Naročam se na e-novice

D R U Ž B E N A   G I B A N J A

Od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja ŠKUC skrbi za socializacijo, ozaveščanje, informiranje in kulturo seksualnih manjšin, ki so bile do takrat odrinjene na družbeni rob. Slovensko gejevsko in lezbično gibanje se je začelo leta 1984 (z ustanovitvijo sekcije Magnus) oziroma 1987 (z ustanovitvijo sekcije LL) kot pionirsko na tem področju v vzhodni Evropi. Danes delujeta ŠKUC LL (lezbična sekcija) in Redakcija za enake možnosti – REM, ki združuje Magnus (gejevska sekcija) in ŽmreŽo (Program za spodbujanje ženske in lezbične umetniške ustvarjalnosti. Deluje kot lastna soba za glasbeno, vizualno, filmsko umetnost in literaturo.) ter številne interesne skupine LGBTQ+. V okviru družbenih gibanj organizirajo Festival LGBT filma, izobraževalne akcije o homoseksualnosti in aidsu, razstave, radijsko oddajo Lezbomanija na Radiu Študent, izdajajo revije in knjige … Več o aktivnostih na naslovu www.ljudmila.org/siqrd in https://skuc-ll.si.
Lezbična (LGBT) knjižnica in arhiv delujeta od leta 2001, članstvo je brezplačno. Pokrivata področje spola in seksualnosti in je najbogatejša specialna zbirka literature na temo istospolne usmerjenosti v Sloveniji. Zajema leposlovje, GLBT-teorijo, periodiko, avdiovizualno zbirko, dokumente s področja človekovih pravic, medijski in dokumentarni arhiv. Katalog je dostopen na https://skuc-ll.si/knjiznica/.
Kulturni center Q / klub Tiffany deluje kot gejevski klub, skupnostni center LGBTQ+ in projektni prostor. Izvaja kulturni, mladinski, socialni, izobraževalni in socializacijski program. Med lastno produkcijo izstopajo kontinuirani projekti Kabaret Tiffany, Lezbično-feministična univerza, program Kemseks, skupnostni pogovori ter družabni in klubski večeri. Njihov program je dostopen na www.kulturnicenterq.org.
V okviru družbenih gibanj deluje tudi lezbični klub Monokel, namenjen druženju, socializaciji, programskemu snovanju ter promociji lezbične kulture in življenjskih slogov. Programu lahko sledite na  https://skuc-ll.si/monokel/

Programe in projekte Društva  ŠKUC omogočajo: Ministrstvo za kulturo,  Ministrstvo za zdravje, Mestna Občina Ljubljana, Urad RS za mladino.

 MK-ministrstvo-za-kulturo mz-ministrstvo-za-zdravjeUradZaMladino MOL-mestna-obcina-ljubljana

 

C I V I L    R I G H T S    M O V E M E N T 

 Since the middle of the 1980s ŠKUC has embraced marginalised groups in Slovenia’s society and made efforts to improve their socialisation and spread awareness of and information on their alternative lifestyles and cultures. The Slovenian gay and lesbian movement began in 1984 (with the establishment of the Magnus section) and 1987 (with the establishment of the LL section) respectively as a pioneer in this field in Eastern Europe. Today, sections actively working in this area are ŠKUC LL (a lesbian section), and the Section for Equal Opportunities – REM bringing together Magnus (a gay section), Žmreža (a program promoting women’s and lesbian artistic creativity which functions as a room of one’s own for music, visual and film art and literature), as well as numerous LGBTQ+ interest groups. In the field of civil rights, ŠKUC is the organiser of the Gay and Lesbian Film Festival, educational activities on homosexuality and AIDS, exhibitions, the Lezbomanija radio show broadcast by Radio Student, the publisher of magazines and books, etc. More information about these activities can be found at www.ljudmila.org/siqrd and www.ljudmila.org/lesbo.
The Lesbian (LGBT) Library and Archives have been open since 2001, and offer free membership. Specialising mainly in gender-related and sexuality topics, the library is considered to be the most comprehensive special collection of literature on homosexuality in Slovenia. It includes literary works, GLBT theory, periodicals, and audiovisual collections, documents on human rights, media and documentary archives. The library’s catalogue is available at www.ljudmila.org/lesbo.
Cultural Centre Q / Club Tiffany is a gay club, an LGBTQ+ community centre and a project space. It organizes cultural, youth, social, educational and socialising events. The main on-going projects of its own production include the Tiffany Cabaret, the Lesbian Feminist University, the Chemsex program, community discussions and social and club nights. The is available at www.kulturnicenterq.org.
Also active in the civil rights movement is the lesbian Monokel Club focusing on socialisation, program building and the promotion of lesbian culture and lifestyles. https://skuc-ll.si/monokel/.

evropski teden testiranja
T E S T I R A J
Z D R A V I
P R E P R E Č I
Evropski teden testiranja: Spoznaj svoj status. Zaščiti sebe in druge!
V tednu od 18. do 25. 11. 2024 pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije in Svetovne zveze za hepatitis poteka Evropski teden testiranja na okužbo s HIV*, na spolno prenosljive okužbe in okužbi z virusoma hepatitisa B in C z geslom »Testiraj. Zdravi. Prepreči.«
Namen tedna testiranja je osveščanje prebivalstva in zdravstvenega osebja o prednostih testiranja in zgodnjega zdravljenja omenjenih okužb. Pobuda nas spodbuja, da preverjamo svoje zdravstveno stanje, še posebej, če smo se izpostavljali tveganju, da se okužimo s katerim od povzročiteljev teh okužb. Zdravstveno osebje spodbuja, da se pogosteje odloča za tovrstno testiranje pacientov. Zgodnje odkrivanje omenjenih okužb je namreč ključnega pomena za njihovo uspešno zdravljenje in preprečevanje nadaljnjega širjenja okužb med populacijo.
Če ste se kadarkoli izpostavili tveganju za okužbo, se čim prej testirajte. Testiranje je v Sloveniji dobro organizirano in enostavno dostopno:
- Brezplačno zaupno testiranje na okužbe s HIV ter z virusoma hepatitisa B in C je na voljo pri izbranem osebnem zdravniku. To je najbolj priporočljiv način testiranja.
- Anonimno brezplačno testiranje na HIV in virusa hepatitisa B in C je dostopno na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Izvaja se v sodelovanju z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
- Samoplačniško testiranje na HIV, virusa hepatitisa B in C ter sifilis je dostopno na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino .
- Za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi , Društvo Legebitra v partnerstvu z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani izvaja brezplačno testiranje na HIV, virusa hepatitisa B in C ter testiranje na sifilis in gonorejo. Testiranja potekajo v Ljubljani in v drugih krajih po Sloveniji. Več informacij je na spletni strani Kaj iščeš.
- Za spolne delavke/delavce, migrantke/te in uporabnice/ke drog je na voljo brezplačno testiranje na HIV, virusa hepatitisa B in C ter na spolno prenosljive okužbe v okviru projekta Expand, ki ga izvajajo Društvo Legebitra, Društvo Stigma, Slovenska Filantropija in Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Več informacij
- Pregled in testiranje na spolno prenosljive okužbe se izvajata v dermatoveneroloških ambulantah po Sloveniji in v ambulanti za spolno prenosljive okužbe na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Testiranje na okužbo s HIV lahko izvedete tudi sami, v domačem okolju. Testi za samotestiranje so na voljo v lekarnah. Pri samotestiranju je potrebna previdnost pri interpretaciji rezultatov in zavedanje, da pozitiven rezultat testa ne pomeni vedno okužbe in negativen rezultat testa ne izključuje možnosti, da ste okuženi. V primeru pozitivnega rezultata pri samotestiranju je nujen potrditveni test, ki ga lahko opravite na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana ali v nekaterih drugih institucijah.
Kakšna so tveganja?
Okužba s HIV se v Sloveniji prenaša predvsem z nezaščitenimi spolnimi odnosi z okuženimi osebami, ki niso zdravljene. Pravočasno testiranje na okužbo s HIV omogoča tudi bolj uspešno zdravljenje, obenem pa je ključno za preprečevanje nadaljnjega prenosa okužbe. Osebe, ki se učinkovito zdravijo, ne morejo prenašati okužbe s HIV naprej na druge.
Tveganje za okužbo s HIV je večje predvsem pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, pri osebah, ki si injicirajo droge, pri osebah s spolno prenosljivimi okužbami ter pri osebah, ki imajo številne spolne partnerje. Najpomembnejša preventiva pred okužbo s HIV je varno spolno vedenje, kot je na primer redna in dosledna uporaba kondoma. Za osebe, ki si injicirajo droge, je pomembna uporaba sterilnega pribora za injiciranje. Okužbo s HIV lahko dodatno preprečimo z zelo učinkovitima preventivnima metodama: z zaščito z zdravili pred izpostavitvijo (angleško Pre-Exposure Prophylaxis - PrEP ) in z zaščito z zdravili po izpostavitvi (angleško Post-Exposure Prophylaxis - PEP).
Okužba z virusom hepatitisa C, ki lahko povzroči odpoved delovanja jeter in/ali raka na jetrih, se prenaša predvsem z okuženo krvjo. Pogosto se prenaša z menjavo pribora med osebami, ki si injicirajo droge, pri neprofesionalno izvedenem tetoviranju ali prebadanju kože ali sluznic, lahko tudi pri nezaščitenih spolnih odnosih, predvsem med moškimi, ki imajo odnose z moškimi. Možen je tudi prenos z okužene matere na plod oziroma novorojenca.
V državah z nizkim zdravstvenim standardom je okužba možna tudi pri medicinskih posegih, v Sloveniji pa testiranje na tovrstno okužbo svetujemo vsem, ki so prejeli transfuzijo krvi ali krvne pripravke pred letom 1993. Cepiva proti hepatitisu C ni, obstaja pa učinkovito zdravljenje, ki omogoči odstranitev virusa hepatitisa C iz telesa in popolno ozdravitev. V Sloveniji imajo največje tveganje za okužbo z virusom hepatitisa C osebe, ki si injicirajo droge.
Virus hepatitisa B se v razvitem svetu najpogosteje prenaša pri nezaščitenih spolnih odnosih z okuženo osebo ali s souporabo okuženega pribora za injiciranje drog, lahko pa tudi pri neprofesionalno izvedenem tetoviranju in prebadanju kože ali sluznic in pri souporabi predmetov za osebno higieno med člani skupnega gospodinjstva. Možen je tudi prenos z okužene matere na plod oziroma novorojenca.
V Sloveniji je od leta 1998 cepljenje proti hepatitisu B vključeno v nacionalni program cepljenja otrok, ki se je sprva izvajalo pred vstopom v šolo, od leta 2020 dalje pa se je priključilo ostalim obveznim cepljenjem v prvem letu starosti. Cepivo daje dolgotrajno zaščito, ki je najverjetneje doživljenjska. Cepljenje priporočamo tudi vsem osebam, ki imajo večje tveganje za okužbo z virusom hepatitisa B.
Spolno prenosljive okužbe so v Evropi v izrazitem porastu, zato je redna in dosledna uporaba kondoma izjemno pomembna. Pogosto lahko potekajo brez značilnih bolezenskih znakov, kot so izcedek iz spolovila, pekoče in/ali pogosto mokrenje ali razjeda na spolovilu. Okuženi zato pogosto ne poiščejo zdravniške pomoči in okužbe ne zdravijo pravočasno, kar lahko privede do zapletov, do prenosa okužbe na spolnega partnerja ali partnerko ali do okužbe plodu oziroma novorojenca.
Zgodnje odkrivanje in ustrezno zdravljenje omogočata hitro ozdravitev bakterijskih spolno prenosljivih okužb oziroma učinkovito obvladovanje virusnih spolno prenosljivih okužb. Tudi v boju s tovrstnimi okužbami je še vedno na prvem mestu njihovo preprečevanje – dosledno izogibanje tveganim spolnim odnosom in redna in dosledna uporaba kondoma. Na voljo pa je tudi cepivo proti najpogostejši in rakotvorni spolno prenosljivi okužbi, humanemu virusu papiloma (HPV), ki je od leta 2009 vključeno v nacionalni program cepljenja deklic, od leta 2021 pa tudi dečkov.
Dodatne informacije
Več informacij o okužbah s HIV in virusi hepatitisa ter o spolno prenosljivih okužbah najdete na naslednjih spletnih povezavah:
- ASPO (spletna aplikacija za informiranje o spolno prenosljivih okužbah),
- HEP-Y (spletna aplikacija za prepoznavanje in informiranje o virusnih hepatitisih),
- spletna stran o spolno prenosljivih okužbah .
*HIV - virus človeške imunske pomanjkljivosti, angleško Human Immunodeficiency Virus
preberite več
podpisi in deli proti konverzivnim praksam
P O D P I Š I
I N
D E L I
Za korak k prepovedi konverzivnih praks v Evropski uniji
Konverzivne prakse so pogovorno znane tudi kot konverzivna »terapija«, gre pa za različne poskuse oz. prakse t. i. »zdravljenja«, ki spreminja in zatira spolno usmerjenost posameznika, njegovo spolno identiteto in/ali spolni izraz s pomočjo psiholoških, fizičnih ali duhovnih posegov. Po zadnjih podatkih evropske Agencije za temeljne pravice iz leta 2023 je bilo v Sloveniji 23% LGBTIQ oseb izpostavljenih takšnim praksam.
Evropsko državljansko pobudo lahko podprete s podpisom na tej povezavi.
Skupaj lahko dosežemo spremembe ter zagotovimo varno okolje za LGBTIQ+ osebe!

Evropsko komisijo pozivamo, naj predlaga pravno zavezujočo prepoved praks za spreobrnitev spolne usmerjenosti LGBTQ+ oseb v Evropski uniji: prakse za spreobrnitev spolne usmerjenosti so ukrepi za spremembo, zanikanje ali potlačitev spolne usmerjenosti, spolne identitete in/ali spolnega izraza oseb LGBTIQ+.
Združeni narodi so takšne prakse zaradi njihove diskriminatorne, ponižujoče, škodljive in lažnive narave opredelili kot mučenje, v čedalje več državah pa jih prepovedujejo.
EU ima ključno vlogo pri varstvu temeljnih pravic in bi se morala boriti proti vsem nečloveškim praksam. Komisija bi morala predlagati direktivo, s katero bi prakse za spreobrnitev spolne usmerjenosti dodali na seznam evropskih kaznivih dejanj, in/ali spremeniti predlagano direktivo o enakosti (2008), tako da bi vključili prepoved teh praks.
Poleg tega bi morala Komisija v boju proti zakonskemu moratoriju uveljaviti tudi nezavezujočo resolucijo, v kateri bi pozvala k splošni prepovedi praks za spreobrnitev spolne usmerjenosti v EU.
Nazadnje pozivamo Komisijo, naj spremeni direktivo o pravicah žrtev, tako da bodo v njej določeni minimalni standardi glede pravic in zaščite žrtev praks za spreobrnitev spolne usmerjenosti ter glede podpore tem žrtvam.
Vse države članice bi morale prepovedati prakse za spreobrnitev spolne usmerjenosti ali pregledati obstoječe prepovedi.
Evropsko državljansko pobudo lahko podprete s podpisom na tej povezavi .
preberite več
kviropisjeVIII
K V I R O P I S J E :
V E Č E R
N O V O I Z D A N I H
Druga sezona Kviropisja je v polnem teku!
Lepo vabljene_i v četrtek, 28. 11. 2024, ob 19. uri v Klub Tiffany , kjer smo za vas priredili prav posebno edicijo Kviropisja: VEČER NOVOIZDANIH .
Kvir literatura cveti, v zadnjem času še posebej med mladimi. Pred kratkim je izšlo (najmanj) pet novih knjig kvir avtoric_jev, ki bodo fokus prihajajočega večera. Med pavzo in po dogodku bodo vse knjige tudi na voljo za nakup.
Svoja dela predstavljajo:
Ingo Vitman Öri (2001) Sin svoje roke [pesniški prvenec] založba: ŠKUC – Vizibilija

Ana Štular (2007)
Jaz in jaz in jaz in jaz… [pesniški prvenec] založba: Črna skrinjica

Hannah Koselj Marušič (1996) VSE JE ENO VSE JE VSEENO [pesniški prvenec] založba: Črna skrinjica

Špela Setničar (1996) Vse, kar ti moram povedati [pesniški prvenec] založba: Center za slovensko književnost – Aleph
[Pavza, po kateri sledi 30-minutni bralni performans Izbruhijade. Organizator Kviropisja se zaveda, da je to brezsramna samopromocija.]
Pino Pograjc (1997) Megalomast in Izbruhijada [pesniška zbirka] založba: Črna skrinjica
TOKRAT IZJEMOMA NI PRIJAV. Bodo odprte, seveda, naslednjič.
Na tem Kviropisju bo na voljo tudi brezplačno hitro testiranje za spolno prenosljive bolezni.
Poleg naštetih so na vsakem dogodku Kviropisja na voljo vse sveže knjige založbe ŠKUC po znižani ceni:
• Constance Debré: PLAY BOY • Veronika Razpotnik: SRŠENA PIČIM NAZAJ • Pino Pograjc: TREPETE • Éric Jourdan: STRAŠNA ANGELA • Peter Andonovski: POLETJE, V KATEREM TE NI • Hélène de Monferrand: SUZANNIN DNEVNIK • Vesna Liponik: JABK
Se vidimo in se poslušamo!

Kviropisje pripravljajo:
Vodja organizacijske ekipe: Pino Pograjc . Organizacijska ekipa: Jana Zorko, Jernej Škof, Miha Satler, Miha Bizjak, Angela Steiner . Fotografija: Taja Petrič . Oblikovanje in kolaži: Angela Steiner . Koprodukcija: Zavod Omrežje.

Dogodek je del projekta Mladi in prihodnost LGBT+ skupnosti, ki se izvaja v okviru programa Erasmus+, sofinanciranega s strani Evropske unije.

Program Kulturnega centra Q poleg lastnega vložka podpirajo Urad za mladino in Oddelek za socialno varstvo Mestne občine Ljubljana, Urad Republike Slovenije za mladino in JAK.

ŠKUC – Kulturni center Q obvešča:
Klub Tiffany predstavlja varen prostor, ki ga sooblikujemo vsi_e, namenjen GLBTQ skupnosti, kjer je prepovedano vsakršno verbalno ali fizično nasilje. Prav tako se ne tolerira homofobije, bifobije, transfobije, seksizma, nacionalizma, rasizma in drugih oblik zatiranj.
Vse obiskovalke_ce prosimo, da to upoštevajo in hkrati opozorijo ekipo na pojav nasilja. To lahko storite osebno ali nam pišete na kulturnicenterq@gmail.com in FB stran Klub Tiffany .
preberite več
LGBT 2024-Facebook-event 1920x1005px
4 0 L E T
F E S T I V A L A
L G B T
F I L M A
R A Z S T A V A
40 let Festivala LGBT filma
8. 11. 2024 - 5. 12. 2024, Plakatna galerija Figovec
Odprtje razstave petek, 8. 11. 2024, ob 17.00
Slovensko organizirano gibanje za pravice LGBT+ oseb je eno od najstarejših v Evropi. Začelo se je že v socialistični Jugoslaviji, v času brbotajočega zanosa subkulturnih in novih družbenih gibanj, ki so stare druženo-kulturne parametre razgrajevala na politično potentne in kreativne načine. Leta 1984 se je v Ljubljani dogodil prvi festival Magnus, ki danes velja za začetek prvega LGBT+ filmskega festivala v Evropi. Organizirale_i so ga aktivistke_i istoimenske kulturne sekcije za socializacijo homoseksualnosti – ta je dobila ime po Magnusu Hirschfeldu, ustanovitelju berlinskega Inštituta za spolne raziskave, ki je deloval od leta 1897 do nacističnega pogroma leta 1933. Na enotedenskem dogodku Magnus, v organizaciji Škuc-Foruma, so se zbrale_i gostje_e iz cele Jugoslavije in iz različnih držav vzhodno in zahodno od železne zavese, obiskovalke_ci pa so lahko tekom festivala uživale_i v predavanjih, pogovorih, umetniških razstavah in najpomembnejših filmih z LGBT+ vsebinami tistega časa.
Čeravno je bila LGBT+ skupnost nenehno tarča napadov, tako v stari kot tudi v novi državi, je festival postal osrednji dogodek skupnosti in zaveznikov. V zadnjih štirih desetletjih je bil prekinjen le enkrat. Leta 1987 naj bi se Magnus festival začel 25. maja, na jugoslovanski državni praznik ob praznovanju rojstnega dne pokojnega predsednika Tita. Nepresenetljivo je bil zaradi pritiskov oblasti in medijev odpovedan, češ da bi »mednarodni kongres homoseksualcev in lezbijk« prinesel »resno nevarnost zaradi širjenja aidsa«. Zgodnji izbor prvih edicij festivala je bil osredotočen na homoseksualne moške, s pomembnimi izjemami, kot so bile projekcije filmov Grenke solze Petre von Kant (Nemčija, 1972, rež. Rainer Werner Fassbinder), Drugačna pot (Madžarska, 1982, r. Károly Makk) in filmov Ulrike Ottinger. V tistem času se je začela organizirati skupina lezbičnih aktivistk, in v 1987 ustanovila sekcijo LL, prav tako pri Škuc-Forumu. Njeni ustanovni članici Suzana Tratnik in Nataša Sukič sta decembra leta 1988 organizirali Teden lezbičnega filma, takoj za njim pa je sledil Teden gay filma, v organizaciji Braneta Mozetiča, v imenu Magnusa. Prvega sta aktivistki izvedli kar s piratskimi kopijami filmov, ki sta jih med bivanjem v Londonu na VHS kasete presneli s televizije. Tako so lahko gostje_i festivala uživale_i tako v filmih kot tudi v britanskih reklamah, ki so filme prekinjale vsakih deset minut in publiko dodobra nasmejale. H gverilskim metodam pa se je festival v nadaljnjih letih zatekal ničkolikokrat, zlasti zaradi posrednega ali neposrednega onemogočanja s strani oblastnikov.
V zadnjih 40 letih je imel filmski festival veliko imen, ki bi lahko bila sama po sebi predmet analize, saj kažejo, kako so se v desetletjih spreminjale definicije spolnosti, spolov in identitetnega aktivizma. Leta 2014 so se organizatorke_ji in selektorice_ji festivala odločili, da dogodek ponovno preimenujejo, da bi vključili novo in spreminjajoče se občinstvo, identitete, politiko in bogato raznolikost tem in estetik sodobnega LGBT+ filma. Tako smo 40. let dočakali kot Festival LGBT filma.
Obletnice so po navadi čas za refleksijo preteklosti in načrtovanje prihodnosti: ni vse rožnato – edicijo 2023 je zaznamoval zažig mavrične zastave, ki je visela nad Kinodvorom, kar je še enkrat potrdilo, da ugodna družbena klima in pozitiven odnos do manjšin nista nikoli dokončno izborjena. Potem je tu še vprašanje »vulgarnega materializma« organizacije kulturnih dogodkov: festivalska ekipa prostovoljcev iz leta v leto poskuša ohranjati sidrišče LGBT+ skupnosti s skromnimi finančnimi sredstvi, ki niso vedno zagotovljena … Kljub temu pa je tokratna obletnica festivala čas ponosnega praznovanja – festivalskega boja in obstoja, upornosti, odpornosti in dolgoletnega veselja, predvsem pa dobrih filmov in skupnosti, ki je v zadnjih štirih desetletjih festival sooblikovala.
40 let LGBT gibanja Razstava je del celoletnega zaznamovanja zgodovinske prelomnice, in poteka v partnerstvu Mestnega muzeja, Društva ŠKUC, Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter v sodelovanju z drugimi področnimi organizacijami. Info o dogodkih: https://40lgbt.si Veseli bomo vašega obiska!
Razstavo omogočata: Mestna Občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo

preberite več
30.11.k4 roza 2
K 4
R O Z A
P I N K
P O N Y
C L U B
K4 Roza - Pink pony Club
sobota, 30. 11. 2024, ob 23.00, Klub K4
vstopnica 10 €, že v predprodaji https://www.mojekarte.si/si/k4-roza-pink-pony-club/vstopnice-1192988.html
Pridružite se nam na divji in nepozabni zabavi, na kateri bomo slavili našo kvir princeso “The divine Chapelle Roan”. Tokrat se bo Ljubljansko podzemlje spremenilo v klub poskočnih rožnatih ponijev. "Klub rožnatih ponijev” ustvarja živahen, vključujoč prostor, kjer je lahko vsakdo resnično to kar je in praznuje svojo edinstvenost v raznolikosti. To je prostor, ki sprejema pristnost in kjer sprejetost najdemo v izkušnji vesele kvirovske skupnosti.
Boste imeli srečo in usedlali svojega rožnatega ponija prav na tej zabavi? Make it so!
Se vidimo na plesišču!
Arena: House Therapy: Späti, Tamorra, 93kb
Bar: Vera Vulva, Hibiku, Naj
Artwork: Jakob Golob
___________________________
KLUB K4
Kersnikova 4, Ljubljana
www.klub-k4.si // www.facebook.com/klubk4
STAROSTNA OMEJITEV / AGE LIMIT: 18+
VSTOPNINA / ENTRANCE FEE:
Presale: 10€
Door: 15€

INFO: info@klub-k4.si
GARDEROBA / LOST & FOUND
preberite več