Vsakdanje življenje LGBTIQ+ oseb v Sloveniji (raziskava)
Vljudno vas vabimo k sodelovanju pri tretji izvedbi sociološke raziskave o vsakdanjem življenju LGBTQ+ oseb v Sloveniji, ki sta jo Alenka Švab in Roman Kuhar prvič opravila leta 2004, potem pa ponovno leta 2014.
Po desetih letih se raziskava ponavlja, da bi ugotovili, kako se je spremenil položaj LGBTQ+ oseb v Sloveniji. Vljudno vabljeni_e k sodelovanju v anketi tudi, če ste v tej raziskavi že sodelovali_e v prvi ali drugi izvedbi.
Dostop do ankete: https://1ka.arnes.si/lgbtq
Hvala za sodelovanje in deljenje ankete naprej!

Za korak k prepovedi konverzivnih praks v Evropski uniji
Konverzivne prakse so pogovorno znane tudi kot konverzivna »terapija«, gre pa za različne poskuse oz. prakse t. i. »zdravljenja«, ki spreminja in zatira spolno usmerjenost posameznika, njegovo spolno identiteto in/ali spolni izraz s pomočjo psiholoških, fizičnih ali duhovnih posegov. Po zadnjih podatkih evropske Agencije za temeljne pravice iz leta 2023 je bilo v Sloveniji 23% LGBTIQ oseb izpostavljenih takšnim praksam.
Evropsko državljansko pobudo lahko podprete s podpisom na tej povezavi.
Skupaj lahko dosežemo spremembe ter zagotovimo varno okolje za LGBTIQ+ osebe!

Evropsko komisijo pozivamo, naj predlaga pravno zavezujočo prepoved praks za spreobrnitev spolne usmerjenosti LGBTQ+ oseb v Evropski uniji: prakse za spreobrnitev spolne usmerjenosti so ukrepi za spremembo, zanikanje ali potlačitev spolne usmerjenosti, spolne identitete in/ali spolnega izraza oseb LGBTIQ+.
Združeni narodi so takšne prakse zaradi njihove diskriminatorne, ponižujoče, škodljive in lažnive narave opredelili kot mučenje, v čedalje več državah pa jih prepovedujejo.
EU ima ključno vlogo pri varstvu temeljnih pravic in bi se morala boriti proti vsem nečloveškim praksam. Komisija bi morala predlagati direktivo, s katero bi prakse za spreobrnitev spolne usmerjenosti dodali na seznam evropskih kaznivih dejanj, in/ali spremeniti predlagano direktivo o enakosti (2008), tako da bi vključili prepoved teh praks.
Poleg tega bi morala Komisija v boju proti zakonskemu moratoriju uveljaviti tudi nezavezujočo resolucijo, v kateri bi pozvala k splošni prepovedi praks za spreobrnitev spolne usmerjenosti v EU.
Nazadnje pozivamo Komisijo, naj spremeni direktivo o pravicah žrtev, tako da bodo v njej določeni minimalni standardi glede pravic in zaščite žrtev praks za spreobrnitev spolne usmerjenosti ter glede podpore tem žrtvam.
Vse države članice bi morale prepovedati prakse za spreobrnitev spolne usmerjenosti ali pregledati obstoječe prepovedi.
Evropsko državljansko pobudo lahko podprete s podpisom na tej povezavi .

Prostori gibanja – 40 let LGBT skupnosti v Ljubljani
Mestni muzej Ljubljana 24. 10. 2024 – 23. 3. 2025
Razstava o prostorih za združevanje, podporo in organizirano zagovorništvo gibanja LGBT, ki že 40 let sooblikujejo urbano kulturo in družabno življenje Ljubljane.
V četrtek, 24. 10. 2024, ob 19.00 v Mestnem muzeju Ljubljana odpiramo razstavo Prostori gibanja LGBT skupnosti v Ljubljani. Soavtorici razstave − Corinne Brenko, kustosinja Mestnega muzeja Ljubljana ter Suzana Tratnik, pisateljica in aktivistka – poskušata z razstavo odgovoriti na vprašanje, kako si je LGBT-gibanje v zadnjih štirih desetletjih prizadevalo za lastne prostore refleksije, socializacije, upora in ustvarjalnosti, kar je bilo pred prebojem novih družbenih gibanj tako rekoč nepredstavljivo. Razstavo spremlja katalog z besedili, ki jih podpisujejo Corinne Brenko/Tina Fortič Jakopič, Mitja Blažič, Nina Dragičević, Marina Gržinić, Linn Julian Koletnik, Roman Kuhar, Maja Lukanc, Suzana Tratnik, Nataša Velikonja in Metod Zupan.
Razstava pred obiskovalca_ko z dokumenti, predmeti in pričevanji prinaša zgodbo, kako so vse od začetkov dejavnosti v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pionirski posamezniki in posameznice ter skupine premikali meje družbenih norm in kot civilno gibanje nepreklicno zaznamovali urbano ljubljansko okolje in širšo regijo. Na zemljevid Ljubljane so zarisali fizične in mentalne prostore delovanja in srečevanja – in nekaj teh prostorov poskušamo rekonstruirati na pričujoči razstavi. S predmeti, umetninami, fotografijami, dokumentacijo, transparenti in drugim gradivom z aktivističnih akcij, s katerimi so pripadnice_ki LGBT-skupnosti izražale_i svojo neomajno aktivistično držo, razstava nagovarja k refleksiji prehojene poti med marginalizacijo in emancipacijo ter izpostavlja pomembne kulturne in politične mejnike, ki so pripomogli k družbenemu razvoju, tako z vidika ozaveščanja kot tudi z vidika kulturnih in političnih bojev za dostojno življenje vsake_ga posameznice_ka, ne glede na osebne okoliščine.
Festival Magnus leta 1984, začetek organiziranega gejevskega in lezbičnega gibanja v Sloveniji Homoseksualna razmerja so bila v srednjem in novem veku na Slovenskem prepovedana in pogosto so bile zanje predvidene hude kazni. V obdobju socializma je Jugoslavija – in z njo Slovenija kot njena najbolj liberalna republika – doživljala postopno spreminjanje spolnih norm. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je odnos do spolnosti začel liberalizirati, vzporedno s trendi v zahodnih liberalnih demokracijah in na socialističnem Vzhodu. Leta 1977 je Slovenija kot prva republika v bivši Jugoslaviji dekriminalizirala sporazumne homoseksualne odnose med moškimi.
Pomembna prelomnica se je zgodila leta 1984 s prvim festivalom Magnus, ki ga je pod naslovom »Homoseksualnost in kultura« organiziral ŠKUC-Forum. Ta dogodek danes štejemo za začetek organiziranega gejevskega in lezbičnega gibanja v Sloveniji in v takratni Jugoslaviji. S tem festivalom je skupnost vstopila v javni prostor in se začela uveljavljati kot relevanten in enakovreden del družbe. Poleg demokratičnih vrenj in novih civilnodružbenih gibanj je osemdeseta leta zaznamovala tudi epidemija aidsa. Po prvem primeru okužbe v Jugoslaviji leta 1985 je ozaveščanje o tej bolezni postalo sestavni del slovenskega gejevskega aktivizma. V aktivizmu so namreč prepoznali večplastno nevarnost HIV-a in aidsa kot zdravstvene grožnje, ki jo bremeni tudi dejavnik družbene stigmatizacije.
V tistem času si je skupnost prizadevala tudi ustvariti varne in trajne prostore srečevanja, druženja, podpore in organiziranega zagovorništva: na Kersnikovi 4 so imele do leta 1997 svoje prostore prve lezbične in gejevske organizacije, v klubskih prostorih K4 pa so potekali legendarni nedeljski gejevsko-lezbični večeri. Leta 1993 je skupnost z zasedbo vojaškega kompleksa na Metelkovi pridobila možnost neprekinjenega delovanja. Ustvarjala je tudi živahno medijsko krajino, ki je omogočala kroženje pomembnih informacij in beleženje zgodb in bojev skupnosti ter ponujala druge perspektive, ki so kljubovale stereotipnim reprezentacijam (ali molku) osrednjih medijev.
A kljub prizadevanjem, da bi homoseksualnost postala del javnega diskurza, je bila homofobija še vedno močno razširjena. Kajti skupnost in posamezniki_ce so še vedno doživljali nasilje (fizično, verbalno), k čemur so pripomogli tudi dolgotrajni procesi za pravno priznanje pravic LGBT-oseb. Na poskuse marginalizacije, ustrahovanja in izključevanja se je skupnost odzivala kreativno in solidarno. Ko leta 2001 dveh gejevskih pesnikov in aktivistov niso spustili v ljubljanski lokal Cafe Galerija, je ta dogodek postal povod za organizacijo prve parade ponosa leta 2001, polemika glede izbora dreg skupine Sestre za nastop na Evroviziji leta 2002 pa je bila priložnost, da se tudi mednarodno javnost opozori na stanje LGBT-populacije v Sloveniji.
Vse od ustanovitve gibanja v osemdesetih letih so namreč aktivistke_i poskušale_i doseči, da bi bila v predloge za razširitev jugoslovanske ustave – in pozneje nove ustave samostojne države – spolna usmerjenost uvrščena v kontekstu prepovedi diskriminacije in torej enakopravnosti. LGBT-posamezniki_ce, skupine in organizacije so desetletja dosledno predlagali primerne zakonske ureditve, ozaveščali javnost in zahtevali spremembe. Pomemben dosežek se je zgodil 16. junija 2022, ko je ustavno sodišče Republike Slovenije določilo, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol. V skladu s to odločitvijo je Slovenija postala prva postsocialistična država v Evropi, v kateri se lahko istospolna_i partnerja_ici formalno poročita in skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji, kot veljajo za raznospolna zakonca. Nerazrešeno pa ostaja vprašanje pravnega priznavanja spola za transspolne osebe, torej postopek spremembe osebnih dokumentov tako, da ustrezajo spolni identiteti osebe.
40 let LGBT gibanja Razstava je del celoletnega zaznamovanja zgodovinske prelomnice, in poteka v partnerstvu Mestnega muzeja, Društva ŠKUC, Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter v sodelovanju z drugimi področnimi organizacijami. Info o dogodkih: https://40lgbt.si Veseli bomo vašega obiska!

40. FESTIVAL LGBT FILMA
9. - 16. 12. 2024
vstopnice že v prodaji: https://kinodvor.kupikarto.si in https://kinoteka.si/vstopnice/
ali na blagajni Kinodvora in Slovenske kinoteke uro pred prvo predstavo.
LJUBLJANA
KINODVOR
PONEDELJEK, 9. 12. - OTVORITEV
Nagovor predsednice države Nataše Pirc Musar
21.00 Vmes (In Between), Slovaška/Slovenija, 2021, 3’
Osebna pripoved o začetkih zavedanja nebinarne spolne identitete.
Nagrada Rožnati zmaj za najboljši slovenski kratki film!
Poletje s Karmen (To kalokeri tis Karmen/The Summer with Carmen), Grčija, 2023, 106’, ap, svp Najboljša prijatelja Demosten in Nikitas se med celodnevnim kopanjem na kvir plaži pri Atenah spominjata dogodkov preteklega poletja, da bi jih spremenila v scenarij. Nagrajenec v Solunu in hit številnih festivalov.

SLOVENSKA KINOTEKA
TOREK, 10. 12.
16.00 Izgubljeni (Iti mapukpukaw/The Missing), Filipini, 2023, animirani, 90’, ap, svp
Eric gre na mamino željo na dom že dlje časa pogrešanega strica in najde ga mrtvega. Tedaj ga napade prikazen dolgo zamolčevane zlorabe. Prejemnik številnih nagrad in filipinski kandidat za oskarja.
18.00 Kvir izgnanstvo (Queer Exile), Nemčija, 2024, 10', ap
Ko pride pome smrt, naj bo vesela (Si je meurs, ce sera de joie/If I Die, It'll be of Joy), Francija, 2024, 80', ap, svp
V svetu, ki podcenjuje moč starejših, govori skupina aktivistov, ki kljubujejo predsodkom in si upajo na novo zamisliti seks in ljubezen ter glasno premišljevati o starosti.
20.00 Brezsramne (The Shameless), Švica/Francija/Bolgarija/Tajvan/Indija, 2024, 115’, ap, svp
Renuka sredi noči pobegne iz bordela v Delhiju, potem ko je do smrti zabodla policista. Zateče se v skupnost seksualnih delavk v severni Indiji, kjer spozna sedemnajstletno Deviko. Nagrada v Cannesu za najboljšo igralko.

SREDA, 11. 12.
16.30 XX + XY (O'PENing XX + XY), Južna Koreja, 2022, 129’, ap, svp
Jay se rodi s kromosomoma XX in XY, ko pa začne obiskovati srednjo šolo, se mora »odločiti« za spol. Ustvarjalci so iz te zelo popularne tv-serije naredili še film.
19.00 Bela svetilka (Gouye Sefid Shishei/White Glass Globe), Iran, 2024, 20', ap
Gondola , Gruzija/Nemčija, 2023, 81’, brez dialogov
Ko gre ena gondola navzgor, gre druga navzdol. Na polovici poti se srečata, tako kot tudi Iva in druga žičničarka Nina. Ženski se spoznavata in zaljubita v tem izjemnem filmu brez besed.
21.00 Nov dan (Zhen xin de yi tian/Fish Memories), Tajvan, 2023, 116’, ap, svp
Fant, dekle, starejši moški, drama, triler ... Absurdni in razvratni dnevi se po strelu iz pištole popolnoma spremenijo. Fantastičen spopad med preteklostjo in prihodnostjo postane zelo verjeten.

ČETRTEK, 12. 12.
17.00 Asog , Kanada/Filipini/ZDA, 2023, 104’, ap, svp
V tem biseru trans filmografije spremljamo Rey, nebinarno_ega filipinsko_ega šolsko_ega učiteljico_a, na poti na drag tekmovanje. Film je prejel več kot deset mednarodnih nagrad!
19.00 Zapiski o aktih (Notes on Nudes), ZDA, 2024, 7', ap
Baldiga – aktivirano srce (Entsichertes Herz/Unlocked Heart) , Nemčija, 2024, 91’, ap, svp
1979. Jürgen Baldiga, sin rudarja iz Essna, je pravkar prispel v mesto. Dela kot seksualni delavec in kuhar, piše pesmi in dnevnik. Ko leta 1984 izve, da je okužen z virusom hiv, odkrije fotografijo: postane kronist kvirovske subkulture Zahodnega Berlina.
21.00 Vse bo dobro (Cong jin yihou / All Shall Be Well), Hong Kong/Kitajska, 2024, 93’, ap, svp
Ko Pat nepričakovano umre, je njena družina vse manj naklonjena njeni dolgoletni partnerici Angie in sčasoma jo začne obravnavati kot »vsiljivko«. Slednjič so njena edina opora prijateljice iz lezbične družbe. Nagrada teddy v Berlinu in občinstva v San Franciscu!

PETEK, 13. 12.
17.00 Življenje ni tekma, a zmagujem (Life Is Not a Competition, But I'm Winning), Nemčija, 2023, 79’, ap, svp Skupina kvir športnic_kov vstopi na olimpijski stadion v Atenah in se odpravi počastiti tiste, ki so bile_i izključene_i s stopničk za zmagovalce. Skupaj ustvarjajo radikalno poetično utopijo, ki je daleč od togih spolnih pravil v tekmovalnem športu.
18.45 Cikel italijanskih kratkih filmov
Vse je samo v moji glavi (È solo nella mia testa / It’s Just in My Head), Italija, 2020, 17’, ap, svp
Življenje bi bilo lažje brez (La vita sarebbe più semplice senza / Pure), Italija, 2022, 17’, ap, svp
Letizia, Italija, 2022, 18’, ap, svp
Obletnica (L’anniversario / The Anniversary), Italija, 2022, 17’, ap, svp
J’ador, Italija, 2020, 16’, ap, svp
Po projekcijah bosta gosta selektor Cosimo Santoro in režiser Marius Stancu.
21.00 Kakšen občutek (What a Feeling),Avstrija, 2024, 110’, ap, svp
Po razhodu z možem naredi Marie to, kar bi storila vsaka razumna ženska: gre na pijačo, naleti na Bigi’s queer bar in spozna Fa. Prisrčna in duhovita romantična komedija o dveh ženskah srednjih let, ki se ne pustita odriniti na stranski tir življenja.
Po projekciji pogovor z režiserko Kat Rohrer.

SOBOTA, 14. 12.
17.00 Ustroj strahu (Code of Fear), Norveška/Nemčija, 2024, 83’, ap, svp Leta 2013 so v Kamerunu umorili gejevskega novinarja Erica Lembembeja. Filmski ustvarjalec Appolain Siewe se zaradi tega grozljivega umora odpravi v Kamerun, da bi izvedel več o položaju LGBT+ oseb v tej državi. Kmalu ugotovi, da Lembembejev umor ni osamljen primer.
19.00 Lezbija (Lesvia),Grčija, 2024, 77’, ap, svp
Od sedemdesetih let prejšnjega stoletja lezbijke z vsega sveta privablja otok Lezbos, rojstni kraj starogrške pesnice Sapfo. Ko v lokalni vasi najdejo raj in ustanovijo lezbično skupnost, se med prebivalci otoka začnejo pojavljati napetosti.
Po projekciji pogovor z režiserko Dzeli Hadzidimitriu.

21.00 Demoni ob zori (Los demonios del amanecer/Demons at Dawn), Mehika, 2024, 136’, ap, svp Naključno srečanje dveh mladeničev se razvije v erotično raziskovanje strasti, ljubezni in bolečine, stalnic tega znanega mehiškega režiserja, ljubljenca gejevskih festivalov.

NEDELJA, 15. 12.
16.00 Cikel kratkih filmov I.
Ogenj ob jezeru (Le feu au lac/Fire at the Lake), Francija, 2022, 15', ap
Medeni tedni (Honeymoon), Grčija/Francija/Ciper, 2023, 24', ap
Poljubi me (Embrasse-moi/Kiss Me), Francija, 2024, 12', ap
Ob nedeljah (Os finais de Domingos/On Sundays), Brazilija, 2023, 8' ap
Pietra , Španija, 2024, 15', ap
Razcepljene konice (Split Ends), Slovenija, 2024, 15', ap
Po filmu pogovor z režiserko Hannah Koselj Marušič.
18.00 Sebastian , VB/Finska/Belgija, 2024, 110’, svp
Max, ambiciozen mlad pisatelj iz Londona, začne živeti dvojno življenje kot seksualni delavec v imenu raziskave za svoj literarni prvenec. Letošnji hit občinstva!
20.30 Razglasitev nagrade mednarodne žirije
Križišče (Crossing), Gruzija/Turčija/Švedska/Danska/Francija, 2024, 105’ Upokojena učiteljica Lia želi izpolniti obljubo in poslednjo željo umirajoče sestre – nameni se ugotoviti, kaj se je zgodilo z njeno izginulo transspolno nečakinjo Teklo. Nam že znani režiser ( In potem sva zaplesala ) je prejel teddyja v Berlinu in več drugih nagrad!
Po filmu še razglasitev nagrade publike!

PONEDELJEK, 16. 12.
17.00 Buča na vroči strehi sveta (Pumpkin on the Hot Roof of the World), Slovenija/Češka, 2019, 75', sp Navdihujoč portret pesnika Tomaža Šalamuna preplete intervjuje, redke arhivske posnetke in pesnikova branja lastne poezije – ter odkrito spregovori o njegovi biseksualnosti.
19.00 Obris dreves (Le flou des arbres/The Blurring of Tree), Kanada, 2024, 11', brez dialogov
Nisem še vse, kar želim biti (Jeste nejsem, kým chci být/I’m Not Everything I Want to Be) , Češka/Slovaška/Avstrija, 2014, 90’, ap, svp
Mlada fotografinja Libuše Jarcovjáková po letu 1968 išče otoke svobode v Pragi in svojo spolno identiteto; fotoaparat je njen stalni spremljevalec. Eden teh otokov je T-klub, zbirališče kvirovske scene.
21.00 Cikel kratkih filmov II.
Najkrajši dan, najdaljša noč (Shortest Day, Longest Night), Filipini, 2024, 20', ap
Glasbeni pouk (Music Theory), ZDA, 2022, 5', ap
Vsak mora kdaj ljubiti (Everybody’s Gotta Love Sometimes), Francija/Mjanmar/Indonezija, 2023, 15', ap
Kapetana (Capitanes/Captains), Španija, 2024, 15', ap
Beicon , Španija, 2024, 12', ap
Ime ji je bilo Gisberta (Seu Nome Era Gisberta/Her Name Was Gisberta), Portugalska/Brazilija, 2023, 30', ap

OFF
Ponedeljek, 2. 12. – 20.30 Kino Šiška
Édouard Louis, ali preobrazba (Édouard Louis, ou la Transformation/The Many Lives of Édouard Louis), Francija, 2023, 72’, ap, svp
Eden najodmevnejših sodobnih pisateljev nas povabi na osebni sprehod po preteklosti, s katero se je soočil v svojih avtobiografskih romanih. Razred, kultura, spolnost, identiteta in izobrazba: Édouard Louis govori iz lastnih izkušenj.
sobota, 7. 12. – 19.00 Škuc – Kulturni center Q (Tiffany)
Clashing differences , Nemčija, 2013, 73’, ap
House of Womxn (Hiša žensk) ima težave z raznolikostjo. Ker jim grozi odstranitev z Mednarodne ženske konference, so prisiljene ukrepati. Film humorno in neposredno obravnava večplastne teme, kot so izkoriščanje delovne sile, rasizem in intersekcionalnost.
Večer s festivalom Lezbična četrt.
Nedelja, 8. 12. – 19.00 Škuc – Kulturni center Q (Tiffany)
Avant-drag - Radical Performers re-imagine Athens , Grčija, 2024, 93’, ap
Deset atenskih dregic dekonstruira spol, nacionalizem, pripadnost in identiteto, hkrati pa se soočajo s policijskim nasiljem, transfobijo in rasizmom.
Z nami bo tudi gostja Aurora Paola Morado .
sreda, 11. 12. – 17.00 AGRFT, Aškerčeva 5
Topli film , Srbija, 2024, 92’, ap Dva mlada igralca raziskujeta temo reprezentacije LGBT+ oseb skozi zgodovino jugoslovanske kinematografije in skozi družbene okoliščine, ki so povzročile različno obravnavo teh likov.
Po projekciji pogovor z Nebojšo Jovanovićem.

IDRIJA, Filmsko gledališče, ob 9.40
ponedeljek, 9. 12. – Buča na vroči strehi sveta (Pumpkin on the Hot Roof of the World), Slovenija/Češka, 2019, 75', sp
PTUJ, Mestni kino, ob 15.00
sreda, 11. 12. – Buča na vroči strehi sveta (Pumpkin on the Hot Roof of the World), Slovenija/Češka, 2019, 75', sp
četrtek, 12. 12. – XX + XY (O'PENing XX + XY), Južna Koreja, 2022, 129’, ap, svp
KOPER, MKSMC Botegin (Glagoljaška 4), ob 20.00
četrtek, 12. 12. – Buča na vroči strehi sveta (Pumpkin on the Hot Roof of the World), Slovenija/Češka, 2019, 75', sp
petek, 13. 12. – Demoni ob zori (Los demonios del amanecer/Demons at Dawn), Mehika, 2024, 136’, ap, svp sobota, 14. 12. – Lezbija (Lesvia),Grčija, 2024, 77’, ap, svp
MARIBOR, IntimniKino, GT22 (Glavni trg 22), ob 20.00
sreda, 11. 12. – Gondola , Gruzija/Nemčija, 2023, 81’, brez dialogov
četrtek, 12. 12. – Poletje s Karmen (To kalokairi tis Karmen/The Summer with Carmen), Grčija, 2023, 106’, ap, svp petek, 13. 12. – Kakšen občutek (What a Feeling),Avstrija, 2024, 110’, ap, svp
TRST, Mediateca
četrtek, 12. 12.
18.00 Cikel italijanskih kratkih filmov (in gosta)
20.45 Lezbija (Lesvia),Grčija, 2024, 77’, ap (in režiserka)

SPREMLJEVALNE PRIREDITVE
četrtek, 7. 11. Mestni muzej
18.00 – LGBT_SLO_1984, Slovenija 2022, 87’
petek, 8. 11. Figovec, galerija Tam Tam
17.00 – otvoritev razstave plakatov LGBT FF (do 5. 12.)
četrtek, 21. 11. Mestni muzej
18.00 – Razmerja. 25 let lezbične sekcije LL, Slovenija 2012, 84’
torek, 3. 12. Slovenska kinoteka
12.00 – tiskovna konferenca
ponedeljek, 9. 12. Kinodvor
razstava filmskih plakatov (do 16. 12.)
torek, 10. 12. Slovenska kinoteka
12.00 – otvoritev razstave: 40 let festivala / 40 let upora
sobota, 14. 12. Slovenska kinoteka
12.00–16.00 – filmska delavnica: Marius Gabriel Stancu (obvezne prijave)
četrtek, 19. 12. Galerija Škuc
20.00 – tradicionalno branje Lambde
Letošnji festival bomo izpeljali v fizični in virtualni obliki (kratke filme).
Organizator festivala in založnik filmskega kataloga
Društvo ŠKUC, Metelkova 6, Ljubljana
tel. 01 430 3530
www.skuc.org
Soorganizatorji: Slovenska kinoteka, Kinodvor, Gimnazija Ptuj, CID Ptuj, IntimniKino, GT22, MKC Maribor, MKSMC Botegin, Filmsko gledališče Idrija, Kino Šiška, AGRFT
Festival je bil prvič organiziran leta 1984 v okviru festivala Magnus in velja za najstarejši festival lgbt filma v Evropi.

Informacije
Društvo Škuc, Metelkova 6, Ljubljana, tel. 01 4303 530
Slovenska kinoteka, Miklošičeva 28, Ljubljana, tel. 01 4342 520; blagajna 01 4342 524
lgbtfilmfest.si
www.ljudmila.org/siqrd/fglf

https://www.facebook.com/slo.fglf


https://www.instagram.com/fglf.lj/



logo Ministrstvo za kulturo, Škuc (navaden) in 40 let aktivizma

FESTIVAL SO PODPRLI
Kinoteka, Kinodvor, Kino Šiška, agrft, ter kot lani (razen K4, Pink underground, Knjižnica sl gradec, Koroška pride, Metulj, )
tuje daj skupaj Švica, Ital inštitut, Avstrijski forum, Grška ambasada, Francoski inštitut

Povabilo na filmsko delavnico z italijanskim režiserjem
Festival LGBT filma vas vabi na filmsko delavnico v soboto, 14. decembra, med 12. in 16. uro, ki bo potekala v muzejski predavalnici Slovenske kinoteke, Miklošičeva 28, v Ljubljani.
Režiser Marius Gabriel Stancu, rojen 1994 v Romuniji, se je v 2016 preselil v Italijo in začel sodelovati z distribucijsko in producentsko hišo The Open Reel. Po več scenarijih je končno posnel svoj prvi kratki film Vse je samo v moji glavi (2020), ki so ga prikazali na skoraj petdesetih filmskih festivalih. Dve leti kasneje je posnel še kratki film Obletnica.
Ker je sam precej okupiran s čustvi, pričakuje od udeležencev, da s svojim mobilnim telefonom ali s fotoaparatom ustvarijo čustveni trenutek. Neki svoj občutek naj izrazijo neverbalno, s podobami. Gre za vajo izražanja čustev v neverbalnem jeziku. Vsak_a seveda lahko izbere, kakšen občutek ali čustvo želi posredovati. Posnetek lahko naredi že prej, in ga prinese na delavnico, da se pogovorimo. Lahko pa ga seveda opravi na sami delavnici.
Delavnica je brezplačna in bo potekala v angleščini.
Prosimo za prijave do vključno 10. 12. 2024, na e-naslov ales.festival@gmail.com