Liturgy (ZDA) – experimental/black metal
ponedeljek, 3. 8. 2026, ob 21.00, Klub Gromka, Ljubljana.
Vstopnice: 15 € v predprodaji, 18 € na dan
vstopnice že v predprodaji: https://www.mojekarte.si/si/liturgy/vstopnice-1212468.html
Ameriška skupina Liturgy že več kot desetletje premika meje ekstremne glasbe. Zasedbo je ustanovila glasbenica, skladateljica in filozofinja Haela Hunt-Hendrix , ki je black metal preoblikovala v izrazito samosvoj glasbeni jezik, v katerem se srečujejo neizprosna intenzivnost, sodobna klasična glasba, avantgarda in duhovna refleksija.
Njihov prebojni album Aesthethica (2011) je skupino uvrstil med najvplivnejša imena sodobnega eksperimentalnega metala, z naslednjimi izdajami, kot so The Ark Work , H.A.Q.Q. in 93696 , pa so svoj izraz še dodatno razširili v kompleksne zvočne pokrajine, kjer se blast beati, orkestralne strukture, elektronika in transcendentalna estetika združujejo v edinstveno izkušnjo.
Liturgy s svojo glasbo presega žanrske okvire in raziskuje vprašanja identitete, duhovnosti ter možnosti preseganja ustaljenih oblik izraza. Njihovi koncerti slovijo po izjemni energiji in intenzivnosti ter občinstvu ponujajo izkušnjo, ki je hkrati brutalna, hipnotična in katarzična.
BANDCAMP
YOUTUBE
INSTAGRAM
FACEBOOK

Koncert sofinancirata: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana

Peter Fettich: Reflux , fotografska razstava
petek, 31. julij – petek, 14. avgust 2026, vsak dan od 17. do 22. ure v Galeriji Škuc (ponedeljek zaprto)
Lepo vabljeni na odprtje razstave, 31. 7. 2026, ob 19.00.
Pravijo, da bi moral biti srečen. V bistvu vsi predpostavljajo, da sem.
In res sem bil.
Ko so mi povedali, da je rakavo tkivo odrezano in da obsevanje zaenkrat ni v planu sem bil ekstatičen.
In prav v tej ekstazi sem bolj jasno, kot kadarkoli prej videl vso bedo človeške druž be.
Ne morem biti srečen v svetu, kjer so destrukcija, morija, egoizem in laž najbolj cenjene vrednote človeštva. Najraje bi izbljuval ves gnev svoje duše na prvega mimoidočega, a se zavedam, da s tem nebi dosegel prav nič. Tako raje kozlam sam po sebi v neskončni spirali zavedanja, da smo vsi le delci pokvarjenega stroja, privzgojeni v pasivnost in otopelost.
Peter Fettich (1979, Ljubljana) se s fotografijo ukvarja od leta 2009. Sprva je delal kot profesionalni fotograf v komercialni in športni fotografiji. Leta 2011 se je vpisal na študij fotografije na Fakulteti za uporabne znanosti v Ljubljani (VIST), kjer se je njegovo fotografsko zanimanje preusmerilo iz pretežno fotoreporterske v dokumentarni/umetniški pristop in začel aktivno pot v fotografsko temnico. Leta 2019 je opravil semester na Vraa Hojskole (Danska), kjer si je pod mentorstvom Emila Schilda pridobil izkušnje z alternativnimi fotografskimi tehnikami. Od leta 2020 je soustanovitelj Inštituta Artard, ki nadzira tudi delo in razvoj produkcijskih prostorov Kela. Fettich aktivno sodeluje pri razvoju fotografij, samozaložništvu in vodenju fotografskih delavnic. Svoja dela je predstavljal na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Njegova fotoknjiga Rispect the Boul! (2019) se je leta 2022 uvrstila med finaliste »Atenskega fotografskega festivala«.
Program sofinancirata: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana

2.6 KOTOfolio , razstava Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil, OTGO, Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani
Modna revija in otvoritev razstave: 24. 7. 2026 ob 19h
24. 7.-14. 8. 2026, Galerija Škuc, vsak dan med 17.00 in 22.00 uro, ponedeljek zaprto
V okviru dogodkov Dobimo se pred Škucem 2026 bo Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil s študentskimi deli ponovno sodelovala s prodajno razstavo in otvoritveno modno revijo. Letošnja predstavitev temelji na izpostavitvi spletnega portfolia kotofolio.si, ki prikazuje najpomembnejše študentske projekte nastale na katedri. Edicija 2.6 KOTOfolio se osredotoča na najnovejša dela študentov, ki svoje ideje materializirajo skozi raznolike konceptualne tematike in širok razpon ročnih, strojnih ter digitalnih tehnik, trajnostnih pristopov ter raziskovalnih procesov oblikovanja.
SODELUJOČI ŠTUDENTI: Hana Ademi, Evelin Bajc, Ema Barbič, Samanta Bergoč, Čarna Berk, Hana Birsa, Taša Blatnik, Katja Bradač, Ema Cestnik, Ema Čargo, Katarina Debevec, Alex Devetak, Petar Domić, Una Dopuđ, Nada Filipič, Larisa Gregor, Laura Guštin, Zoja Gloria Hernaus, Sinja Hudnik Zaviršek, Anika Katušić Kocbek, Jerika Kauppi, Tea Kobe, Lana Kovačević, Amelija Kracina, Ida Križnič, Nina Lisjak Mašera, Jera Marn, Lejla Lamija Mešanović, Matic Možina, Lucija Novak, Anže Orešnik, Jerca Perne, Pia Gaja Perš, Isak Podgoršek, Gal Pohar, Klara Povirk, Janž Rener, Maruša Sedovnik, Ana Seles, Gonçalo Silva, Eva Sonc, Stela Stanič, Tadej Šandor, Grega Štor, Saira Veladžić, Vita Velikanje, Pia Wallner, Iva Želimorski (Univerza v Zagrebu, TTF)
Mentorice in soavtorice: prof. Nataša Peršuh, prof. Almira Sadar, prof. Elena Fajt, prof. Marija Jenko, prof. art. Koraljka Kovač Dugandžić (Univerza v Zagrebu, TTF), izr. prof. Katja Burger Kovič, doc. Arijana Gadžijev, doc. Petja Zorec, asist. Sara Valenci, asist. Kristi Komel, asist. Jana Mršnik, asist. Alenka More, asist. Nataša Hrupić, asist. Anže Mrak
Tehnološka mentorica: izr. prof. dr. Brigita Tomšič
Strokovni sodelavci: Nina Glavič, Mojca Košir, Veronika Vidmar, Andrej Vilar
Kreativna zasnova in vodenje projekta: doc. Arijana Gadžijev, doc. Petja Zorec

Organizator: Društvo ŠKUC, Stari trg 21, Ljubljana, info@skuc.org , https://skuc.org/ , FB, Instagram
Prost vstop nam omogočajo: MOL - Oddelek za kulturo in Oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje, Turizem Ljubljana, Ministrstvo za kulturo, Javna agencija za knjigo RS, Urad RS za mladino, Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil, Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje, NTF, Univerza v Ljubljani, Vertigo, Staroljubljanski zavod za kulturo, Zavod Omrežje, KUD Galerija C.C.U., Klet Brda, z.o.o. Dobrovo, Črna skrinjica, Center za slovensko književnost, Tam-tam, L'mit, Potemkinove vasi, DPG, Slaščičarna pri vodnjaku, Druga Violina, Dana, Mumino d.o.o.

Petja Muck: Materia moda , fotografska razstava (Dobimo se pred Škucem)
24. 7.-14. 8. 2026, Galerija Škuc, vsak dan med 17.00 in 22.00 uro (ponedeljek zaprto)
Projekt izhaja iz večletnega fotografskega beleženja zakulisja Ljubljanskega tedna mode, kjer se moda razkriva v svoji najbolj neposredni, nefiltrirani obliki - med gibanjem, pripravo in razpadanjem podobe. Serija ne obravnava mode zgolj kot končnega vizualnega rezultata, temveč kot proces, energijo in stanje telesa v prostoru.
Proces fotografiranja je tesno povezan z osebno izkušnjo prostora. V zakulisju vstopam v intenzivno stanje, ki se približa transu, v katerem določeni trenutki, telesa in oblačila sprožijo v meni neposreden, intuitiven odziv. Fotografije izhajajo iz dokumentarnega beleženja, vendar skozi izbor, postprodukcijo in vizualne intervencije postopoma prehajajo v osebno interpretacijo doživetega prostora. Pogled se ne zaključi s pritiskom na sprožilec, temveč se nadaljuje v procesu izbora in obdelave, kjer fotografija postane nadaljevanje izkušnje prostora, ne le njegov zapis.
»Moda« se nanaša na najširši pomen besede - na energijo LJFW, na telesne, spontane in režirane trenutke mode, ki nastajajo na presečišču med nadzorom in improvizacijo.
»Materia« pa ne označuje le fizične snovi, temveč poudarja nestabilnost in odprtost podobe - njeno zmožnost, da se spreminja glede na kontekst in način gledanja.
Fotografije v seriji so predstavljene na različnih nosilcih. Izbrane fotografije so natisnjene na steklo brez belega podtiska, zato podobe ostanejo odprte in odvisne od ozadja, ki ga kasneje pridobijo.
Z uporabo postprodukcije, plastenja in različnih nosilcev fotografije pridobivajo nove pomene. Podoba se odmika od dokumentarne funkcije in prehaja v materialno izkušnjo, kjer fotografija postane razširitev telesa in oblačila.
Serija odpira vprašanje nastajanja podobe in ali je ta lahko kdaj zares dokončna.

Petja Muck (2000, Ljubljana) je diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij.
Leta 2024 je diplomirala s temo Proces izdelave taktilne fotografije (mentorica doc. Emina Djukić, somentor Tomaž Furlan), trenutno pa svoje izobraževanje nadaljuje na magistrskem študiju oblikovanja vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.
Muck je vizualna umetnica in fotografinja iz Ljubljane, z edinstvenim pristopom k vizualnemu izrazu. Deluje na področju dokumentarne, modne in umetniške fotografije, pogosto pa tudi zabriše meje med njimi in jih združuje. Njeno delo pogosto prepleta različne materiale s fotografijo, kjer ustvarja večplastna, taktilna dela, ki omogočajo veččutno doživetje. Ta pristop izhaja iz njene diplomske naloge, kjer je raziskovala združitev fotografije s 3D tehnologijami ter razvila koncept »taktilnih fotografij«, ki premikajo meje tradicionalne vizualne umetnosti in fotografije.

Organizator festivala Dobimo se pred Škucem: Društvo ŠKUC, Stari trg 21, Ljubljana, info@skuc.org , https://skuc.org/ , FB, Instagram
Prost vstop nam omogočajo: MOL - Oddelek za kulturo in Oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje, Turizem Ljubljana, Ministrstvo za kulturo, Javna agencija za knjigo RS, Urad RS za mladino, Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil, Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje, NTF, Univerza v Ljubljani, Vertigo, Staroljubljanski zavod za kulturo, Zavod Omrežje, KUD Galerija C.C.U., Klet Brda, z.o.o. Dobrovo, Črna skrinjica, Center za slovensko književnost, Tam-tam, L'mit, Potemkinove vasi, DPG, Slaščičarna pri vodnjaku, Druga Violina, Dana, Mumino d.o.o.

KNJIŽNICA POD KROŠNJAMI , atrij Galerije Škuc
Bralni kot na ozelenjenem vrtu sredi stare Ljubljane, poleg listanja knjig, ponuja še brezplačen ogled tekočih razstav galerije. Tu občasno potekajo zanimive delavnice, pred Škucem pa se odvijata tradicionalna poletna festivala Živa književnost in Dobimo se pred Škucem.
Urnik Knjižnice pod Krošnjami, atrij Galerije Škuc:
Knjižnica bo odprta v času festivala Dobimo se pred Škucemt: med 24. 7. in 14. 8. 2026, vsak dan med 17.00 in 22.00.
Delavnice in spremljevalne dogodke lahko spremljate na spletni strani: https://skuc.org/ in socialnih omrežji: https://www.instagram.com/skuc_drustvo/ in https://www.facebook.com/skuc.association
Delovanje Društva ŠKUC omogočajo: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo in Urad RS za mladino.

Novinarsko častno razsodišče ugodilo naši pritožbi zoper transfobno kolumno
Ljubljana, 15. 7. 2026
Novinarsko častno razsodišče (NČR) je pred kratkim ugodilo skupni pritožbi konzorcija Na radarju zoper avtorja Renata Volkerja Reneja in odgovornega urednika Večera zaradi transfobne kolumne »Papige. Zakaj sem želel parado ponosa v Mariboru bojkotirati?«, objavljene 31. maja 2025 v časniku Večer.
NČR je ugotovilo kršitev 20. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, ki novinarjem nalaga, da se morajo izogibati narodnostnim, rasnim, spolnim, starostnim, verskim, geografskim in drugim stereotipom ter podrobnostim, ki so povezane s spolnimi nagnjenji, invalidnostjo, fizičnim videzom, socialnim položajem ali drugimi osebnimi okoliščinami posameznikov in skupin.
NČR je poudarilo, da kolumna z uporabo posploševanj in stereotipov transspolnim osebam pripisuje negativne lastnosti ter jih prikazuje kot homogeno skupino, povezano z manipulacijo in domnevno nevarnostjo za otroke. Takšno poročanje po oceni NČR presega okvir dopustne kritike v novinarskih žanrih interpretativne zvrsti in prispeva k utrjevanju škodljivih predsodkov.
Odločitev NČR predstavlja pomembno potrditev, da svoboda izražanja v medijih ne pomeni pravice do širjenja stereotipov in stigmatizacije ranljivih družbenih skupin. Odgovorno novinarstvo namreč temelji na spoštovanju človekovega dostojantva, preverjenih informacijah in etičnih standardih.
V konzorciju Na radarju bomo tudi v prihodnje opozarjali na ravnanja s sovražnim motivom, sovražni govor in diskriminacijo ter zagovarjali medijski prostor, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in dostojanstva vseh ljudi.
Na radarju — Enota za zaščito človekovih pravic LGBTIQ+ oseb

Projekt Na radarju: Enota za zaščito človekovih pravic LGBTIQ+ oseb je konzorcijski projekt šestih LGBTIQ+ nevladnih organizacij v Sloveniji, ki naslavlja vse večjo problematiko sovraštva, diskriminacije in neenakosti, s katerimi se soočajo LGBTIQ+ osebe. Kljub več desetletjem delovanja posameznih organizacij, je skupna ugotovitev, da so obstoječe kapacitete premajhne za učinkovit odziv na porast organizirane nestrpnosti, sovražnega govora in nasilja. Projekt gradi na sinergiji organizacij s ciljem skupnega zagovorniškega, pravnega in komunikacijskega delovanja na nacionalni in regijski ravni.
Konzorcij s projektom želi povečati kapacitete nevladnega sektorja, zagotoviti trajnostne oblike zaposlovanja ter razviti celostne odzivne mehanizme za beleženje, analizo in odzivanje na sovražne pojave. Poseben poudarek dajejo decentralizaciji aktivnosti izven Ljubljane in gradnji stabilnega ter profesionalnega sektorja, ki bo aktiven sogovornik odločevalcem pri oblikovanju politik in zakonodaje. Projekt je usklajen s strateškimi dokumenti EU in cilji javnega razpisa, ki vključujejo profesionalizacijo nevladnega sektorja, zmanjševanje diskriminacije ter večjo vključenost LGBTIQ+ oseb v družbo. S tem projekt Na radarju predstavlja pomemben korak k bolj vključujoči, pravični in enakopravni družbi.
***
Partnerji: Društvo kulturno, informacijsko in svetovalno središče Legebitra, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Društvo Študentski Kulturni Center, Društvo Parada Ponosa, Društvo DIH – Enakopravni pod mavrico ter Zavod za podporo in zavezništvo transspolnih oseb Transfeministična Iniciativa TransAkcija

Projekt sofinancira: Ministrstvo za javno upravo RS

Predstavitev pesniškega prvenca Tanje Matijašević: ko kosilnice obmolknejo
Torek, 11. 8. 2026, ob 19. uri, atrij Galerije Škuc, Ljubljana.
Vabljeni na predstavitev pesniškega prvenca Tanje Matijašević, ko kosilnice obmolknejo . Z avtorico se bo pogovarjala Selma Skenderović , po pogovoru sledi druženje in zakuska.

"Udarni pesniški prvenec je (s)prehod skozi formativna in prelomna obdobja, ki jih razpirajo verzi v nenehni medsebojni komunikaciji z drugo, z drugim, in tako preigravajo pomensko večplastnost. Lezbična erotika, podvržena prav tistim kemičnim procesom, ki poganjajo svet in življenje, se prepleta z vsakdanjimi boji za pravice žensk in lezbijk ter na področju socialnih vprašanj in revščine.
Tanja Matijašević z vsem svojim delom, tako z raziskovanjem dreg performansa kakor z aktivizmom, in s svojo pogumno držo ne išče stabilizacije prihodka ali eksistence, ampak neprizanesljivo razčlenjuje družbenost in se upira sistematičnemu nasilju. Četudi ob branju njene poezije obmolknejo kosilnice, njeni verzi še dolgo vibrirajo v naših kosteh in žilah."
- Suzana Tratnik


GLBT branja omogoča Javna agencija za knjigo RS.

Prvoosebno branje zgodb | Ko telo govori pesem
četrtek, 13. 8. 2026, ob 18. uri, atrij Galerije Škuc.
prijave: info@skuc.org
V srečanjih Ko telo govori pesem vas vabimo na branje knjige kratkih zgodb Družinski ples , avtorja Davida Leavitta .
O knjigi:
Družinski ples (1984) je Leavittov prvenec. Predstavlja radikalni novum v umetniški upodobitvi gejev in lezbijk. Gejevsko/lezbično problematiko mu uspe integrirati v tkivo sodobnega ameriškega življenja in v očeh heteroseksualnega občinstva izničiti običajno podobo homoseksualca. Zbirko sestavlja devet spretno napisanih in preudarno stkanih zgodb umeščenih v predmestje sodobne Amerike. Leavitt v njih bistro in elegantno secira negovano pokrajino ameriškega predmestja.

Prvoosebno branje zgodb je del projekta Ko telo govori pesem - umetnost in izkušnja z rakom, ki ga podpira Ministrstvo za kulturo .

Dogodek Prvoosebno branje zgodb sofinancira Javna agencija RS za knjigo.

UTELEŠENO: 2026
5. 3. 2026 - 25. 8. 2026
___________
Program:
5. 3. 2026 ob 19. uri Lazar Simeunović Simptom očeta
6. 3. 2026 ob 19. uri Hristijan Nashulovski Ljudi
19. 3. 2026 ob 19. uri Ana Malnar Obdrži me tu
23. 3. 2026 ob 18. uri Ekspanzija v prostoru (Javna diskusija) Moderatorka: Alenka Pirman Sodelujejo: Dunja Kukovec, Barbara Borčić, Vladimir Vidmar, Maša Žekš, Jasmina Založnik in Tatiana Kocmur.
25. 8. 2026 ob 19. Uri Alja Branc Barbosa Platonic Dances
___________
Galerija Škuc predstavlja UTELEŠENO, novo programsko platformo, posvečeno performativnim umetniškim praksam. Projekt se osredotoča na minljive, časovne in utelešene umetniške forme, ki v ospredje postavljajo prisotnost, proces in neposredno izkušnjo ter se upirajo popredmetenju.
Prva edicija prinaša štiri performanse in javno diskusijo. Nastopili bodo Lazar Simeunović (Simptom očeta, 5. 3. 2026), Hristijan Nashulovski (Ljudi, 6. 3. 2026), Ana Malnar (Obdrži me tu, 19. 3. 2026) in Alja Branc Barbosa (Platonic Dances, 25. 8. 2026). 23. marca 2026 bo potekala javna diskusija Ekspanzija v prostoru, ki jo bo moderirala Alenka Pirman. V pogovoru bodo sodelovali Dunja Kukovec, Barbara Borčić, Vladimir Vidmar, Maša Žekš, Jasmina Založnik in Tatiana Kocmur.
Program odpira vprašanja telesa kot političnega in čustvenega prostora, mehanizmov oblasti, identitete, nepripadnosti ter sodobnih oblik skupnosti. UTELEŠENO vzpostavlja prostor za raziskovanje in razvoj performansa ter krepi njegovo vlogo v sodobni umetnosti.
___________
Več o projektu
___________
Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

Descartes a Kant (Mehika) art rock/pop punk/experimental/cabaret
17. 9. ob 21h, Klub Gromka, Ljubljana cena vstopnice v predprodaji 15 €, vstopnice lahko kupite na: https://www.mojekarte.si/si/descartes-a-kant/vstopnice-1213384.html
za fane: Mr. Bungle, Fantomas, Diablo Swing Orchestra, Dog Fashion Disco, Unexpect, Sleepytime Gorilla Museum
Umetniški kolektiv, ki zbira različne spektre gledališkega ter glasbenega izražanja kot Lego kocke in jih sestavlja v neko bizarno stvaritev, ki osramoti še tako nagobiranega Lego dizajnerja.
V kabaret mešajo punk, metal, pop, shoegaze in še marsikatere druge opisljive ter neopisljive zadeve. Kolektiv je zmožen stvari, kot so psych-rock hip-hop, ki preide v Broadway muzikal. Pa kdo si ne bi želel doživet tega? Marsikatera racionalna oseba ne, ampak pustimo to za drugič.
Njihovi nastopi slovijo po kaotičnosti, teatralnosti, intenzivnosti in tihimi kančki čustvene intenzivnosti, kjer se dotaknejo tem raznih ne tako vidnih mentalnih težav, ki na skrivaj mučijo mnoge.
Z nekonvencionalnim pristopom k umetniškem izrazu, so se v svetu mehiškega undergrounda, ironično, povzpeli na sam vrh. S svojimi izpadi so si uradno prislužili pečat priznanja od ikon glasbenih psihoz, kot sta Mike Patton in Dave Lombardo.
https://www.facebook.com/descartesakant https://descartesakant.bandcamp.com/ https://www.instagram.com/descartesakant https://www.youtube.com/watch?v=Q_igolfkQU0 https://www.youtube.com/watch?v=yC0NdHnc2gg
Koncert sofinancirata: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana

Dino Pešut: Granatiranje
Premiera: torek, 22. 9. 2026, ob 20. uri, Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj .
Ponovitve:
sreda, 23. 9. 2026, ob 20. uri, Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj. četrtek, 24. 9. 2026, ob 20. uri, Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj.
VSTOPNICE
Tik pred koncem vojne na Balkanu se na prazni ulici srečata neznanca. Nekaj trenutkov pred granatiranjem mesta nastane srečanje, zaznamovano s strahom in hrepenenjem. Dvajset let pozneje se njuni poti znova prekrižata v berlinskem nočnem klubu, daleč od bojišča, a še vedno v svetu, ki ga določajo posledice preteklosti. Granatiranje je pretresljiva in hkrati nežna zgodba o ljubezni, spominu in preživetju. V poetični, intimni in metagledališki strukturi avtor osebno izkušnjo prepleta z razmislekom o vojni, identiteti in generaciji, ki je odraščala v njeni senci. V središču drame ni eksplozija granate, temveč vprašanje, kako ohraniti upanje in bližino ob razkroju. Besedilo Dina Pešuta ter zgodba Miloša in Rudija odpirata prostor za razmislek o tem, kaj ostane za vojno, ko so fasade obnovljene, ljudje pa še vedno nosijo nevidne razpoke. Granatiranje je drama o možnosti za ljubezen tam, kjer se zdi prihodnost nemogoča, in o srečanju, ki kljub vsemu vztraja kot obljuba nekega boljšega jutri.
Granatiranje je poetična, intimna in hkrati drzno sodobna drama o generaciji, ki je odraščala v senci vojne. Dino Pešut v besedilu ne govori o vojni skozi velike zgodovinske dogodke, temveč skozi njene posledice v človeških življenjih – skozi razpoke, ki ostanejo v ljudeh tudi potem, ko so porušene fasade že zdavnaj obnovljene. V ospredju je ljubezenska zgodba Miloša in Rudija, ki postane prostor upora proti nasilju, pozabi in brezupu.
Strokovna komisija je dramo, za katero je Pešut leta 2019 prejel prvo nagrado Marina Držića, označila kot »izpovedno, poetično in postdramsko metadramo«, ki sodi v sam vrh sodobne hrvaške in evropske dramatike. Besedilo prepleta osebno izpoved, gledališko samorefleksijo in družbeni komentar ter odpira vprašanja identitete, spomina in možnosti prihodnosti v svetu, v katerem se zdi, da je vojna postala stalno stanje duha.
Dino Pešut (1990) velja za enega najpomembnejših glasov mlajše generacije hrvaških dramatikov. Dramaturg, dramatik in romanopisec je večkratni prejemnik nagrade Marin Držić, njegova dela pa so bila predstavljena in uprizarjana tudi zunaj Hrvaške. Njegovo pisanje odlikujejo izjemna občutljivost za sodobne družbene teme, poetičen jezik in sposobnost, da skozi intimne zgodbe spregovori o svetu, v katerem živimo.
Granatiranje je drama o vojni, ki govori o ljubezni. In drama o ljubezni, ki vztraja kljub vojni. Predvsem pa je zgodba o veri, da vendarle obstaja – jutri. Pešutovo Granatiranje je med najbolj izvirnimi in lucidnimi sodobnimi pogledi na vojno in njene posledice.


Prevajalec in režiser: Alen Jelen Dramaturg: Tilen Oblak Kostumograf: Claudi Sovrè Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič Svetovalka za scenografijo: Urša Vidic Lektorica: Klasja Zala Kovačič
Igrata: Luka Grbić , Luka Bokšan
Produkcija: ŠKUC gledališče Koprodukcija: Cankarjev dom Ljubljana, Zavod Kolaž

Skupaj za boljše počutje mladih
V Društvu ŠKUC smo v letu 2025 pričeli s projektom Skupaj za boljše počutje mladih, Erasmus+ projekt Aktivnosti udejstvovanja mladih. Projekt traja 16 mesecev.
Projekt ustvarja varno okolje za mlade, s poudarkom na ozaveščanju in preventivi duševnega zdravja. Zagotavljamo metode in orodja za pomoč mladim pri soočanju s stiskami ter kakovostne informacije o duševnem zdravju. Organiziramo odprte pogovore in izmenjavo izkušenj med mladimi, njihove ideje pa bomo vključili v dokument za odločevalce. Cilj projekta je zagotoviti varno okolje, ki bo s preventivnimi aktivnosti ozaveščalo o pomembnosti duševnega zdravja ter hkrati ponujalo podporo mladim, ki se s težavami že srečujejo.
Udeleženci projekta imajo raznoliko ozadje, vključeni so predvsem mladi z manj priložnostmi, 15-29. Pričakujemo, da se bo vključilo 2050 mladih; nekateri preko delavnic in drugi preko spletne kampanje.
Aktivnosti projekta:


Srečanja mladih v pogovorni skupini , kjer delijo svoje izkušnje in strategije za premagovanje stresa ter ohranjanje dobrega duševnega zdravja. Srečanja so potekala na tedenski ravni.


Dodaten zavihek na spletni strani www.lmit.org , kjer so na enem mestu zbrane vse informacije o duševnem zdravju.


Pripravili smo Protokol za srečevanje z mladimi v stiski , ki pomaga prepoznati znake duševne stiske ter usmerja k spoštljivemu, mirnemu in odgovornemu odzivu.
Protokol je namenjen predvsem organizacijam in prostovoljcem_kam, hkrati pa ga objavljamo tudi zato, da ga lahko preberete vsi mladi. Morda boste v njem prepoznali sebe, prijatelja_ico ali pa našli koristne informacije o tem, kam se lahko obrnete po pomoč.
Pomembno sporočilo: za pomoč ni nikoli prezgodaj in ni sramotno prositi zanjo. Če doživljaš stisko, nisi sam_a. Pogovor z nekom, ki mu zaupaš, ali s strokovno osebo je lahko prvi korak do olajšanja.
Protokol in kontakte za pomoč najdete tukaj .


Individualna svetovanja s terapevtko potekajo celoten čas projekta, vključenih je bilo najmanj 30 mladih oseb.


Spletna kampanja za mlade o tematikah duševnega zdravja je potekala na našem Instagram profilu, tukaj .


Okrogla miza na temo duševnega zdravja, kjer so mladi predstavili svoje predloge, kaj si želijo na področju duševnega zdravja. Več o tem si lahko preberete tukaj . Pisni predlogi o potrebah mladih na področju duševnega zdravja, bodo posredovani odločevalcem.




Projekt je sofinanciran s strani Evropske unije.

Četrtek, 24. 9. 2026, ob 19. uri, ŠKUC-Kulturni center Q/Klub Tiffany, Ljubljana.

Kviropisje so literarni dogodki, kjer smo odprte_i za vse literarne zvrsti kvir oziroma LGBTQIA+ izraza: poezija, proza, dramatika, prevajana kvir dela, scenaristika, performans, glasbena besedila (in glasbeni nastopi!), esejistika, dnevništvo in tako dalje.
Za branje se lahko prijavite na povezavi: https://forms.gle/ X2DLWA9KGR1dXMoQ9
Tokrat bodo knjige BRANETOVE POSLANICE pesniške zbirke Cirila Berglesa. Brane Mozetič je dolgoletni urednik knjižne zbirke Lambda pri založbi ŠKUC; zaslužen je za nadvse pestro bero izvirne in prevedene kvir literature v slovenščini. Ponudil je, da za vsako Kviropisje občinstvu podari izvode knjige pretekle_ga avtorice_ja zbirke Lambda. Za to smo mu nadvse hvaležne_i in 24. 9. bomo dogodek zaključile_i s predstavitvijo Berglesovega ustvarjanja, ki jo bo pripravil Milan Šelj.
Na vsakem dogodku Kviropisja so na voljo tudi vse novoizdane knjige založbe ŠKUC po znižani ceni.


Kviropisje pripravljajo:
Vodja organizacijske ekipe: Pino Pograjc . Organizacijska ekipa: Miha Bizjak, Sanja Tevž, Alex Eržen, Matija Pogorelc. Oblikovanje: Angela Steiner . Produkcija: Zavod Omrežje in Društvo ŠKUC

Finančna podpora Kviropisja: Mestna občina Ljubljana, Kulturni center Q (Klub Tiffany), društvo ŠKUC, Javna agencija za knjigo RS - JAK, Zavod Omrežje in Urad za madino RS.

Program Kulturnega centra Q poleg lastnega vložka podpirajo Urad za mladino ter Oddelek za zdravje in socialno varstvo Mestne občine Ljubljana, Urad Republike Slovenije za mladino in JAK.

ŠKUC – Kulturni center Q obvešča:
Klub Tiffany predstavlja varen prostor, ki ga sooblikujemo vsi_e, namenjen GLBTQ skupnosti, kjer je prepovedano vsakršno verbalno ali fizično nasilje. Prav tako se ne tolerira homofobije, bifobije, transfobije, seksizma, nacionalizma, rasizma in drugih oblik zatiranj.
Vse obiskovalke_ce prosimo, da to upoštevajo in hkrati opozorijo ekipo na pojav nasilja. To lahko storite osebno ali nam pišete na kulturnicenterq@gmail.com in FB stran Klub Tiffany .

S0402 Julija Lukovnjak - Živa tema Edgarja Kaosa
povezava do podkasta: SPOTIFY
Asociacije : od kozarca do svetlobe saturnovo prstani in gospodar prstanov
Časovni stroj : od sanj do Edgarja, aktivno je začela pisat pri petnajstih in vedela, da bo to nekoč knjiga in potem je raziskovala kdo bi želel izdat njeno knjigo in o tem zakaj je pomembno brati v jeziku v katerem pišeš
Jezikovni vozli : toksoplazmoza, kvalija
Leksikon : KRILA!
Degustacija : Živa tema Edgarja kaosa
Priporočila : omenjali sva Walterja Moersa - Mačji vrešč in ostale legendarne knjige, Julija pa je predlagala (mačje) Bojevnike, Warrior cats - Erin Hunter, Prince pf Southland (Web Toons), Lore Olympus - Rachel Smythe, Kresničevje - Ajda Bračič.

O avtorici:
Julija Lukovnjak (r. 2000) je leta 2015 pričela obiskovati Drugo gimnazijo v Mariboru, ki jo je dokončala kot zlata maturantka. Leta 2023 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz filozofije ter primerjalne književnosti in literarne teorije, trenutno pa je magistrska študentka filozofije. Edgar Kaos, človeški fant, ki je edini odrešitelj Inkrematere in bitij, ki ga skrivoma prezirajo, se ji je utrnil pri rosnih enajstih letih, njegova zgodba pa se je v petih letih razvila v magično epiko na skoraj štiristotih straneh. Prvi del, Imaginarni svetovi Edgarja Kaosa (Sanje, 2021), je bil le uvod v veliko, nevarno in razburljivo čarobno popotovanje, leta 2023 je izšel že drugi del sage z naslovom Svet je senca (Edgarja Kaosa) (Založba Goga), ki ga je z ilustracijami opremila Maja Poljanc, leta 2025 pa še Živa tema Edgarja Kaosa.

Literarne glasove ustvarjajo: Tanja Matijašević z gosti
Literarne glasove omogoča: Javna agencija za knjigo RS

Vabilo v skupino »Naš Klub« – varen prostor za geje in druge MSM
Dragi prijatelj, vabimo te v Naš Klub , novo družabno in podporno skupino za geje in druge moške, ki imajo spolne odnose z moškimi. Gre za varen, sproščen in prijazen prostor, kjer se lahko pogovarjamo o temah, ki oblikujejo naše življenje: zdravje, odnosi, spolnost, duševno počutje, izkušnje, izzivi in radosti, ki jih delimo kot skupnost.
Skupina je namenjena vsem generacijam – mladim, starejšim, tistim, ki živijo s hivom, in tistim, ki ne. Pomembno je le, da si želiš druženja, podpore, pogovora ali novih poznanstev.
Kaj počnemo?
- srečujemo se enkrat mesečno v Ljubljani, - pogovarjamo se o temah, kot so dobro počutje, hiv, SPO, PrEP, - duševno zdravje, odnosi, staranje, spolnost, - skupaj gremo tudi *na fitnes, na izlete, v naravo, na obiske in kulturne dogodke, - ustvarjamo varen prostor, kjer velja zaupnost, spoštovanje in sprejemanje.
Zakaj priti?
- ker je lažje, ko nisi sam, - ker je lepo spoznati nove ljudi, - ker je dobro skrbeti za svoje zdravje, - ker je skupnost močnejša, ko se poveže.
Pridruži se nam v sredo, 15. aprila, ob 18. uri in postani del kroga, kjer se lahko sprostiš, deliš, poslušaš in rasteš. Zaradi lažje organizacije srečanja zbiramo prijave po e-pošti magnus@skuc.org kjer ti bomo sporočili tudi kraj srečanja v Ljubljani.
Naš Klub – prostor za pogovor, podporo in dobro počutje.
Naš klub je del projekta Ustavimo HIV, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.

Študijski obisk v Ljubljani: Vključujoče kulturno izobraževanje
21. – 26. 4. 2026
V Društvu ŠKUC smo gostili udeležence študijskega obiska v okviru projekta Inkluzivna kulturno umetnostna vzgoja - izmenjava praks za uvedbo novega pristopa do kulturno umetnostne vzgoje , ki ga sofinancira Evropska unija. Projekt je namenjen deljenju dobrih praks, Društvo ŠKUC bo skozi projekt delilo izkušnje na področju kulturno umetnostne vzgoje, ki jo izvajamo, organizacija Poraka Nova iz Severne Makedonije pa izkušnje, ki jih imajo z delom z mladimi s posebnimi potrebami.

Naš skupni cilj je ustvariti vključujočo izobraževalno igro, s katero želimo mladim iz ranljivih skupin omogočiti učenje ter sodelovanje skozi kulturo in ustvarjalnost. Srečanje je povezalo mladinske delavce, pedagoge in kulturne delavce, med katerimi je bila tudi partnerska organizacija Poraka Nova.

Dogodek smo začeli s predstavitvijo našega dela in dolgoletne tradicije na področju alternativnih kulturnih praks ter podpore mladim. Udeleženci so nato v Cukrarni spoznali primere dobre prakse prilagajanja sodobne umetnosti za ranljive skupine, ki jih je predstavila Nina Vošnjak. V nadaljevanju programa smo z njimi delili različne pristope k vključevanju: Veronika Hovnik z Osnovne šole Janeza Levca je predstavila izkušnje pri delu z mladimi z motnjami v duševnem razvoju, mi pa smo jim pripravili voden ogled razstave Jetka Palestina v Galeriji Škuc. Udeleženci so spoznali tudi družbeno perspektivo mesta med vodenim ogledom z organizacijo Kralj ulice ter skozi ustvarjalno delavnico izdelave fanzina, ki jo je vodila Nevena Aleksovski. Obiskali smo tudi Mednarodni grafični likovni center ter raziskali, kako lahko muzeji s prilagojenimi programi spodbujajo kritično mišljenje in vključevanje različnih skupin.

Zadnji dan smo intenzivno posvetili snovanju koncepta za našo izobraževalno igro, opravili evalvacijo in začrtali nadaljnje korake, vključno s prihodnjim študijskim obiskom v Severni Makedoniji.

Veseli nas, da s takšnimi projekti krepimo mednarodno sodelovanje in pomagamo graditi dostopnejšo ter bolj vključujočo družbo za vse mlade.




Projekt je sofinanciran s strani Evropske unije.

Zgodbe, ki gradijo skupnost
V okviru programa »Ustavimo hiv in kultura« smo zasnovali novo pobudo – zbiranje zgodb in pesmi ljudi, ki živijo s hivom, ter njihovih bližnjih. Hiv, njegova preventiva in kulturni odzivi nanj so z nami že več kot štiri desetletja. Z nami so tudi ljudje, ki s hivom živijo 30 ali celo 40 let, pa tudi tisti, ki so diagnozo prejeli pred nekaj meseci. Vsaka od teh izkušenj je del naše skupne zgodovine – in naše kulture.
Zbiranje osebnih pripovedi in pesniških izrazov ni zgolj dokumentiranje. Gre za ustvarjanje prostora, kjer posamezniki lahko artikulirajo svojo izkušnjo – z lastnim jezikom, ritmom in občutkom. S tem se hiv premakne iz statistike in medicinske terminologije v polje človeškega, izkustvenega in kulturnega.
Svojo zgodbo lahko anonimno deliš na: https://tally.so/r/MeYXjY
Zakaj je to pomembno?

Ohranjanje zgodovine skupnosti: Izkušnje ljudi, ki živijo s hivom že desetletja, predstavljajo dragocen zgodovinski arhiv – pričevanje o obdobjih strahu, izgube, aktivizma, napredka zdravljenja in sprememb družbenega odnosa. Brez teh glasov bi pomemben del skupnostnega spomina preprosto izginil.
Destigmatizacija skozi osebno izkušnjo: Osebne zgodbe zmanjšujejo predsodke. Ko hiv dobi obraz, glas in čustvo, se rušijo stereotipi. Ljudje ne srečajo več “diagnoze”, ampak človeka.
Opolnomočenje avtorjev zgodb: Proces pripovedovanja ali pisanja pesmi omogoča refleksijo, samopotrditev in občutek slišanosti. Gre za simbolno vračanje moči – posameznik ni zgolj objekt medicinske obravnave, temveč subjekt lastne zgodbe.
Medgeneracijski dialog: Povezovanje tistih, ki s hivom živijo desetletja, z mlajšimi generacijami ustvarja kontinuiteto znanja, izkušenj in solidarnosti. Mlajši dobijo vpogled v zgodovino boja in napredka, starejši pa občutek, da njihove izkušnje niso pozabljene.
Kultura kot prostor preventive: Zgodbe in pesmi delujejo kot mehka, a izjemno učinkovita oblika preventive. Spodbujajo empatijo, razmislek o odgovornosti, odprt pogovor o spolnosti, odnosih in skrbi zase. Preventiva tako ne temelji zgolj na informacijah, temveč tudi na čustvenem razumevanju.

Pobuda prispeva k večji vidnosti ljudi, ki živijo s hivom, krepi skupnostno povezanost ter zmanjšuje notranjo in zunanjo stigmo. Dolgoročno ustvarja trajen kulturni arhiv, ki lahko služi kot izobraževalno gradivo, umetniški navdih in raziskovalni vir. Hkrati odpira varne prostore za izražanje in spodbuja vključevanje oseb, ki bi sicer ostale tihe zaradi strahu ali sramu.
S tem zbiranje zgodb in pesmi postaja več kot projekt – postaja dejanje kulturnega spomina in solidarnosti. Hiv je del naše realnosti že 40 let. Tudi zgodbe ljudi, ki z njim živijo, so del naše skupne kulturne krajine – in prav je, da jih slišimo, ohranimo in cenimo.
Projekt omogoča: Ministrstvo za zdravje

Poziv za kratke filme – 42. Festival LGBT filma
Ustvarjate kratke filme z LGBT+ tematiko, liki ali zgodbami? Postanite del najstarejšega LGBT+ filmskega festivala v Evropi!
Festival LGBT filma z veseljem vabi k prijavi kratkih filmov (do 30 minut), ki odražajo raznolikost, pogum in ustvarjalnost LGBT+ skupnosti. Prijavite svoj film in se potegujte za glavno festivalsko nagrado!
Rok za prijavo: 1. september 2026
Prijavnico in vse napotke najdete na: www.lgbtfilmfest.si
Pridružite se festivalu, ki že več kot štiri desetletja odpira prostor zgodbam, ki spreminjajo pogled na svet.
Festival sofinancirata mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo RS

Inkluzivna kulturno umetnostna vzgoja – izmenjava praks za uvedbo novega pristopa do kulturno umetnostne vzgoje
V Društvu ŠKUC smo v letu 2025 začeli z novim projektom Inkluzivna kulturno umetnostna vzgoja – izmenjava praks za uvedbo novega pristopa do kulturno umetnostne vzgoje, podprt s strani Erasmus+ Mala partnerstva na področju mladine.
Projekt bo trajal 17 mesecev do leta 2027.
Cilj projekta je izmenjava znanja na področju kulturnega izobraževanja, delo z marginaliziranimi mladimi (s poudarkom na mladih s posebnimi potrebami) in uvedba vključujočega kulturnega izobraževanja v naš program prek izmenjave znanja med partnerskimi organizacijami. V projektu želimo opolnomočiti mladinske in kulturne delavce iz obeh organizacij na področju dela z mladimi z manj priložnostmi (s poudarkom na tistih s posebnimi potrebami) v kulturi ter ustvariti nov pristop in prilagoditve za vključujoče kulturno-umetniško izobraževanje.
Aktivnosti projekta


Študijski obisk v Društvu ŠKUC v Ljubljani


Študijski obisk v Poraki Novi v Bitoli


Ustvarjanje zbirke iger, ki bo služila kot pripomoček pri delu z manj priložnostmi


Izvajanje delavnic kulturno umetnostne vzgoje v Ljubljani in v Bitoli (v aktivnosti bo vključenih vsaj 60 mladih)


Predstavitev igre in razdelitev le te različnim kulturnim ustanovam ter mladinskim organizacijam


Pričakovani rezultati projekta so 5 mladinskih delavcev iz Škuca s poglobljenim znanjem na področju dela z mladimi z manj priložnostmi in 5 mladinskih delavcev iz Porake Nove z znanjem o izvajanju kulturne in umetniške vzgoje. Rezultat bo tudi zbirka iger, ki bo vključevala dejavnosti na področju vključujoče kulturne umetniške vzgoje. V aktivnosti bo vključenih vsaj 60 mladih.

Projekt je sofinanciran s strani Evropske unije.

Poslušate lahko naslednje podcaste:
o endomitrozi: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Endometrioza-e23osn0
Bistro pri lačnem študentu: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Bistro-pri-lanem-tudentu-e1vdl0j
38. Festival LGBT filma: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/38--festival-LGBT-filma-e1rpdco
Svetovni dan duševnega zdravja: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Svetovni-dan-duevnega-zdravja-e1p5hs9
Zvok mladosti: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Zvok-mladosti--osrednji-dogodek-ob-Evropskem-letu-mladih-2022-e1jevv2
Mladi in politična participacija: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Mladi-in-politina-participacija-e1heb18
Perkarno delo: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Prekarno-delo-e1fq1lm
o prostovoljstvu : https://anchor.fm/dashboard/episode/e13pgpi
o Paradi ponosa: https://anchor.fm/dashboard/episode/e13ilq5
o kulturi avtonomnih prostorov: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Stanovanjska problematika: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Stanovanjska-problematika-e1doq9k
o lažnih novicah : https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
EVS prostovoljec v Berlinu: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Življenje z manj odpadki: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Mladi in duševno zdravje: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH

Objavljamo novo knjižico z naslovom Skupaj obvladujemo hiv stigmo , ki je nastala z izmenjavo vidikov ljudi s hivom in zdravstvenih delavcev na stigmo povezano s hivom, z namenom da bi se stvari izboljšale.

Knjižica je bila sofinancirana s sredstvi Ministrstva za zdravje.

Pri Društvu ŠKUC je izšel zbornik »Primeri dobrih praks s področja informiranja mladih v Sloveniji«. V zborniku lahko najdete dobre prakse s področja informiranja mladih, si preberete zakaj je informiranje mladih pomembno ter kaj vse se na področju informiranja mladih dogaja v Sloveniji. Zbornik je nastal v okviru Ljubljanske mreže info točk, ki se ukvarja z informiranjem mladih v Ljubljani. link do zbornika je tukaj: http://www.lmit.org/wp-content/uploads/2021/01/SKUC-ZBORNIK.pdf Zbornik je financiral Urad za mladino MOL.

LEZBIČNA (LGBT+) KNJIŽNICA IN ARHIV vsak četrtek in petek, med 15.00 in 19.00, Metelkova 6, 1000 Ljubljana, (julij, avgust zaprto) Lezbična (LGBT+) knjižnica in arhiv , projekt Lezbične sekcije Škuc-LL , zaobjema delovanje specializirane knjižnice in arhiva, ki sta namenjena lezbičnim in gejevskim študijam (LGBT), študijam spolov in seksualnosti, človekovim pravicam in razvoju GLBT+ skupnosti in gibanja v Sloveniji. Je edina tovrstna specializirana zbirka v Sloveniji ter v širši regiji in je v teku let postala referenčna, saj pokriva področje, s katerim se sistematično ne ukvarja nobena druga splošno izobraževalna ali specializirana knjižnica ali ustanova v Republiki Sloveniji. Neprekinjeno deluje od maja 2001. Zbirka Knjižnice zaobjema preko 6000 bibliografskih enot (klasično knjižno gradivo, avdio in vizualno gradivo), ki se deli na strokovno literaturo (teorija); pravne dokumente EU in R Slovenije (zakoni in predpisi na področju GLBT); priročnike za varstvo človekovih pravic; slovensko leposlovje (poezija, proza); tuje in prevodno leposlovje (poezija, proza); periodiko (revije, serije); poljudno gradivo (stripi, vodiči); avdio-vizualno gradivo (zvočni zapisi, VHS, DVD, fotografije, plakati, transparenti); dokumentarno gradivo (arhivski dokumenti); medijski arhiv; slovensko GLBT bibliografijo. Zbirka je klasificirana v skladu z osnovnimi bibliotekarskimi standardi. Lezbična (LGBT+) knjižnica in arhiv predstavlja znotraj samega AKC Metelkova enega od členov metelkovskih knjižnic (skupaj s knjižnico Mirovnega inštituta , StripBurgerja , SCCA in Škratove čitalnice ), obsežnih kolekcij, ki v prostoru Slovenije ohranjajo in negujejo javno dostopni fond predvsem sodobnih teoretskih in umetniških zvrsti, nepogrešljivih za razvoj kritičnega mišljenja. Pripravila: Nataša Velikonja, koordinatorka Lezbične knjižnice projekt omogoča: Mestna občina Ljubljana