23. večer LGBT+ poezije in proze
23. 4. 2026 se bo ob 20. uri v Galeriji Škuc že 23. leto zapored odvilo branje kvir literature. Tako kot lani tudi letos prav na Noč knjige . Tokrat s povezovalcem_ko presenečenja. Vabljene_i!
Zbiranje prijav na branje je v teku. Če ste tudi vi kvir pisec_ka in bi želeli sodelovati, se lahko na branje prijavite do ponedeljka, 6. 4. 2026, na e-naslov veronika.razpotnik@gmail.com .

GLBT branja omogoča Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

K4 ROZA
sobota, 25. 4. 2026, ob 23.00, Klub K4
vstopnice že v predprodaji 12 €: mojekarte.si
Noč, ko se telo preoblači, identiteta razpira in oder nikoli ne miruje. Roza K4 je prostor, kjer drag ni dodatek – ampak srce večera. Kjer skupnost diha skupaj. Kjer si lahko točno to, kar si. Ta zabava še nikoli ni bila tako spektakularna — in tako visoko na petkah kot tokrat!
Za DJ pultom:
Mentalika Agata Fakk Kunt Vera Vulva
Na odru:
Trula Višnja Patricia Vulva Vera Vulva Mura Mišumi Glupa Pupa Kunt
MC:
Viktorija Von Fukenstein
Music policy: pop, dance, techno
Roza je varen prostor za kvir skupnost. Spoštuj meje, soglasje in identitete.
Artwork: @jakobgolob
___________________________
KLUB K4
Kersnikova 4, Ljubljana
www.klub-k4.si // www.facebook.com/klubk4
STAROSTNA OMEJITEV / AGE LIMIT: 18+
VSTOPNINA / ENTRANCE FEE:
Presale K4: 12€ ( mojekarte.si )
Door K4: 15€
INFO: info@klub-k4.si
GARDEROBA / LOST & FOUND
k4garderoba@gmail.com

Zgodbe, ki gradijo skupnost
V okviru programa »Ustavimo hiv in kultura« smo zasnovali novo pobudo – zbiranje zgodb in pesmi ljudi, ki živijo s hivom, ter njihovih bližnjih. Hiv, njegova preventiva in kulturni odzivi nanj so z nami že več kot štiri desetletja. Z nami so tudi ljudje, ki s hivom živijo 30 ali celo 40 let, pa tudi tisti, ki so diagnozo prejeli pred nekaj meseci. Vsaka od teh izkušenj je del naše skupne zgodovine – in naše kulture.
Zbiranje osebnih pripovedi in pesniških izrazov ni zgolj dokumentiranje. Gre za ustvarjanje prostora, kjer posamezniki lahko artikulirajo svojo izkušnjo – z lastnim jezikom, ritmom in občutkom. S tem se hiv premakne iz statistike in medicinske terminologije v polje človeškega, izkustvenega in kulturnega.
Svojo zgodbo lahko anonimno deliš na: https://tally.so/r/MeYXjY
Zakaj je to pomembno?

Ohranjanje zgodovine skupnosti: Izkušnje ljudi, ki živijo s hivom že desetletja, predstavljajo dragocen zgodovinski arhiv – pričevanje o obdobjih strahu, izgube, aktivizma, napredka zdravljenja in sprememb družbenega odnosa. Brez teh glasov bi pomemben del skupnostnega spomina preprosto izginil.
Destigmatizacija skozi osebno izkušnjo: Osebne zgodbe zmanjšujejo predsodke. Ko hiv dobi obraz, glas in čustvo, se rušijo stereotipi. Ljudje ne srečajo več “diagnoze”, ampak človeka.
Opolnomočenje avtorjev zgodb: Proces pripovedovanja ali pisanja pesmi omogoča refleksijo, samopotrditev in občutek slišanosti. Gre za simbolno vračanje moči – posameznik ni zgolj objekt medicinske obravnave, temveč subjekt lastne zgodbe.
Medgeneracijski dialog: Povezovanje tistih, ki s hivom živijo desetletja, z mlajšimi generacijami ustvarja kontinuiteto znanja, izkušenj in solidarnosti. Mlajši dobijo vpogled v zgodovino boja in napredka, starejši pa občutek, da njihove izkušnje niso pozabljene.
Kultura kot prostor preventive: Zgodbe in pesmi delujejo kot mehka, a izjemno učinkovita oblika preventive. Spodbujajo empatijo, razmislek o odgovornosti, odprt pogovor o spolnosti, odnosih in skrbi zase. Preventiva tako ne temelji zgolj na informacijah, temveč tudi na čustvenem razumevanju.

Pobuda prispeva k večji vidnosti ljudi, ki živijo s hivom, krepi skupnostno povezanost ter zmanjšuje notranjo in zunanjo stigmo. Dolgoročno ustvarja trajen kulturni arhiv, ki lahko služi kot izobraževalno gradivo, umetniški navdih in raziskovalni vir. Hkrati odpira varne prostore za izražanje in spodbuja vključevanje oseb, ki bi sicer ostale tihe zaradi strahu ali sramu.
S tem zbiranje zgodb in pesmi postaja več kot projekt – postaja dejanje kulturnega spomina in solidarnosti. Hiv je del naše realnosti že 40 let. Tudi zgodbe ljudi, ki z njim živijo, so del naše skupne kulturne krajine – in prav je, da jih slišimo, ohranimo in cenimo.
Projekt omogoča: Ministrstvo za zdravje

V soboto, 28. 3. 2026, je Akademija Tiffany podelila Zlate Tifanije 2026. Skupaj z LGBT+ javnostjo se zahvaljujemo vsem nominirancem_kam za njihovo vidno delo in prispevek k življenju LGBT+ skupnosti. Posebne čestitke pa gredo vsem nagrajencem_kam, ki jim je LGBT+ skupnost s svojimi glasovi dodelila zlate kipce.
Zlate Tifanije slavijo dosežke LGBT skupnosti in posameznikov_ic, skušajo obujati spomin na preteklo leto in izpostaviti dogodke in osebe, ki so nam najbolj ostali v spominu, v vseh različnih plemenih, ki tvorijo živahno in barvito življenje LGBT skupnosti.
12. podelitev Zlatih Tifanij je v gala dvorani Galerije Škuc gostil_a Metod Zupan, ki jih je s svojo igrivostjo in brez dlake na jeziku podeljeval tako kot si je to zamislila Akademija Tiffany.
Letošnje Zlate Tifanije je oblikovala in izdelala Tamara Bregar, sicer po idejni predlogi Dušana Pisića.
Nastopili so: Pomaranča Devita, Mura Mišumi, Olja Grubić, Anđa Rupić, Luca Skadi.
Fotografinja: Nina Pernat
Še enkrat iskrene čestitke nagrajencem_kam 12. Zlatih Tifanij.

Nagrajenci_ke Zlatih Tifanij 2026 so:
LGBT+ osebnost leta: Akira Ve
Naj DJ: Anemagenta
Zlata muza: Urška Grčar
Naj žurerka: Staš Gregorič
Naj kelnarca: Mitja Marič
Tračarica leta: G2B: Scenike na Radiu Študent
Škandal leta: Helena Blagne misli, da Roza zabav v Klubu K4 ni več.
Prodor leta: Društvo Štikla
Umetniški dosežki: Kvirkago (predstava)
Ambasadorka leta: Rene Koradin
Drama Queen: Profesor Pederik
Akademski dosežek: dr. Nina Dragičević za antologijo Kraljice
Fleur de Tiffany: Belladonna Kunt
Naj dogodek: Clash of the queens 4
Naj žur: Tisoč in ena: Lady Gaga
Zlata Tifanija za posebne zasluge za skupnost: Jernej Škof
Obrazložitev:
Akademija Tiffany vsako leto podeli Zlato Tifanijo za posebne zasluge za skupnost. Ta kategorija je izvzeta iz javnega glasovanja. Predstavlja poklon in sporočilo Akademije Tiffany posameznikom, skupinam in skupnosti.
Akademija Tiffany letos podeljuje Zlato Tifanijo za posebne zasluge za skupnost posamezniku, ki ni le obraz naše skupnosti, temveč njeno neutrudno srce in gonilna sila. V slovenski LGBT+ prostor je vtisnil neizbrisen pečat, ki presega zgolj aktivizem.
Verjame, da je skupnostna skrb najvišja oblika upora, zato je bil dolgoletni vodja socialnih in kulturnih programov Društva ŠKUC, soustanovitelj Kulturnega centra Q, pobudnik in vodja projekta Kemseks ter dolgoletni član Akademije Tiffany. S svojo umirjeno in preudarno vodstveno držo je tudi v najzahtevnejših razmerah vselej uspel zagotoviti, da je naš skupnostni prostor, Klub Tiffany, prestal vse homofobne vihre.
Ni le snovalec programov, temveč tudi izjemno plodovit performer, režiser, producent in kurator. Njegov performativni razpon sega vse od kabareta do butoha, predstave in performanse, v katerih je sodeloval, pa je ponesel tudi prek meja Slovenije.
Z ustanovitvijo Kabareta Tiffany, laboratorija za LGBT performativno umetnost, je ustvaril prostor za kreativni prepih, ki nenehno prevprašuje družbene norme in bogati slovenski kulturni prostor. S prepričanjem, da se manjšinska skupnost plemeniti z razcvetom raznolike kulture, se je zavzel za in odigral pomembno vlogo tudi pri vzponu novega vala kraljev in kraljic preobleke.
Predvsem pa je neutrudni mentor, ki s svojo strokovnostjo in človeško toplino usmerja generacije aktivistov ter članom naše skupnosti odpira prostor za kreativno rast. Zlato Tifanijo mu podeljujemo kot simbol naše kolektivne hvaležnosti za njegovo neomajno predanost, za vse neprespane noči v imenu varnega plesišča in za to, da nas s svojim delom vedno znova opominja: skupnost ni dana – skupnost se gradi. Jernej Škof, ti si tisti gradnik, brez katerega bi bil naš mavrični mozaik danes precej manj barvit.

Letošnjo prireditev so pripravili: Dušan Pisić, Miha Bizjak, Jan Vasiljevič, Miha Satler, Luka Velički, Alex Eržen, Metod Zupan
Akademija Tiffany se še posebej zahvaljuje Galeriji Škuc, Kovrđavi, Filipu Kračmanu, Tari Dobravec, Matjažu Končina, Samotu Pavlici, podjetju Pernod Ricard Slovenija, Tajnici Lezbične Mafije, Nataši Velikonja, Jerneju Škofu ter prostovoljcem Mateju, Nat in Anni.

Poziv za kratke filme – 42. Festival LGBT filma
Ustvarjate kratke filme z LGBT+ tematiko, liki ali zgodbami? Postanite del najstarejšega LGBT+ filmskega festivala v Evropi!
Festival LGBT filma z veseljem vabi k prijavi kratkih filmov (do 30 minut), ki odražajo raznolikost, pogum in ustvarjalnost LGBT+ skupnosti. Prijavite svoj film in se potegujte za glavno festivalsko nagrado!
Rok za prijavo: 1. september 2026
Prijavnico in vse napotke najdete na: www.lgbtfilmfest.si
Pridružite se festivalu, ki že več kot štiri desetletja odpira prostor zgodbam, ki spreminjajo pogled na svet.
Festival sofinancirata mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo RS