»Njihovi zakoni, naša življenja«* – Začetki LGBT gibanja v Sloveniji
4. 7. 2024 - 29. 9. 2024, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Cekinov grad, Ljubljana.
Ob 40. obletnici gibanja LGBT v Sloveniji vas vljudno vabimo na odprtje razstave »Njihovi zakoni, naša življenja« - Začetki LGBT gibanja v Sloveniji.
Odprtje bo v četrtek, 4. julija 2024, ob 18. uri. Razstavo bo odprla Nataša Sukič, podpredsednica Državnega zbora RS.
Vabljeni tudi na Pogovor o začetkih gibanja LGBT v Sloveniji, ki bo v torek, 9. julija 2024, ob 18. uri. Spregovorili bodo Nataša Sukič, dr. Marina Gržinić, Aprilija Lužar in Zemira Alajbegović Pečovnik. Pogovor bo moderiral Brane Mozetič.
Zametki skupnosti LGBT V Sloveniji segajo v sredo 80. let, ko so se z nizanjem dogodkov, srečevanj, umetniških in kulturnih projektov izoblikovali temelji za današnjo skupnost, ki stremi k emancipaciji in spoštovanju vseh spolnih usmerjenosti in spolnih identitet.
Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije bo s svojo panojsko razstavo na muzejski ploščadi obeležil začetke prvih let formiranja gibanja LGBT v Sloveniji v obliki fotografij dogodkov, plakatov in nekaterih drugih predmetov. Razstava nastaja v sodelovanju z več posamezniki in muzejskimi institucijami, ki so posodili gradivo iz svojih zbirk.
Razstava je del projekta 40 let gibanja LGBT v sodelovanju z Muzejem in galerijami mesta Ljubljana ter Društvom ŠKUC.

*Naslov plošče multimedijske skupine Borghesia iz leta 1986 (FV Založba)

LGBT+ večer poezije in proze
Petek, 9. 8. 2024, ob 20. uri, atrij Galerije Škuc, Stari trg 21, Ljubljana.
Veronika Razpotnik bo predstavila svojo drugo pesniško zbirko Sršena pičim nazaj (Škuc Lambda, 2024), o kateri Suzana Tratnik zapiše, da na prvi bralski vtis ni tak rollercoaster kot pesničin prvenec, a tudi (za)pik teh pesmi bralko_ca mestoma dvigne s stola. V zbirki se subjektka s pesniško refleksijo in tako, da druge in sebe suvereno piči, zoperstavlja objektivizaciji in heteronormativnosti. Z Veroniko in Suzano se bo pogovarjala Špela Setničar, sledilo pa bo branje iz zbirke.
Vabljene_i!

Več o zbirki

Poslovil se je psiholog, humanist, publicist in prevajalec, bivši predsednik ŠKUC-a, Bogdan Lešnik, ki velja tudi za pionirja LGBT+ gibanja v Sloveniji.
Bogdana Lešnika sem prvič videla na festivalu Magnus sredi osemdesetih. Tako kot mnoge, je tudi mene osupil s svojim suverenim in drznim nastopom. Bil je soavtor in pobudnik prvih publikacij na temo homoseksualnosti, Roza Viksa in Gayzina, in v letih 1981-1986 predsednik Škuc-Foruma. Bil je pionir in dolgo časa teoretik LGBT gibanja. V devetdesetih smo sodelovali z njim pri Roza klubu in Revolverju. Ob 4. številki nas je spodbudil, da smo se vsi začeli podpisovati pod članke in se pojavljati na fotografijah. Večkrat smo nasedli njegovim argumentom, odločnosti pa tudi trmi. Konec devetdesetih je za aktivistke_i Roza kluba vodil prvo gej afirmativno terapijo, s katero smo se pripravljale_i na delo z novimi člani_cami. Desetletje pozneje je bil moj profesor pri predmetu Uvod v psihoanalizo na ISH, takrat je večino časa že posvečal univerzitetnemu delu. A njegov izviren osemdesetaški duh je ostajal tudi v kolumnah, ki jih je pisal za časopis Dnevnik.
Dragi Bogdan, neomajen premišljevalec, veliko pomembnih tem si načel za vse nas, marsikaj si pretresel in napisal. Zato se bomo še pogovarjale_i.
Hvala ti.
Suzana Tratnik, Društvo Škuc

Foto: Nada Žgank

5. 6. - 31. 12. 2024, Metelkova 6, Ljubljana.
Razstavo posvečamo Bogdanu Lešniku (1952-2024), pionirju LGBT gibanja v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji.
Letos praznujemo 40. obletnico gibanja LGBT v Sloveniji. Aktivistični boj proti družbenemu, političnemu, kulturnemu ali ekonomskemu izključevanju gejev in lezbijk, se je začel leta 1984 s prvim Magnus festivalom.
Enakost in enakopravnost LGBT-oseb se je v Sloveniji v zadnjih letih izboljšala, k čemur je prispevalo predvsem skoraj štiridesetletno neutrudno delo številnih civilnodružbenih organizacij, skupin in posameznic_kov ter njihovih lokalnih in mednarodnih zaveznic_kov. Razširitev tega gibanja iz Ljubljane na celotno ozemlje države in tudi zunaj nje je zaznamovala težka in zapletena pot, tako z vidika sprejemanja in osveščanja družbe kot tudi zakonskih, tj. pravno-formalnih določil, ki naj bi omogočali dostojno življenje vsakemu posamezniku znotraj naše družbe.
Pričujoča razstava plakatov iz arhiva društva ŠKUC je le del celoletnega dogajanja obeležitve, ki ga pripravljamo v Društvu ŠKUC, Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Mestnem muzeju Ljubljana (MGML) in drugih LGBT+ organizacijah. Razstavljeni plakati bodisi predstavljajo ključne mejnike v prvih letih gibanja (Festival Magnus – homoseksualnost in kultura, izid prve številke Revolverja, prvi slovenski lezbični film, …) ali pa s svojo formo in sporočilno vrednostjo predstavljajo druge ključne premike aktivističnega gibanja skupnosti (Roza klub pozdravlja prihod svetega očeta, Varno v meni, Vse ljubezni so enako lepe, …).
Plakati:
Dnevi gay in lezbičnega filma (1992) - Od 6. do 13. decembra potekajo Osmi dnevi gay in lezbičnega filma. Filmske projekcije potekajo v Kapelici na Kersnikovi 4 v Ljubljani.
Plushivisti – skupina za samopomoč (2005) - od leta 2005 delujoča anonimna skupina za samopomoč (s prvotnim imenom Mercury), namenjena s HIV-om okuženim moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi. Za vizualno podobo izberejo poslikave Keitha Haringa, umetnika in AIDS aktivista.
Revolver (1990) - revija za kulturna in politična vprašanja (s homoerotičnim nabojem). Plakat z naslovnico prve številke Revolverja, revije Roza kluba, ki je izhajala med leti 1990 in 1997, štirikrat letno, in je prinašala članke na tematiko istospolne usmerjenosti.
10. konferenca mednarodnega združenja lezbijk in gejev (ILGA) (1996) - plakat 10. ILGA konference za vzhodno, jugovzhodno in srednjo Evropo, ki so jo med 8. in 11. avgustom 1996 organizirali in gostili ŠKUC Roza klub, Magnus in LL.
Parada ponosa (2003) - 20. junija poteka tretja parada gejevskega in lezbičnega ponosa pod geslom "Mi drugačni, vi enakopravni", ki jo organizirajo Magnus, LL, Roza klub, Legebitra, Out in Slovenija in Libero. Parada se začne v parku Tivoli, paradniki in paradnice nato "objamejo" parlament in iz njega prikličejo predsednika DZ Boruta Pahorja.
Vse ljubezni so enako lepe … (1998) - kampanja Roza kluba proti nestrpnosti do gejev in lezbijk v obliki plakatne akcije
Varno v meni (1992) - ŠKUC, Roza Klub in Urad za mladi novembra 1992 objavijo zloženko »Spolnost in aids: Varno v meni« ter pričujoči plakat, ki ga je oblikoval Andrej Brumen-Čop. Zloženka aprila 1993 povzroči radikalno zaostrovanje homofobije z izrazitim klerikalno nacionalističnim tonom.
Pogled moškega (1992) - – Od 14. do 28. januarja v organizaciji Roza kluba v Galeriji Škuc poteka fotografska razstava "Pogled moškega". Sodelujejo Alen Kos, Boštjan Lisec, Gorazd Majaron, Marko Radovan, Mio Vesović. Organizator je Roza klub.
Derek Jerman – retrospektiva filmov (1986) - Od 9. do 14. junija poteka tretji festival Magnus 1986, z retrospektivo filmov Dereka Jarmana (Dream Machine, Sebastiane, In the shadow of the Sun, The Tempest, Tape Köln, Throbing Gristle Psychic Rally in Heaven, Jubilee, The Angelic Conversation, Caravaggio, Home Movies I and II)
Magnus – homoseksualnost in kultura (1984) - Od 23. do 29. aprila poteka v Ljubljani festival Magnus: "Homoseksualnost in kultura". Festival označuje začetek LGBT gibanja v Sloveniji, filmski del pa šteje kot 1. festival gejevskega in lezbičnega filma.
Roza klub pozdravlja prihod svetega očeta (1996) - drugi iz serije satiričnih plakatov, natisnjen maja 1996, ko se je Roza klub pridružil feminističnim skupinam, ki so protestiral proti prihodu papeža v Slovenijo. Ciklus plakatov oblikujeta Irena Woelle (oblikovalka Narobe) in Vuk Ćosić (Post Deadline Productions), prvi v seriji je bil "Roza klub pozdravlja prihod pomladi", tretji pa "Roza klub pozdravlja gradnjo slovenskih avtocest".
Varuhi meje (2002) - 9. maja se v Ljubljani, Mariboru in Celju zgodi premiera filma Varuh meje Maje Weiss. Scena ga poimenuje za prvi slovenski lezbični film.

Razstavo pripravili: pisarna društva ŠKUC in redakciji družbenih gibanj

Vabljene_i k sodelovanju v sklopu projekta Prisotnost skupnosti
V sklopu projekta Prisotnost skupnosti pod okriljem Galerije Škuc, k sodelovanju vabimo mlade_i raziskovalke_ci .
Z vašo pomočjo želimo dokumentirati zgodbe in spomine, ki se navezujejo na kvir prostore . Kje ste se smejale_i? Kje jokale_i? Jezile_i? Kateri prostori so za vas bili ali so še vedno pomembni? Kaj se je tam zgodilo? Kaj zbudi te spomine?
Vabimo vas, da svoja občutja in spomine delite v obliki intervjuja oziroma v obliki, v kateri se boste počutile_i bolj prijetno in varno. V kolikor želite, boste to lahko storile_i tudi anonimno.
Hkrati vas vabimo, da projektu donirate kakršnokoli gradivo povezano s svojo zgodbo; naj bodo to slike, predmeti ali karkoli drugega, kar vas veže na vašo zgodbo.
Tekom raziskovanja želimo vzpostaviti prostor, kjer je možno deliti svoje izkušnje, specifično povezane s prostori. Cilj projekta je doseči vidnost kvir zgodb, normalizacijo naših življenj ter arhiviranje nevidnih zgodb.
Zbrane zgodbe bomo predstavile_i v spletnem projektu kjer bodo na interaktiven način vaše zgodbe v prirejeni obliki dostopne na ogled širši javnosti . S takšnim načinom želimo utrditi prisotnost kvir življenj in prostorov v našem mestu in vsem kvir osebam pokazati, da je naša skupnost močno prisotna.
Za sodelovanje pri projektu nam pišite na: kvirlab.skuc@gmail.com
Veselimo se vaših zgodb,
Mlade_i raziskovalke_ci
Nuka Horvat, Tamara Mihalič, Danko Ostojić, Monika Zupin

Kvir lab je del projekta Mladi in prihodnost LGBTQIA+skupnosti , ki se izvaja v okviru programa Erasmus+, sofinanciranega s strani Evropske unije.
Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.