D R A G
Š O V :
E A T
Y O U R
M A K E U P
Drag šov: Eat Your Makeup
Petek, 31. 7. 2026, ob 22. uri, Festival Dobimo se pred ŠKUCem , Galerija Škuc, Stari trg 21, Ljubljana.
‘EAT YOUR MAKEUP’ je drag šov, ki pod okriljem PinkTheUnderground originalno izvira iz ljubljanskih klubskih kleti, letos pa bo že petič prirejen na festivalu ‘ Dobimo se pred ŠKUCem ’ z že znano zasedbo kraljic. Pridružite se nam v čarobni noči lesketanja, drznosti in pravljičnosti pod zvezdnatim nebom očarljive stare Ljubljane! Zgrabite svoje prijatelje, oblecite svojo najbolj divjo obleko in se podajte na muhasto potovanje, kjer sanje postanejo resničnost in ličila postanejo prijetna pojedina!
Nastopajo:
Anđa Rupić Vera Vulva Patricia Vulva Eric Dagger Dia Vulva
Organizator: Društvo ŠKUC , ŠKUC – Kulturni center Q/Klub Tiffany in Pink. The Underground .
Oblikovanje: Jakob Golob
Program Kulturnega centra Q poleg lastnega vložka podpirajo Urad za mladino Mestne občine Ljubljana in Urad Republike Slovenije za mladino in JAK.
ŠKUC – Kulturni center Q in Pink. The Underground opozarjata:
Prizorišče dogodka predstavlja varen prostor, ki ga sooblikujemo vsi_e prisotni. Ne tolerira se homofobije, bifobije, transfobije, seksizma, nacionalizma, rasizma in drugih oblik zatiranj
Vse obiskovalke_ce prosimo, da to upoštevajo in hkrati opozorijo ekipo na pojav nasilja.
NAŠE DEJAVNOSTI LAHKO PODPRETE Z DONACIJAMI NA RAZLIČNE NAČINE.
ZA VAŠO PODPORO SE ISKRENO ZAHVALJUJEMO.
preberite več
N O V I N A R S K O
Č A S T N O
R A Z S O D I Š Č E
U G O D I L O
N A Š I
P R I T O Ž B I
Novinarsko častno razsodišče ugodilo naši pritožbi zoper transfobno kolumno
Ljubljana, 15. 7. 2026
Novinarsko častno razsodišče (NČR) je pred kratkim ugodilo skupni pritožbi konzorcija Na radarju zoper avtorja Renata Volkerja Reneja in odgovornega urednika Večera zaradi transfobne kolumne »Papige. Zakaj sem želel parado ponosa v Mariboru bojkotirati?«, objavljene 31. maja 2025 v časniku Večer.
NČR je ugotovilo kršitev 20. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, ki novinarjem nalaga, da se morajo izogibati narodnostnim, rasnim, spolnim, starostnim, verskim, geografskim in drugim stereotipom ter podrobnostim, ki so povezane s spolnimi nagnjenji, invalidnostjo, fizičnim videzom, socialnim položajem ali drugimi osebnimi okoliščinami posameznikov in skupin.
NČR je poudarilo, da kolumna z uporabo posploševanj in stereotipov transspolnim osebam pripisuje negativne lastnosti ter jih prikazuje kot homogeno skupino, povezano z manipulacijo in domnevno nevarnostjo za otroke. Takšno poročanje po oceni NČR presega okvir dopustne kritike v novinarskih žanrih interpretativne zvrsti in prispeva k utrjevanju škodljivih predsodkov.
Odločitev NČR predstavlja pomembno potrditev, da svoboda izražanja v medijih ne pomeni pravice do širjenja stereotipov in stigmatizacije ranljivih družbenih skupin. Odgovorno novinarstvo namreč temelji na spoštovanju človekovega dostojantva, preverjenih informacijah in etičnih standardih.
V konzorciju Na radarju bomo tudi v prihodnje opozarjali na ravnanja s sovražnim motivom, sovražni govor in diskriminacijo ter zagovarjali medijski prostor, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in dostojanstva vseh ljudi.
Na radarju — Enota za zaščito človekovih pravic LGBTIQ+ oseb
Projekt Na radarju: Enota za zaščito človekovih pravic LGBTIQ+ oseb je konzorcijski projekt šestih LGBTIQ+ nevladnih organizacij v Sloveniji, ki naslavlja vse večjo problematiko sovraštva, diskriminacije in neenakosti, s katerimi se soočajo LGBTIQ+ osebe. Kljub več desetletjem delovanja posameznih organizacij, je skupna ugotovitev, da so obstoječe kapacitete premajhne za učinkovit odziv na porast organizirane nestrpnosti, sovražnega govora in nasilja. Projekt gradi na sinergiji organizacij s ciljem skupnega zagovorniškega, pravnega in komunikacijskega delovanja na nacionalni in regijski ravni.
Konzorcij s projektom želi povečati kapacitete nevladnega sektorja, zagotoviti trajnostne oblike zaposlovanja ter razviti celostne odzivne mehanizme za beleženje, analizo in odzivanje na sovražne pojave. Poseben poudarek dajejo decentralizaciji aktivnosti izven Ljubljane in gradnji stabilnega ter profesionalnega sektorja, ki bo aktiven sogovornik odločevalcem pri oblikovanju politik in zakonodaje. Projekt je usklajen s strateškimi dokumenti EU in cilji javnega razpisa, ki vključujejo profesionalizacijo nevladnega sektorja, zmanjševanje diskriminacije ter večjo vključenost LGBTIQ+ oseb v družbo. S tem projekt Na radarju predstavlja pomemben korak k bolj vključujoči, pravični in enakopravni družbi.
***
Partnerji: Društvo kulturno, informacijsko in svetovalno središče Legebitra, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Društvo Študentski Kulturni Center, Društvo Parada Ponosa, Društvo DIH – Enakopravni pod mavrico ter Zavod za podporo in zavezništvo transspolnih oseb Transfeministična Iniciativa TransAkcija
Projekt sofinancira: Ministrstvo za javno upravo RS
preberite več
K V I R O P I S J E
X V I I I
Četrtek, 24. 9. 2026, ob 19. uri, ŠKUC-Kulturni center Q/Klub Tiffany, Ljubljana.
Kviropisje so literarni dogodki, kjer smo odprte_i za vse literarne zvrsti kvir oziroma LGBTQIA+ izraza: poezija, proza, dramatika, prevajana kvir dela, scenaristika, performans, glasbena besedila (in glasbeni nastopi!), esejistika, dnevništvo in tako dalje.
Za branje se lahko prijavite na povezavi: https://forms.gle/ X2DLWA9KGR1dXMoQ9
Tokrat bodo knjige BRANETOVE POSLANICE pesniške zbirke Cirila Berglesa. Brane Mozetič je dolgoletni urednik knjižne zbirke Lambda pri založbi ŠKUC; zaslužen je za nadvse pestro bero izvirne in prevedene kvir literature v slovenščini. Ponudil je, da za vsako Kviropisje občinstvu podari izvode knjige pretekle_ga avtorice_ja zbirke Lambda. Za to smo mu nadvse hvaležne_i in 24. 9. bomo dogodek zaključile_i s predstavitvijo Berglesovega ustvarjanja, ki jo bo pripravil Milan Šelj.
Na vsakem dogodku Kviropisja so na voljo tudi vse novoizdane knjige založbe ŠKUC po znižani ceni.
Kviropisje pripravljajo:
Vodja organizacijske ekipe: Pino Pograjc . Organizacijska ekipa: Miha Bizjak, Sanja Tevž, Alex Eržen, Matija Pogorelc. Oblikovanje: Angela Steiner . Produkcija: Zavod Omrežje in Društvo ŠKUC
Finančna podpora Kviropisja: Mestna občina Ljubljana, Kulturni center Q (Klub Tiffany), društvo ŠKUC, Javna agencija za knjigo RS - JAK, Zavod Omrežje in Urad za madino RS.
Program Kulturnega centra Q poleg lastnega vložka podpirajo Urad za mladino ter Oddelek za zdravje in socialno varstvo Mestne občine Ljubljana, Urad Republike Slovenije za mladino in JAK.
ŠKUC – Kulturni center Q obvešča:
Klub Tiffany predstavlja varen prostor, ki ga sooblikujemo vsi_e, namenjen GLBTQ skupnosti, kjer je prepovedano vsakršno verbalno ali fizično nasilje. Prav tako se ne tolerira homofobije, bifobije, transfobije, seksizma, nacionalizma, rasizma in drugih oblik zatiranj.
Vse obiskovalke_ce prosimo, da to upoštevajo in hkrati opozorijo ekipo na pojav nasilja. To lahko storite osebno ali nam pišete na kulturnicenterq@gmail.com in FB stran Klub Tiffany .
preberite več
I Z J A V A
K O N Z O R C I J A
N A
R A D A R J U
Parada ponosa ni prostor za neonacistično domobransko ideologijo
Ljubljana, 18. 6. 2026
V konzorciju organizacij LGBTIQ+ Na radarju ostro obsojamo objavo Stranke Straža – Katoliške narodne stranke, v kateri je bil videoposnetek njihove udeležbe na Paradi ponosa postavljen ob bok zgodovinskemu posnetku iz leta 1944 na Kongresnem trgu, na katerem so sodelovali predstavniki nacističnega okupatorja in domobranskega vodstva z generalnom Leonom Rupnikom.
Gre za zavestno politično sporočilo, s katerim je stranka svojo prisotnost na Paradi ponosa povezala z nacističnim totalitarnim režimom in s kolaboracionistično oblastjo ter ob tem skupnost LGBTIQ+ označila kot “demona,” ki naj bi ga bilo treba “izganjati.”
Gre za nedopustno retoriko, ki le krepi sovraštvo in stigmatizacijo zoper skupnost LGBTIQ+. Posebej zaskrbljujoče pri tem je, da takšno sporočilo prihaja od politične stranke, ki bi morala spoštovati ustavne vrednote človekovega dostojanstva, enakosti in demokracije. 63. člen Ustave RS izrecno prepoveduje spodbujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti ter spodbujanje k nasilju in vojni. Kot je izpostavilo tudi Ustavno sodišče v sklepu Ps-1/22 z dne 10. 3. 2022 prepoved iz 63. člena Ustave velja tudi za politične stranke, politična stranka, ki bi si prizadevala za neenakopravnost in diskriminacijo določenih družbenih skupin, spodbujala sovraštvo, nasilje ali vojno, pa bi ogrožala človekovo dostojanstvo kot izhodišče svobodne demokratične ureditve.
LGBTIQ+ osebe niso ideologija, niso grožnja in niso “demoni.” So ljudje, ki imajo enake človekove pravice in dostojanstvo kot vsi drugi. V demokratični družbi je prostor za razpravo širok, ni pa prostora za razčlovečenje javno označevanje določenih skupin za “demonske” in manjvredne. Posebej ni prostora za legitimiranje demonizacije manjšinske skupnosti s posluževanjem simbolike, povezane z enim najtemnejših obdobij evropske zgodovine.
O vsebini objave bomo obvestili pristojne institucije, preučili pa bomo tudi možnosti za podajo prijave organom pregona. Politične akterje, javne institucije in civilno družbo pozivamo, da takšno ravnanje jasno obsodijo.
Na radarju — Enota za zaščito človekovih pravic LGBTIQ+ oseb
Projekt Na radarju: Enota za zaščito človekovih pravic LGBTIQ+ oseb je konzorcijski projekt šestih LGBTIQ+ nevladnih organizacij v Sloveniji, ki naslavlja vse večjo problematiko sovraštva, diskriminacije in neenakosti, s katerimi se soočajo LGBTIQ+ osebe. Kljub več desetletjem delovanja posameznih organizacij, je skupna ugotovitev, da so obstoječe kapacitete premajhne za učinkovit odziv na porast organizirane nestrpnosti, sovražnega govora in nasilja. Projekt gradi na sinergiji organizacij s ciljem skupnega zagovorniškega, pravnega in komunikacijskega delovanja na nacionalni in regijski ravni.
Konzorcij s projektom želi povečati kapacitete nevladnega sektorja, zagotoviti trajnostne oblike zaposlovanja ter razviti celostne odzivne mehanizme za beleženje, analizo in odzivanje na sovražne pojave. Poseben poudarek dajejo decentralizaciji aktivnosti izven Ljubljane in gradnji stabilnega ter profesionalnega sektorja, ki bo aktiven sogovornik odločevalcem pri oblikovanju politik in zakonodaje. Projekt je usklajen s strateškimi dokumenti EU in cilji javnega razpisa, ki vključujejo profesionalizacijo nevladnega sektorja, zmanjševanje diskriminacije ter večjo vključenost LGBTIQ+ oseb v družbo. S tem projekt Na radarju predstavlja pomemben korak k bolj vključujoči, pravični in enakopravni družbi.
***
Partnerji: Društvo kulturno, informacijsko in svetovalno središče Legebitra, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Društvo Študentski Kulturni Center, Društvo Parada Ponosa, Društvo DIH – Enakopravni pod mavrico ter Zavod za podporo in zavezništvo transspolnih oseb Transfeministična Iniciativa TransAkcija
Projekt sofinancira: Ministrstvo za javno upravo RS
preberite več
S L O V E N S K I
L G B T
F I L M I
P O
S V E T U
Slovenski LGBT filmi po svetu
Ljubljanski festival LGBT filma zadnja leta vzpostavlja tesne vezi s sorodnimi festivali po svetu, kjer poleg festivala predstavlja tudi slovenske filme z LGBT vsebinami. Obenem pa tuji festivali pripravijo svoje izbore za ljubljanskega. Tako so v letu 2023 v Seulu predvajali slovenske kratke filme in dokumentarec LGBT_SLO_1984. Letos pa si je občinstvo 28. junija na festivalu v Katmanduju, pod naslovom Something like a Film Festival, ogledalo tri kratke filme: Razcepljene konice , Hannah Koselj Marušič, nagrajeni animirani film o popotnici in pisateljici Almi Karlin: Alma, neuklonljiva ženska , Huiqiun Wang in Andreja Kamnika, ter nizozemsko-slovensko koprodukcijo umetnika Iztoka Klančarja, Remembering the Nights in Safe Haven .
Vsem naštetim se bodo v kratkem pridružili še štirje kratki filmi, s katerimi se festival predstavlja na RIO LGBTQIA+ 15th International Film Festival, ki poteka med 2. in 8. julijem v Riu de Janeiru: Vmes , Petre Hrovatin, animacija Alena in Robija Predaniča Marjetica v postelji , dokumentarni kratki film Andreje Gomišček Kam zginevamo lezbijke, ko ostarimo , in igrani kratki film Trije , ki ga je podpisal Simon Moe. Projekcij se bo udeležil predstavnik ljubljanskega festivala Aleš Zobec, ki bo filme uvedel in pojasnil delovanje festivala, sodeloval bo tudi na okrogli mizi o LGBT festivalih in pri izbiri brazilskih kratkih filmov, ki se bodo v decembru predstavili v Ljubljani. Publiko bo nagovorila slovenska častna konzulka v Braziliji, pomoč pri prevodih pa je nudilo slovensko veleposlaništvo. Na festivalu bodo v različnih sklopih predvajali 25 celovečernih filmov in 190 kratkih filmov. Med posebnimi nacionalnimi sklopi so poleg slovenskega še španski, francoski, italijanski, ukrajinski, tunizijski in norveški.
preberite več
