V L O G A
M E D I J E V
P R I
P O R A S T U
S O V R A Š T V A
D O
S P O L N I H
M A N J Š I N
POVZETEK POROČILA
Analiza medijsko podprtega sovraštva proti spolnim manjšinam v Sloveniji
Prisotnost sistematičnega sovraštva proti spolnim manjšinam v Sloveniji je jasna in zaskrbljujoča. Obsežna analiza 550 na spletu dostopnih medijskih prispevkov iz leta 2024 je razkrila dosleden vzorec prevladujočega sovražnega in negativnega poročanja, pogostega širjenja dezinformacij in polarizirane pokritosti tematik. Poglobljen pogled razkriva še posebej ostro osredotočenost na transspolno skupnost, kar trenutno slovensko medijsko krajino usklajuje s širšim trendom izrabe transspolnih oseb kot političnih grešnih kozlov.
Ugotovitve temeljijo na podrobni analizi medijskih praks slovenskih medijev ter kažejo ne le na velik obseg negativnega poročanja, temveč tudi na njegovo politično strateško naravo in na namerno uokvirjanje, ki krepi sovraštvo in dezinformacije, s tem pa spodbuja diskriminacijo ter spodkopava varnost in dostojanstvo marginaliziranih skupnosti.
Pri analizi so bili kot sovražni obravnavani prispevki , ki so izrecno spodbujali strah pred LGBTIQ+ osebami ali diskriminacijo spolnih manjšin in/ali vsebovali odkrito sovražno retoriko.
Kot negativni prispevki so bili obravnavani tisti, ki so LGBTIQ+ teme sistematično prikazovali v negativni luči, vendar brez neposrednega spodbujanja k sovraštvu.
Kot senzacionalistični so bili obravnavani prispevki , ki so uporabljali dramatične, pretirane ali izkrivljene predstavitve LGBTIQ+ tematik ter se zanašali na čustveno nabit jezik.
Kot pozitivni so bili obravnavani prispevki , ki so prikazovali LGBTIQ+ osebe ali tematike skozi informativne, podporne ali afirmativne narative.
Kot nevtralni so bili označeni prispevki, ki so vsebovali objektivne informacije o LGBTIQ+ skupnosti, ne da bi izražali vrednostne sodbe ali uporabljali senzacionalistične elemente.
Obseg in ton prispevkov: Prevladujoče negativno poročanje
Velik obseg negativnega medijskega poročanja je močan pokazatelj sistemske pristranskosti. 320, tj. skoraj 60 odstotkov vseh analiziranih člankov, ki so obravnavali spolne manjšine, je o njih poročalo sovražno ali negativno, in/ali jih senzacionalistično obravnavalo. Pri tem je bila transspolna skupnost nesorazmerno pogosto tarča negativnega poročanja, saj je kar 80% negativnih prispevkov je obravnavalo specifično transspolne osebe , jih pogosto prikazovalo kot grožnjo družbi ali predmet javnih polemik. Ta vzorec se ujema z mednarodnimi trendi, kjer se trans osebe vse pogosteje uporabljajo kot tema za mobilizacijo konservativnih agend in odvračanje pozornosti od širših družbenih vprašanj. Medijska obsedenost s trans vprašanji dodatno ogroža to ranljivo skupino in jo izključuje iz širše LGBTIQ+ solidarnosti z ustvarjanjem lažnih hierarhij sprejemljivosti znotraj skupnosti.
157 člankov je bilo neposredno sovražnih oz. je vsebovalo jezik, ki je neposredno nasprotoval etičnim standardom novinarstva s širjenjem stereotipov, spodbujanjem k sovraštvu, vzbujanjem strahu ali posmehovanjem spolnim manjšinam.
Pozitivno ali nevtralno poročanje , ki obravnava pomembna vprašanja za LGBTIQ+ skupnost, dosežke ali zgodbe iz vsakdanjega življenja spolno raznolikih oseb, je predstavljalo manj kot polovico celotnega poročanja. Ta neuravnoteženost je ustvarila sovražno medijsko okolje, kjer so diskriminatorni narativi pretirano zastopani in normalizirani.
Medijski viri: Koncentracija negativnega poročanja
Podatki kažejo, da se je negativno poročanje pogosto koncentriralo znotraj majhne skupine medijskih virov. 64% vseh negativnih prispevkov je izhajalo iz le petih glavnih medijskih virov – Nova24TV (59 člankov), Demokracija (28 člankov), Družina (28 člankov), Domovina (25 člankov) in Regional (18 člankov). Med njimi imajo najmanj trije mediji dokumentirane povezave z entitetami in omrežji, financiranimi s strani desnih političnih strank. Ti mediji so dosledno promovirali konservativne narative, ki so se ujemali s sovražnimi in izključevalnimi ideologijami, kar nakazuje, da sovraštvo do spolnih manjšin ni zgolj stranski produkt medijske pristranskosti, temveč namerna posledica politično motiviranih strategij.
Mediji iz te skupine so objavljali vsebine, ki so spolne manjšine predstavljale izključno negativno . Neodvisni in javni mediji so izkazali bolj uravnoteženo poročanje, vendar vsebine niso imele zadostne vidnosti, da bi uravnotežile prevladujoče negativne narative.
Mreže medijskih virov: Večanje učinka sovražnih sporočil
Eno najbolj zaskrbljujočih opažanj so bili usklajeni vzorci objav . V več primerih so se enaki ali podobni članki hkrati pojavljali v različnih medijih iz te majhne skupine medijskih virov, ki so pogosto vključevali tudi enako specifično izrazje, delili vire ali pa se medsebojno navajali. To je ustvarilo odmevno komoro, ki je zagotovila, da so v javnem diskurzu prevladovale specifične perspektive, ne glede na njihovo dejansko točnost ali etične posledice.
Časovna umestitev negativnih člankov je še dodatno potrdila usklajenost kampanj. Povečanje negativnega poročanja je pogosto sovpadalo s pomembnimi dogodki v LGBTIQ+ skupnosti in tako učinkovito preglasilo pozitivne ali uravnotežene pripovedi, ko je bila pozornost javnosti najbolj usmerjena. Članki so pogosto sovpadali tudi s političnimi dogodki – še zlasti je količina negativnih prispevkov na primer narasla ob vložitvi in državnozborski razpravi glede predloga novele KZ-1 s strani SDS, ter v času volitev v Evropski parlament, ko je obenem izšla tematska izdaja revije Demokracija, ki je v celoti obravnavala z LGBTIQ+ skupnostjo povezane vsebine.
Teme, pripovedi in jezik: Strateško ciljanje ključnih vprašanj
Vsebina sovražnih in negativnih člankov je sledila različnim tematskim vzorcem. Med najpogosteje obravnavanimi temami so bile spolno potrjujoča zdravstvena oskrba (48 člankov) , LGBTIQ+ osebe v šolah (43 člankov) ali v povezavi z otroki (80 člankov) in javna vidnost LGBTIQ+ oseb , najpogosteje v športu (89 člankov). Sovražni in negativni prispevki so spolno potrjujočo nego pogosto prikazovali kot nevarno in navajali neutemeljene trditve o njenem vplivu na otroke. Izobraževanje o spolni raznolikosti in vključevanje LGBTIQ+ oseb v šole je bilo označeno za “indoktrinacijo“, vidnost LGBTIQ+ oseb v javnem življenju pa kot simbol družbenega razkroja. Te tematske izbire odražajo širšo strategijo povezovanja spolnih manjšin s strahom in nestabilnostjo, kar spodkopava tako njihovo javno podporo kot institucionalno zaščito.
Pripovedi in uokvirjanje: Razdiralne taktike in dezinformacije
Analiza sovražnih in negativnih medijskih prispevkov je razkrila ponavljajoče se vzorce poročanja, namenjene poglabljanju družbenih razlik. Med pogostejšimi pristopi sta bila spodbujanje moralne panike (52% vseh sovražnih prispevkov) in umetna polarizacija spolnih manjšin (28% vseh sovražnih prispevkov), na primer z namigovanjem, da so pravice transspolnih oseb nevarne za pravice žensk. Članki so pogosto uporabljali tudi senzacionalizacijo trans identitet (35% vseh sovražnih prispevkov) z žaljivim uokvirjanjem izkušnje tranzicije s slikami in senzacionalističnimi naslovi, ki naj bi vzbujali gnus in strah. Med pogostejšimi taktikami je bilo tudi sklicevanje na nepreverjene vire, napačno navajanje virov ter izkrivljeno navajanje statističnih in drugih podatkov (20% vseh sovražnih prispevkov) z namenom prikazovanja sovražnih narativov kot strokovno podprtih.
Te strategije niso služile le očrnitvi LGBTIQ+ skupnosti, temveč tudi prikazovanju spolne nenormativnosti kot družbene grožnje, kar je prispevalo k ozračju, v katerem sta diskriminacija in nasilje postala bolj sprejemljiva.
Analiza jezika: Moč kodiranega sovražnega govora
Sovražni in negativni medijski prispevki o spolnih manjšinah so pogosto vsebovali bodisi neposredno žaljiv jezik bodisi kodirane izraze s političnimi implikacijami. Analiza je pokazala tri glavne jezikovne ravni: neposredno povezovanje LGBTIQ+ tematik z levo politiko , politično motiviran kodiran jezik ter neposredno uporabo žaljivih in zastarelih izrazov za LGBTIQ+ skupnost .
Jezikovna analiza medijskega poročanja v sovražnih in negativnih prispevkih je razkrila sistematično uporabo politično zaznamovanega jezika . Poleg neposrednega povezovanja LGBTIQ+ tem z levimi politikami (38% sovražnih prispevkov) so se v njih redno pojavljali tudi kodirani izrazi (54% vseh sovražnih in negativnih prispevkov), kot so "teorija spola", "LGBTIQ+ ideologija" in "transspolna agenda". Pogosta je bila tudi retorika o "izbrisu žensk", “izbrisu družine” ali “izbrisu razlik”, kjer so članki namigovali, da LGBTIQ+ pravice spodkopavajo tradicionalne družbene strukture. Med najpogostejšimi so bili izrazi, kot so "indoktrinacija", "propaganda" in "promocija LGBTIQ+", ki so ustvarjali vtis, da LGBTIQ+ teme niso legitimne, temveč vsiljene skozi družbene in politične mehanizme.
Ti kodirani izrazi so v javni diskurz vnašali subtilne, a močno zaznamovane vrednostne sodbe in utrjevali negativno podobo spolnih manjšin v družbi. Ti izrazi niso zmeraj odkrito agresivni ali eksplicitno žaljivi, vendar so značilni za desni politični diskurz [1] .
Nekatere medijske hiše so obenem dosledno napačno imenovale transspolne osebe ali za LGBTIQ+ skupnost uporabljale zastarele in slabšalne izraze in oznake (74% vseh sovražnih in negativnih prispevkov), kar kaže na neupoštevanje novinarskih standardov in zavestno odločitev uredništev, da dehumanizirajo subjekte svojega poročanja.
Med sklepnimi opažanji medijskega poročanja v preteklem letu gre opozoriti na 43 oz. 8% vseh prispevkov, ki so v različnih medijih obravnavali tematiko transspolnosti v povezavi z boksarko Imane Khelif . Športnica, ki ni trans oseba, je v pretežno sovražnih in negativnih prispevkih (60%) doživela transfobne napade na svoj spol in spolni izraz, vključno z debato, spraševanjem in implikacijami o njenih telesnih značilnostih, legitimnosti njenega nastopa na Olimpijskih igrah in prikazovanjem njene situacije kot vzorčnega primera ogrožanja ženskega športa s strani transspolnih oseb. Namerno senzacionalistično poročanje se je pogosto potenciralo na socialnih omrežjih, kjer so nemoderirane debate razširjale sovražni diskurz, predsodke in stereotipe. S tem pa so prispevale k ustvarjanju sovražne klime in normalizaciji nasilja ne le proti spolnim manjšinam, temveč proti vsem, ki ne izražajo svojega spola na družbeno pričakovan način.
Slovenski mediji so v letu 2024 odigrali ključno vlogo pri ustvarjanju okolja, kjer je sovraštvo do spolnih identitet ne le tolerirano, temveč celo ojačano. Ta sistemska težava zahteva odločen odziv tako medijske industrije kot proaktivno delovanje institucij, ki so odgovorne za spoštovanje etičnih standardov in zaščito človekovih pravic.
Celotno poročilo je dostopno na povezavi .
Na radarju — Enota za zaščito človekovih pravic LGBTIQ+ oseb je skupni projekt nevladnih organizacij Društvo Legebitra, Društvo DIH, Društvo ŠKUC, Društvo Parada Ponosa, Zavod TransAkcija in Zavod Open. Namen projekta je sistematično beležiti sovraštvo usmerjeno proti spolnim manjšinam v Sloveniji in poročati o njem javnosti.
Na radarju — Enota za zaščito človekovih pravic LGBTIQ+ oseb naradarju@legebitra.si
Marec 2025
[1] Parlameter, 2025. Pojavnost izraza “ideologija spola” v političnem kontekstu. Dostopno na povezavi .
preberite več
K 4
R O Z A
S O N J A
S A J Z O R
K4 ROZA
sobota, 29. 3. 2025, Klub K4
cena vstopnice: 10 €, vstopnice že v prodaji: https://www.mojekarte.si/si/k4-roza/vstopnice-1198536.html
Konec marca bo ekipa K4 Roza poskrbela za nov LGBTQ+ spektakel!
Gostili bomo balkansko kvirovsko ikono, trans aktivistko, producentko, DJ-ko in multidisciplinarno umetnico Sonjo Sajzor. Za mešalko se ji bosta pridružila rotterdamska princesa Honey Dews in domači Hibiku.
Ljubljanski elektronski duo Mindtone (Lun Jemeršić & Tim Fermišek) na barski floor prinaša energijo brez kompromisov. Kot gonilna sila znamke ECLYPSE sta nase opozorila s singloma Reborn in Emerge ter s svežim remiksom Far Enough pri amsterdamski založbi Sommersville Records. S stalnim pretresanjem scene, novimi izdajami in udarno tedensko oddajo ECLYPSE Radio sta skupaj z vami pripravljena, da zavrtita plesišče v ekstazo.
___________________________
Arena:
Sonja Sajzor
Honey Dews
Hibiku
Glupa Pupa Kunt
Prof. Pederik Kunt
Miss Sin
Akira Ve
Bar
Mindtone
Instagram: https://www.instagram.com/mindtone.ofc/
Facebook: https://www.facebook.com/mindtone.ofc
Soundcloud: https://soundcloud.com/mindtoneofc
Artwork: Jakob Golob
___________________________
KLUB K4
Kersnikova 4, Ljubljana
www.klub-k4.si // www.facebook.com/klubk4
STAROSTNA OMEJITEV / AGE LIMIT: 18+
VSTOPNINA / ENTRANCE FEE:
Presale K4: 10€
Door K4: 15€
PRESALE/PREDPRODAJA:
INFO: info@klub-k4.si
GARDEROBA / LOST & FOUND
k4garderoba@gmail.com
preberite več
N I N A
D R A G I Č E V I Ć
O
O B Č U T K U
N U J N O S T I
P R E D A V A N J E
Poskus prvega Ljubljanskega pesniškega festivala 17.–21. 3. 2025 5 dni, 7 prostorov, 7 dogodkov in maratonsko branje
ponedeljek, 17. 3. 2025, ob 19.00, Galerija Škuc
Uvodno predavanje Nine Dragičević
Ljubljanski pesniški festival, ki se letos posveča stiščiščem poezije in drugih umetniško-performativnih praks, bo odprlo predavanje pesnice Nine Dragičević.
Predavanje razpira vprašanja o prekarnosti pesniškega dela, bistvu (performativne) poezije in raznih oblikah soustvarjanja javnega prostora in skupnosti.
***
Odlomek uvodnega besedila festivala, ki ga je napisala Nina Dragičević:
V literarni sferi je princip specializacije, kapitalistični sistem delitve dela, ki ne služi nikomur razen kapitalistu in državi, ki ne služi nikomur razen kapitalistu, v zadnjih nekaj desetletjih zaključil polni krog. Specializacija in iskanje distinkcijskih točk v književnosti je vidna v nenehni fragmentaciji literarnih zvrsti. Na zanimiv način: fragmentacija zvrsti pogosto poteka prek njihovega sintetiziranja. Povsem v skladu s prekarizacijo dela v kulturi in umetnosti v lokalnem prostoru: poklicni književnik, denimo, pesnik, specializira v produkciji književnosti, a ker je ta poklic povsem prekariziran, njegovo delo sestavljajo tudi od pisanja povsem različni poklici, od producentstva do tako imenovanega trženja. Specializacija s sintezo. Iz poezije so se 20. in 21. stoletju izoblikovale razlikovalne poezije. Dobili smo zvočno in vizualno poezijo, poezijo v prozi, prozo v poeziji, poezijo v prozi v poeziji, koreopoezijo, video poezijo, skulpturno poezijo, net poezijo in, verjetno najbolj zagonetno: performativno poezijo. Pravijo, da so plesne nastope Isadore Duncan nekateri kritiki imenovali body poetry.
Za vse izmed naštetih je značilna specializacija, ki je obenem antispecializacija. Glede tega, kaj je performativna poezija, ni konsenza. Se pa o njej precej govori. Od tod naprej gre teza takole: v razmerah profesionalizacije produkcije književnosti in tako rekoč popolne prekarizacije poklica književnika se spreminja oblika pesnikove želje, da bi poezijo posredoval drugače kot s tekstom. Spreminja se pesnikov odnos do pesniškega večera. Ali pesnik hoče svojo poezijo brati, peformirati drugim, je postalo tesno speto s produkcijskimi pogoji. Formalni sistem umetnosti v tukajšnjem prostoru zahteva, da se pesnik kar se da pogosto pojavlja v javnosti, kar naprej bere, recitira, performira in s tem kopiči tako imenovane reference, ki jih potem preštevajo komisije na državnih institucijah, komisije, ki jih pesniki kratko malo sovražijo. Ni bilo vselej tako. Vselej je bilo tako, da pesniki ne prenesejo komisij, ni pa bilo vselej pesniško branje tako močno vpeto v pesnikovo strategijo preživetja. Da se imajo pesniki, ki se preživljajo s pisanjem, na pesniškem večeru dobro, je možno le zato, ker jim to omogočata medsebojna naklonjenost in neproduktivnost poezije. Dobro se imajo zato, ker jim poezijskost poezije omogoča pozabiti, da niso na družabnem dogodku, da torej takrat, ko delajo, resnično delajo. Da bi se pesniški večer lahko zgodil, pesniki relativno pogosto delajo brez plačila. Pesnikovo neplačano delo je prva raven projekta specializacije. Sledita fragmentacija in specializacija drugega reda. Imamo pesnike, ki poezijo berejo, in tiste, ki ne berejo, temveč performirajo. Eni se ukvarjajo s performativno poezijo, v njej tako rekoč specializirajo, drugi pa se ukvarjajo z neko drugo, predvidoma neperformativno poezijo, in specializirajo v njej. Kaj to pomeni? Pesniki, ki se ukvarjajo s performativno poezijo, pri svojem performansu uporabljajo, denimo, glasbo, svoje telo, svoj glas, glas nekoga drugega, lahko se mečejo po tleh. V čem se performativna
poezija razlikuje od, no, poezije? Kaj smo storili, ko smo uveljavili poudarjenost performansa v performativni poeziji? Morda smo prispevali k procesom specializacije, procesom, specifičnim za sodoben produkcijski način. Ker pa performativna poezija predvideva razširitev zaznavnega horizonta, lahko rečemo, da dreza prav v principe specializacije. Kaos je precejšen. Pesniki imajo kaos posebej radi. Jezikovni in dogodkovni kaos. O njem pišejo, ga pišejo, berejo, performirajo. Lahko bi celo rekli, da v njem: specializirajo.
***
več o programu: Nina Dragičević: O občutku nujnosti (uvodno predavanje) | Facebook
preberite več
K V I R O P I S J E
V E Č E R
P O E Z I J E
Kviropisje so literarni dogodki, kjer smo odprte_i za vse literarne zvrsti kvir oziroma LGBTQIA+ izraza: poezija, proza, dramatika, prevajana kvir dela, scenaristika, performans, glasbena besedila (in glasbeni nastopi!), esejistika, dnevništvo in tako dalje. Serija dogodkov se je zagnala leta 2023 zaradi zaključka Mavričnih rim v Klubu Tiffany, od takrat pa je Kviropisje gostovalo množico slovenskih in tujih kvir avtoric_jev. Dogodki se zgodijo približno enkrat na mesec in pol in nabor nastopajočih je mešanica povabljenih in prijavljenih avtoric_jev.
V slovenskem jeziku. Vstop prost, zbirali se bodo prostovoljni prispevki.
Nastopajo Lea Aymard, Ana Štular, Tanja Matijašević, Neja Repe, Ela Potočnik, Gea Stošicki, Angela Steiner, Anamaria Bagarić s Pavlo Zabret.
Po marčevskem Kviropisju, ki bo izveden v sodelovanju z Rdečimi zorami in na katerem bodo nastopile le povabljene umetnice, se bo Kviropisje zgodilo spet konec aprila/začetka maja – prijavite se!
/ENG/
Kviropisje are literary events where we are open to all literary genres of queer or LGBTQIA+ expression: poetry, prose, drama, translated queer work, screenwriting, performance, musical texts (and musical performances!), essays, diaries, and so on. The series of events was launched in 2023 due to the conclusion of Mavrični rima at Klub Tiffany, and since then Kviropisje has hosted a multitude of Slovenian and foreign queer authors. The events take place approximately once a month and a half and the lineup of performers is a mix of invited and registered authors.
The event will be held in Slovenian language. Free entry, we will be accepting voluntary contributions
Their poetry will be read by Lea Aymard, Ana Štular, Tanja Matijašević, Neja Repe, Ela Potočnik, Gea Stošicki, Angela Steiner, Anamaria Bagarić with Pavla Zabret.
After March’s Kviropisje, which will be held in collaboration with Rdeči zorami and will feature only invited artists, Kviropisje will take place again at the end of April/beginning of May – register now!
Organizacija: 26. Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore (KUD Mreža) Koprodukcija/soorganizacija: Klub Tiffany (ŠKUC-Kulturni center Q) Oblikovanje grafične podobe: Lenča Malec Kontakti za medije: Saša Nemec, rdece.zore@gmail.com Finančna podpora: Mestna občina Ljubljana, Kulturni center Q (Klub Tiffany), društvo ŠKUC, Javna agencija za knjigo RS – JAK, Zavod Omrežje, Urad za mladino RS – sofinancirano iz strani EU.
Program Kulturnega centra Q poleg lastnega vložka podpirajo Urad za mladino, Mestne občine Ljubljana, Urad Republike Slovenije za mladino in JAK.
preberite več
K 4
R O Z A
ROZA
Sobota, 15. 2. 2025, ob 22. uri Zorica bar, ob 23. uri Klub K4, Ljubljana .
vstopnice že v prodaji: https://www.mojekarte.si/si/roza/vstopnice-1196685.html
Listen, folks, Klub K4, the best club, everyone knows it. It’s iconic, okay? Ampak zdaj je čas, da ga naredimo queer again! Big energy, amazing people, najboljša scena v Ljubljani. Some say, 'K4 je legenda!' and they’re right. Believe me, we’re bringing it back—better, bolj divje, bolj fabulous kot kdajkoli prej. Let’s do it together. Make K4 queer again!
Ob tem imenitnem uvodu vas polni vznesenosti opominjamo, da se bo dogodek, ki bo združil umetnost, sijaj in bukoličnost pomladnega duha, začel ob 22:00 v Zorici. Naše transnacionalne dive iz Haus of Vulva vas pričakujejo z izbrano mariborsko eleganco in vas vabijo z epohalno pesnitvijo, ki prekipeva od umetniškega genija njihovih nadzemeljskih umov.
Haus Of Vulva: Pomladni Vulvariaté
Ptički se ženijo in rožce cvetijo Vabimo vas na Vulva gostijo!
Gregorjevo kmalu že trka na vrata, zato s sabo pripelji še brata!
Dan se daljša, popki brstijo Pridi in vidi kaj Vulve rodijo.
Vidme! - K vem da se ti sline cedijo.
Po drag opulenci v Zorici se bo dogajanje prestavilo v drobovje kluba K4, na veliki floor kjer Naj, Hibiku in sava obljubljajo nedosegljivo ekstazo popularne glasbe.
V zavetje manjšega plesišča pa vabimo vse, ki iščejo surovo moč temačnih zvokov. Fantje iz kolektiva Kibernet Kriminalität bodo vaši zvesti vodiči po globinah tehno ritmov.
Zorica (ob 22:00):
Haus of Vulva
Arena (ob 23:00):
Naj Hibiku sava
Bar (ob 0:00):
Lucius Light ( https://soundcloud.com/lucius_light ) ASTWØ ( https://soundcloud.com/astwo ) Etmoth ( https://www.instagram.com/etmoth_/ )
Artwork: Jakob Golob
KLUB K4 Kersnikova 4, Ljubljana www.klub-k4.si // www.facebook.com/klubk4 STAROSTNA OMEJITEV / AGE LIMIT: 18+
VSTOPNINA / ENTRANCE FEE: Show Zorica :15€ Combo (show Zorica + K4) : 20€ Presale K4: 10€ Door K4: 15€
PRESALE/PREDPRODAJA: https://www.mojekarte.si/si/roza/vstopnice-1196685.html INFO: info@klub-k4.si GARDEROBA / LOST & FOUND k4garderoba@gmail.com
preberite več
