I Z J A V A
K O N Z O R C I J A
N A
R A D A R J U
Homofobna retorika v državnem zboru - Andrej Kosi proti mavrični zastavi
Ljubljana, 24. 9. 2026
ANDREJ KOSI: “Ne vem kakšen pomen je, da tam visi, torej zastava pedrov na državni, torej na stavbi državne inštitucije? Ne vem, kaj ima mavrična zastava viset na stavbah vlade ali predsednice države, torej, ali je predsednica samo predsednica pedrov pa lezbijk, ali je predsednica na vseh.”
Spoštovane_i poslanke in poslanci,
geji, lezbijke, biseksualke_ci, transpolne, interspolne in kvir osebe smo tudi državljanke in državljani Slovenije. Vedno smo bile_i, in vedno bomo . Izobešanje mavrične zastave, ali katerekoli drugi zastave z namenom izkazovanja solidarnosti marginalizirani skupnosti ne pomeni, da so druge identitete manj vredne, nikakor pa ne, da kar naenkrat cela država pripada tej skupnosti. Takšen nivo retorike in primitivnega jezika komajda spada v srednješolski debatni krožek, kaj pa šele državni zbor.
Ločiti je treba med reprezentativnostjo in solidarnostjo . Med ponosom in odgovornostjo. Med pripadnostjo in sočutjem. Vse to so vrednote, na katerih temelji Evropa in tudi Slovenija. Simboli so močna stvar. S svojo vidnostjo nakazujejo skupinam oseb, da so tukaj dobrodošle, varne in zaželjene. V času ko zaznamujemo izjemen porast sovražnega govora do LGBTIQ+ oseb na spletu, v času ko je skoraj pa nemogoče kazensko ovaditi osebo, ki uporablja sovražni govor do LGBTIQ+ oseb z namenom spodbujanja nasilja, bi izobešanje mavrične zastave na državnih institucijah v znak podpore morala biti zadnja stvar, s katero se parlament ukvarja . A smo tu. V novi bizarni realnosti. Kjer vaše, v najboljšem primeru, skrajno neprimerne, žaljive besede, dodatno spodbujajo sovraštvo in polarizacijo družbe. Beseda “peder” nima kaj iskati v debati državnega zbora. V debati, ali je primerno izobesiti mavrično zastavo tekom meseca ponosa, pa vaš argument dodatno spodkopava.
297. člen Kazenskega zakonika Republike Slovenije sankcionira vsakogar, ki javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na osebnih okoliščinah, kot so narodnost, rasa, vera, etična pripadnost, spol, barva kože, poreklo, premoženjsko stanje, izobrazba, družbeni položaj, politično prepričanje, invalidnost ali spolna usmerjenost.
Kosi za izjavo ni bil sankcioniran . Češ da je žaljivo besedo izrekel le enkrat. Čeprav je več kot očitno, da jo je izrekel vsaj dvakrat. Nadaljuje se normalizacija sovraštva v naši družbi.
Na radarju — Enota za zaščito človekovih pravic LGBTIQ+ oseb
Projekt Na radarju: Enota za zaščito človekovih pravic LGBTIQ+ oseb je konzorcijski projekt šestih LGBTIQ+ nevladnih organizacij v Sloveniji, ki naslavlja vse večjo problematiko sovraštva, diskriminacije in neenakosti, s katerimi se soočajo LGBTIQ+ osebe. Kljub več desetletjem delovanja posameznih organizacij, je skupna ugotovitev, da so obstoječe kapacitete premajhne za učinkovit odziv na porast organizirane nestrpnosti, sovražnega govora in nasilja. Projekt gradi na sinergiji organizacij s ciljem skupnega zagovorniškega, pravnega in komunikacijskega delovanja na nacionalni in regijski ravni.
Konzorcij s projektom želi povečati kapacitete nevladnega sektorja, zagotoviti trajnostne oblike zaposlovanja ter razviti celostne odzivne mehanizme za beleženje, analizo in odzivanje na sovražne pojave. Poseben poudarek dajejo decentralizaciji aktivnosti izven Ljubljane in gradnji stabilnega ter profesionalnega sektorja, ki bo aktiven sogovornik odločevalcem pri oblikovanju politik in zakonodaje. Projekt je usklajen s strateškimi dokumenti EU in cilji javnega razpisa, ki vključujejo profesionalizacijo nevladnega sektorja, zmanjševanje diskriminacije ter večjo vključenost LGBTIQ+ oseb v družbo. S tem projekt Na radarju predstavlja pomemben korak k bolj vključujoči, pravični in enakopravni družbi.
***
Partnerji: Društvo kulturno, informacijsko in svetovalno središče Legebitra, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Društvo Študentski Kulturni Center, Društvo Parada Ponosa, Društvo DIH – Enakopravni pod mavrico ter Zavod za podporo in zavezništvo transspolnih oseb Transfeministična Iniciativa TransAkcija
Projekt sofinancira: Ministrstvo za javno upravo RS
preberite več
U R Š A
M A J C E N
P R E D S T A V I T V E
P E S N I Š K E
Z B I R K E
Urša Majcen: Živali v naletu
predstavitve pesniške zbirke | Založba ŠKUC, zbirka Vizibilija (61), Ljubljana, 2026.
ćetrtek, 22. 10. 2026, ob 20. uri, Galerija Škuc, Ljubljana.
Branje bo spremljala Veronika Černe - Raketa . Z avtorico se bo pogovarjal Sergej Harlamov .
Iz spremne besede Sergeja Harlamova:
Če so bili v slovenskem literarnem prostoru postopki in besedišče visokega modernizma skorajda enoznačno povezani z moškimi avtorji in njihovim pogledom (kar pa ne pomeni, da ženskih predstavnic ni bilo!), Majcen v svoji drugi zbirki obrne perspektivo na način, da jim pokaže njihov lasten jezik. Na mesto Zajčeve Magdalene, ponižane, nage, nekogaršnje, stopa suveren, vztrajen in samosvoj glas, ki noče pristati na vlogo žrtve, temveč podedovana sredstva obrne od zunaj navzven, da bi dekonstruiral ravno okoliščine teh degradacij in se – v aktivnem odporu do in od njih – na novo inkorporiral onkraj vnaprejšnjih form in formulacij, ki jih zapovedujejo spol, spolnost, razred, kultura, konec koncev tudi vrsta. Na zahteve okolice, ki kar naprej vpije »Bodi moje telo!«, stihi Urše Majcen, hladni kot rezilo skalpela, odgovarjajo: »Jaz (p)ostajam svoje telo!« Neukročeno in neudomačeno – kot jezik. Kot živali v naletu.
Urša Majcen (1998) je diplomirana dramaturginja, vizualna ustvarjalka, performerka, pesnica in dramatičarka oz. dramatesa. Je samostojna delavka v kulturi, članica kolektiva REAKTOR, njena dela so bila večkrat upodobljena na odru ali filmu, objavlja tudi strokovne prispevke. Med drugim je dobitnica Univerzitetne Prešernove ter Akademijske Prešernove nagrade in nominiranka za Nagrado Slavka Gruma. Trenutno zaključuje magisterija iz scenaristike ter dramaturgije in scenskih umetnosti na AGRFT. Po pesniškem prvencu ekosistem tišine, dramsko-scenarističnem diptihu Zgodba o bakrenem kralju in zbirki dram Vaje z ribo, je pesniška zbirka Živali v naletu njena četrta samostojna knjižna izdaja.
Raketa je tonka, radijka in zvočna ustvarjalka, ki je svoj jezik našla nekje med raztegnjenimi vokali in čudnimi atmosferami, skupaj povezanimi s čudeži tehnik dub miksanja. Ravnokar je pri Kamizdat izšel njen album Sence, v katerem s svetom deli svoj najbolj pristen zvočni izraz.
GLBT branja omogoča Javna agencija za knjigo RS.
preberite več
F I L M S K A
D E L A V N I C A
F E S T I V A L A
L G B T
F I L M A
Filmska delavnica 42. festivala LGBT filma
v sodelovanju s Fakulteto za socialno delo
6. - 8. november 2026, ŠKUC-Kulturni center Q/Klub Tiffany, Ljubljana.
Vabljene_i vse_i, ki vas zanimajo pripovedništvo in zvočne-vizualne tehnike za izdelavo kratkega filma.
Na tridnevni delavnici bomo ustvarile varen prostor, razvijale_i lastno zgodbo, snemale_i zvočni in slikovni material do izdelave končnega produkta kratkega filma (1-1,5min).
Delavnica bo prirejena po metodi zvočno-vizualnega pripovedništva ( AV Storytelling-a), ki jo je mentor_ica delavnice Petra Hrovatin osvojil_a na izobraževanju LGBTQ+ aktivistk_ov na Slovaškem. S pomočjo omenjene metode je nastal njen kratki film Vmes/In Between , ki je prejel nagrado Rožnati zmaj za najboljši slovenski kratki film Festivala LGBT filma 2024.
Petra Hrovatin se posveča ustvarjanju videov za predstave in vizualij za glasbene dogodke, deluje pa tudi kot glasbenica_, pesnica_ in filmska ustvarjalka_.
Kratki filmi izdelani na delavnici se bodo predvajali v okviru Festivala LGBT filma.
Na delavnico se je potrebno prijaviti preko prijavnice do 30. oktobra. Delavnica je brezplač na in število mest je omejeno.
PRIJAVNICA
Trajanje: 10,5 ur
Datumi:
petek, 6. november, 17:30 - 20:00
sobota, 7. november, 11:00 - 14:30
nedelja, 8. november, 11:00 - 14:30, 17:30 - 18:30
Ljubljanski festival LGBT filma je najstarejši tovrstni festival v Evropi in deluje v okviru Društva ŠKUC s podporo Ministrstva za kulturo.
Program društva ŠKUC sofinancirata: Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo.
preberite več
I Z J A V A
K O N Z O R C I J A
N A
R A D A R J U
V Turčiji je pridržanih okoli 50* LGBTQIA+ aktivistk_ov
* število se hitro spreminja
Ljubljana, 13. 9. 2026
Turški represivni organi so v noči na 13. september v petnajstih pokrajinah vdrli v prostore LGBTQIA+ društev, v stanovanja aktivistk_ov in v druge prostore skupnosti. Pridržali so vodstva več osrednjih LGBTQIA+ organizacij v državi, zasegli so naprave s podatki o posameznikih in posameznicah, ki pripadajo LGBTQIA+ skupnosti, odredili so blokade spletnih strani ter profilov več deset društev in aktivistov_k. Pri izbiranju sovražnika niso bili izbirčni, med tarčami sta tudi organizaciji, ki delata z osebami, ki živijo s HIV, in društvo staršev LGBTQIA+ oseb.
Za to imajo tudi pravno podlago; pravna podlaga je »nespodobnost« po 226. členu turškega kazenskega zakonika, dopolnjena z očitki o posredovanju pri prostituciji in kršitvi zakona o društvih. Akcija se imenuje »Ailem Güvende« (Moja družina je varna).
Parada ponosa v Istanbulu je prepovedana od leta 2015. Enajst let. Prepoved je bila zabeležena v poročilih o napredku, obsojena v resolucijah in nato odložena brez posledic; pogajanja so tekla dalje, marca 2016 je sledil sporazum o migracijah, sodelovanje se ni ustavilo. Ko je marca 2025 Madžarska sprejela ukrep z enakim učinkom, se je Evropa odzvala: tožba pred Sodiščem EU, izjave večine držav članic, poslanci na takrat prepovedani paradi ponosa. Odziv je bil pravilen. Orbán je uporabil isti princip kot Erdoğan, gre za isti avtoritarni princip (Rusija 2013, Madžarska 2021 in 2025, Gruzija 2024 itd.). Represijo toleriramo zunaj, ko nam pride prav, posledično jo vzgajamo znotraj.
Opozarjamo, da avtoritarne oblasti povsod delujejo po istih principih. Trenutna slovenska vlada napada civilno družbo in aktivno širi sovraštvo do naše skupnosti. Diskurz, ki ga uporabljajo je podoben turškemu: “tradicionalna družina, zaščita otroka itd. Iz takega diskuza pa postopoma nastane zakonodaja, ki krši osnovne človekove pravice.
Stojimo ob strani turški LGBTQIA+ skupnosti. Zahtevamo izpustitev vseh pridržanih, ustavitev postopkov proti organizacijam, vrnitev zaseženih podatkov in odpravo vseh blokad.
Stojimo solidarno s turško LGBTQIA+ skupnostjo! Če je zatiranje globalno, mora biti tudi naša solidarnost internacionalna!
Na radarju — Enota za zaščito človekovih pravic LGBTIQ+ oseb
Projekt Na radarju: Enota za zaščito človekovih pravic LGBTIQ+ oseb je konzorcijski projekt šestih LGBTIQ+ nevladnih organizacij v Sloveniji, ki naslavlja vse večjo problematiko sovraštva, diskriminacije in neenakosti, s katerimi se soočajo LGBTIQ+ osebe. Kljub več desetletjem delovanja posameznih organizacij, je skupna ugotovitev, da so obstoječe kapacitete premajhne za učinkovit odziv na porast organizirane nestrpnosti, sovražnega govora in nasilja. Projekt gradi na sinergiji organizacij s ciljem skupnega zagovorniškega, pravnega in komunikacijskega delovanja na nacionalni in regijski ravni.
Konzorcij s projektom želi povečati kapacitete nevladnega sektorja, zagotoviti trajnostne oblike zaposlovanja ter razviti celostne odzivne mehanizme za beleženje, analizo in odzivanje na sovražne pojave. Poseben poudarek dajejo decentralizaciji aktivnosti izven Ljubljane in gradnji stabilnega ter profesionalnega sektorja, ki bo aktiven sogovornik odločevalcem pri oblikovanju politik in zakonodaje. Projekt je usklajen s strateškimi dokumenti EU in cilji javnega razpisa, ki vključujejo profesionalizacijo nevladnega sektorja, zmanjševanje diskriminacije ter večjo vključenost LGBTIQ+ oseb v družbo. S tem projekt Na radarju predstavlja pomemben korak k bolj vključujoči, pravični in enakopravni družbi.
***
Partnerji: Društvo kulturno, informacijsko in svetovalno središče Legebitra, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Društvo Študentski Kulturni Center, Društvo Parada Ponosa, Društvo DIH – Enakopravni pod mavrico ter Zavod za podporo in zavezništvo transspolnih oseb Transfeministična Iniciativa TransAkcija
Projekt sofinancira: Ministrstvo za javno upravo RS
preberite več
K 4
R O Z A
N O V A
S E Z O N A
K4 ROZA
sobota, 26. 9. 2026, ob 23.00, Klub K4
vstopnice že v predpordaji: https://www.mojekarte.si/si/k4-roza/vstopnice-1235833.html
cena vtopnic:
Early bird: 12 €
predprodaja: 15 €
Roza K4 odpira novo sezono – noč glamurja, ekstaze in brezkompromisne plesne energije. Z nami ostaja neukrotljiva Viktoria Von Fukenstien, ki bo kot MC povezala program ter s svojo karizmo, humorjem in predrznostjo držala rdečo nit večera.
Na velikem flooru prevzameta prostor Hibiku in sava. Sodobni klubski zvoki, house, disco in ritmi, ki so narejeni za plesišče. Za dodatno dozo spektakla bodo poskrbeli gogo fantje. Vera Vulva, Dia Vulva, Rospiana in Mura Mišumi pa bodo oder zavzele z drag performansom, v katerem ne bo manjkalo glamurja, ironije in predrznosti.
Na malem flooru bo stvar bolj surova. vasuki, Kathron in mart/a bodo potisnile zvok globlje – trši ritmi, težji basi in techno, ki ne popušča. 26. septembra. Dva floora. Nova sezona. Do jutra.
Arena: Hibiku sava
Vera Vulva Dia Vulva Rospiana Mura Mišumi
go-go fantje
Bar: vasuki Kathron mart/a
MC: Viktorija Von Fukenstein
Music policy: pop, dance, techno
Roza je varen prostor za kvir skupnost. Spoštuj meje, soglasje in identitete.
Artwork: @jakobgolob ___________________________ KLUB K4 Kersnikova 4, Ljubljana www.klub-k4.si // www.facebook.com/klubk4 STAROSTNA OMEJITEV / AGE LIMIT: 18+
INFO: info@klub-k4.si
GARDEROBA / LOST & FOUND k4garderoba@gmail.com
preberite več
