Četrtek, 12. 3. 2026, ob 19. uri, ŠKUC-Kulturni center Q/Klub Tiffany, Ljubljana.

Kviropisje so literarni dogodki, kjer smo odprte_i za vse literarne zvrsti kvir oziroma LGBTQIA+ izraza: poezija, proza, dramatika, prevajana kvir dela, scenaristika, performans, glasbena besedila (in glasbeni nastopi!), esejistika, dnevništvo in tako dalje.
TOKRAT v sodelovanju z Društvom Fršlus, ki je bilo ustanovljeno z namenom povezovanja in opolnomočenja LGBTQIA+ (LGBT+) oseb v Pomurju ter ozaveščanja in informiranja o LGBT+ tematikah med LGBT+ skupnostjo in širšim prebivalstvom. Fršlus stremi k vključevanju vseh starostnih skupin v njihove projekte, pri čemer se osredotočajo predvsem na mlade LGBT+ osebe ter osebe, ki so del LGBT+ in romske skupnosti. Pomembna veja njihovega društva je vključevanje romske tematike, kjer si prizadevajo za dvig ozaveščenosti o izzivih, s katerimi se sooča romska skupnost.
VABIMO VAS, da se s svojim pisanjem, ki kvirovsko tematizira Prekmurje in_ali romsko izkušnjo, prijavite na branje s prijavnico na povezavi.
Potrjene_e gostje_i pa so trenutno: Marcel Baranja , Suzana Tratnik , Bujta Diva in Sandi Horvat .
Na vsakem dogodku Kviropisja so na voljo tudi vse novoizdane knjige založbe ŠKUC po znižani ceni:
- Jean Cocteau: BELA KNJIGA
- Čas divjega tulipana: antologija osmanske lirike
- Garth Greenwell: KAR TI PRIPADA

- Nina Dragiičević (ur.): KRALJICE
- Selby Wynn Schwartz: ŽIVLJENJE KAMELEONA

- Mattilda Bernstein Sycamore: KONEC SAN FRANCISCA
- Bjørn Rasmussen: KOŽA JE ELASTIČNI OVOJ, KI OBDAJA TELO
- Brane Mozetič: PUNČEK
- Valentijn Hoogenkamp: ANTIBOY
- Anna Lidia Vega Serova: TRIBADE BREZ PLEMENA
- Nataša Velikonja: PRISPEVKI K ZGODOVINI LGBT GIBANJA V SLOVENIJI 1984-2024


Kviropisje pripravljajo:
Vodja organizacijske ekipe: Pino Pograjc . Organizacijska ekipa: Miha Bizjak, Angela Steiner. Fotografija: Marcel Obal. Oblikovanje in kolaži: Angela Steiner . Produkcija: Zavod Omrežje in Društvo ŠKUC

Finančna podpora Kviropisja: Mestna občina Ljubljana, Kulturni center Q (Klub Tiffany), društvo ŠKUC, Javna agencija za knjigo RS - JAK, Zavod Omrežje in Urad za madino RS.
Finančna podpora Društva Fršlus: Ministrstvo za kulturo.

Program Kulturnega centra Q poleg lastnega vložka podpirajo Urad za mladino ter Oddelek za zdravje in socialno varstvo Mestne občine Ljubljana, Urad Republike Slovenije za mladino in JAK.

ŠKUC – Kulturni center Q obvešča:
Klub Tiffany predstavlja varen prostor, ki ga sooblikujemo vsi_e, namenjen GLBTQ skupnosti, kjer je prepovedano vsakršno verbalno ali fizično nasilje. Prav tako se ne tolerira homofobije, bifobije, transfobije, seksizma, nacionalizma, rasizma in drugih oblik zatiranj.
Vse obiskovalke_ce prosimo, da to upoštevajo in hkrati opozorijo ekipo na pojav nasilja. To lahko storite osebno ali nam pišete na kulturnicenterq@gmail.com in FB stran Klub Tiffany .

K4 ROZA, pomladna edicija
sobota, 21. 3. 2026, ob 23.00, Klub K4
vstopnice že v predprodaji 12 €: https://www.mojekarte.si/si/k4-roza/vstopnice-1211372.html
Noč pripada kvir telesom, ki jih svet poskuša omejiti. Mi zavzamemo plesišče.
Drag razpre spol kot oder: preobleka kot taktika, pretiravanje kot metoda, identiteta kot gibanje.
Ritem ne prosi za dovoljenje. Drži tempo, dokler se plesišče ne razkadi K4 Roza ne prosi, ne čaka, ne izključuje.
Pomladno K4 Roza odpirajo:
DJs: Hibiku, Naj, Filip IV
+ drag performansi: Akira Ve, Arachnid, Analiza, Rospianna
Music policy: pop, dance, techno
Artwork: @jakobgolob
___________________________
KLUB K4
Kersnikova 4, Ljubljana
www.klub-k4.si // www.facebook.com/klubk4
STAROSTNA OMEJITEV / AGE LIMIT: 18+

VSTOPNINA / ENTRANCE FEE:
Presale K4: 12€ ( mojekarte.si )
Door K4: 15€
INFO: info@klub-k4.si
GARDEROBA / LOST & FOUND
k4garderoba@gmail.com

Izjava ob evropskem dnevu žrtev kaznivih dejanj
Ljubljana, 27. 2. 2026
27. februarja obeležujemo svetovni dan nevladnih organizacij. Razprave o vlogi in financiranju nevladnih organizacij so v zadnjem obdobju znova postale del javnega diskurza in v luči teh razprav se nam zdi kot organizacijam Na radarju — Enote za zaščito človekovih pravic LGBTIQ+ oseb pomembno izpostaviti, kaj za nas pomeni organizirano delovanje civilne družbe v praksi – komu služi in kakšne rezultate prinaša.
Mrežo organizacij Na radarju sestavlja 6 slovenskih LGBTIQ+ nevladnih organizacij, ki od konca leta 2024 tudi uradno delujejo kot konzorcij: Društvo DIH, Društvo Legebitra, Društvo Parada ponosa, Društvo Škuc, Zavod Open in Zavod TransAkcija. Namen sodelovanja je predvsem učinkovitejše odzivanje na porast primerov diskriminacije in sovraštva zoper LGBTIQ+ skupnost ter usklajeno zagovorništvo za razvoj človekovih pravic LGBTIQ+ oseb.
V preteklem letu smo organizacije Na radarju poglobljeno delovale na področju pravnega ukrepanja ter prijav diskriminacije, sovražnega govora in dejanj iz sovraštva. Vložile smo več kazenskih ovadb in drugih pravnih sredstev v primerih suma kaznivih dejanj in kršitev človekovih pravic LGBTIQ+ oseb, prijavljale primere diskriminacije Varuhu človekovih pravic in Zagovorniku načela enakosti, prijavljale sovražne medijske vsebine Novinarskemu častnemu razsodišču ter sodelovale pri pripravi nacionalnih in mednarodnih poročil za Evropsko komisijo, Združene narode, ECRI, ODIHR ter evropske LGBTIQ+ mreže, kot so ILGA Europe, TGEU in IGLYO.
Javno smo se odzivale na porast sovraštva nad LGBTIQ+ skupnostjo z objavami za javnost, da bi zagotovile informacije, pravni kontekst in širše razumevanje pomena teh primerov za LGBTIQ+ skupnost. Odzvale smo se na več dogodkov, ki so zaznamovali javni prostor, med drugim na ponovno uničenje mavrične zastave na pročelju Kinodvora, na napade na knjigarno Mariborka, na uničenje table v parku Ade Škerl in Sonje Plaskan, na prepoved parade ponosa na Madžarskem, na homofobne izjave v Državnem zboru in druge primere sovražnih incidentov v javnem prostoru.
Pripravile smo več poglobljenih pravnih analiz in poročil, med drugim pravno analizo sprememb Kazenskega zakonika glede kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja, analizo prisotnosti zastarelih izrazov o istospolnih parih v zakonodaji RS, ustavnopravno analizo ureditve pravnega priznanja spola, poročilo o pravicah interspolnih otrok, poročilo o izkušnjah transspolnih oseb v medicinski tranziciji in druge strokovne prispevke k zakonodajnim razpravam in oblikovanju javnih politik.
V zadnjem letu smo obravnavale skupno več kot 60 individualnih primerov diskriminacije ter v okviru teh nudile pravno svetovanje, zastopanje in psihološko podporo. Ob tem smo izvajale sistematičen monitoring medijskega poročanja o spolnih manjšinah, v okviru katerega smo analizirale 550 prispevkov iz leta 2024 in več kot 900 prispevkov iz leta 2025. Monitoring nam omogoča boljšo identifikacijo trendov in izboljšanje standardov ukrepanja.
Izvedle smo skupno več kot 50 izobraževanj za strokovne delavke_ce s področij pedagogike, zdravstva, socialnega dela, javne uprave in drugih sektorjev. Nekatere organizacije izvajajo tudi KATIS usposabljanja za pedagoški kader ter sodelujejo v programu LGBT+ prijazno, ki ga vodi Mestna občina Ljubljana. Hkrati smo organizacije Na radarju vlagale tudi v lasten razvoj — udeležile smo se skupno več kot 20 različnih lokalnih in mednarodnih izobraževanj z namenom, da krepimo strokovnost, kakovost in trajnost naših programov.
Redno smo vzpostavljale dialog z različnimi družbenimi akterji, da bi izmenjale informacije, predstavile stanje človekovih pravic LGBTIQ+ oseb ter sodelovale v prizadevanjih za izboljšave v zakonodaji in praksi. Številne institucije, kot so mediji, zdravstvene institucije, politični akterji in pristojna ministrstva, smo pozivale k ureditvi diskriminatorne zakonodaje in izboljšanju praks v področju zaščite človekovih pravic LGBTIQ+ oseb.
Prizadevale smo si za krepitev odpornosti, vidnosti in povezovanja LGBTIQ+ skupnosti skozi kulturne, strokovne in javne dogodke. Organizirale smo festivale, kot so Parada ponosa, Grounded, Trans+ mesec, Festival LGBT filma in Lezbična četrt, ter sodelovale pri izvedbi konferenc, strokovnih posvetov, večjih razstav, mladinskih taborov in protestnih shodov. Ob tem smo si prizadevale za decentralizacijo LGBTIQ+ aktivizma, da bi prispevale k večji dostopnosti informacij in podpore. Redno smo organizirale osveščevalne aktivnosti zunaj Ljubljane – v Kranju, Kopru, Murski soboti, Mariboru, Brežicah, Semiču, Idriji, na Ptuju in drugod po Sloveniji.
Pomemben del našega dela predstavlja tudi sistematično informiranje javnosti o vprašanjih, ki zadevajo LGBTIQ+ skupnost. Pripravile smo številna poročila o stanju, med drugim letni poročili o sovražnih incidentih na paradi ponosa ter o medijskem poročanju o spolnih manjšinah. Razvijale in razširjale smo podporna gradiva za strokovne delavke_ce v šolstvu, zdravstvu in javni upravi ter informativne materiale za LGBTIQ+ osebe in njihove bližnje. Z javnimi sporočili in strokovnimi odzivi na pomembne strukturne odločitve, zakonodajne spremembe in pobude, ki zadevajo skupnost, pa smo prispevale k bolj informirani javni razpravi in večji transparentnosti procesov, ki vplivajo na človekove pravice.
Naše delo temelji na sistematičnem spremljanju in zagovorništvu človekovih pravic LGBTIQ+ oseb v Sloveniji. V zadnjem letu smo si prizadevale za vzpostavljanje dialoga in delovnih odnosov z institucijami, ki bi omogočali boljši pretok informacij, hitrejše odzivanje na kršitve in učinkovitejšo podporo posameznicam_kom. Potrebe in zahteve skupnosti smo z namenom medsektorskega povezovanja predstavljale tudi zaveznicam v širših koalicijah sorodnih nevladnih organizacij.
Med glavnimi cilji Na radarju ostaja sprejetje Nacionalne LGBTIQ+ strategije po modelu Evropske strategije za enakost LGBTIQ+ oseb 2020-2025 in 2025-2030. Osnutek strategije, ki smo ga oblikovale v okviru delovne skupine Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, smo konec leta 2025 predstavile tudi različnim političnim akterjem ter si prizadevale za nadaljnje korake k njegovi implementaciji. Sprejetje takšne strategije bi omogočilo bolj sistematično, dolgoročno in medresorsko urejanje področja človekovih pravic LGBTIQ+ oseb v Sloveniji.
Nevladne organizacije opravljamo delo, ki ga država pogosto ne zmore ali ne želi izvajati – dokumentiramo kršitve, nudimo neposredno podporo, pripravljamo strokovne podlage za naslavljanje sistemskih vprašanj, izobražujemo strokovno javnost ter gradimo mostove med institucijami in skupnostmi. Ukinjanje ali sistematično krčenje financiranja nevladnih organizacij, ki si prizadevamo za izboljšanje stanja človekovih pravic LGBTIQ+ oseb, bi pomenilo slabitev mehanizmov nadzora oblasti, zmanjšanje dostopa do podpore za ranljive skupine ter zmanjšanje demokratičnega prostora.
Razprava o financiranju nevladnega sektorja je legitimna. Hkrati pa je pomembno, da temelji na dejstvih in razumevanju konkretnega dela, ki ga nevladne organizacije opravljamo. Ob svetovnem dnevu NVO zato poudarjamo: organizirano delovanje civilne družbe prispeva k večji pravni varnosti, večji strokovnosti javnih razprav ter k boljši zaščiti človekovih pravic. Je vsakodnevno, merljivo in odgovorno delo, ki ostaja nujno za odprto, pluralno in vključujočo družbo.
Na radarju — Enota za zaščito človekovih pravic LGBTIQ+ oseb

Projekt Na radarju: Enota za zaščito človekovih pravic LGBTIQ+ oseb je konzorcijski projekt šestih LGBTIQ+ nevladnih organizacij v Sloveniji, ki naslavlja vse večjo problematiko sovraštva, diskriminacije in neenakosti, s katerimi se soočajo LGBTIQ+ osebe. Kljub več desetletjem delovanja posameznih organizacij, je skupna ugotovitev, da so obstoječe kapacitete premajhne za učinkovit odziv na porast organizirane nestrpnosti, sovražnega govora in nasilja. Projekt gradi na sinergiji organizacij s ciljem skupnega zagovorniškega, pravnega in komunikacijskega delovanja na nacionalni in regijski ravni.
Konzorcij s projektom želi povečati kapacitete nevladnega sektorja, zagotoviti trajnostne oblike zaposlovanja ter razviti celostne odzivne mehanizme za beleženje, analizo in odzivanje na sovražne pojave. Poseben poudarek dajejo decentralizaciji aktivnosti izven Ljubljane in gradnji stabilnega ter profesionalnega sektorja, ki bo aktiven sogovornik odločevalcem pri oblikovanju politik in zakonodaje. Projekt je usklajen s strateškimi dokumenti EU in cilji javnega razpisa, ki vključujejo profesionalizacijo nevladnega sektorja, zmanjševanje diskriminacije ter večjo vključenost LGBTIQ+ oseb v družbo. S tem projekt Na radarju predstavlja pomemben korak k bolj vključujoči, pravični in enakopravni družbi.
***
Partnerji: Društvo kulturno, informacijsko in svetovalno središče Legebitra, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Društvo Študentski Kulturni Center, Društvo Parada Ponosa, Društvo DIH – Enakopravni pod mavrico ter Zavod za podporo in zavezništvo transspolnih oseb Transfeministična Iniciativa TransAkcija

Projekt sofinancira: Ministrstvo za javno upravo RS

Izjava ob evropskem dnevu žrtev kaznivih dejanj
Ljubljana, 22. 2. 2026
Danes, 22. februarja, obeležujemo evropski dan žrtev kaznivih dejanj, ki nas opominja na pomen podpore, zaščite ter varstva pravic vseh posameznikov in posameznic, ki so bili žrtve kaznivih dejanj. Žrtve se v kazenskih postopkih srečujejo s številnimi izzivi, med drugim tudi s tveganjem sekundarne viktimizacije. Zato so izjemnega pomena prizadevanja za krepitev njihove zaščite, dosledno uresničevanje njihovih pravic ter ustvarjanje okolja, v katerem se počutijo varne in slišane.
Tarča kaznivih dejanj so pogosto tudi LGBTIQ+ osebe in organizacije. Tovrstna kazniva dejanja so pogosto motivirana s sovraštvom, zato gre za t. i. kazniva dejanja iz sovraštva, ki predstavljajo skrajno obliko kršitve prepovedi diskriminacije in neposreden napad na osebno dostojanstvo. Po podatkih Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA) iz raziskave LGBTIQ Equality at a Crossroads - Progress and Challenges (2024), je bila ena od osmih LGBTIQ+ oseb v Evropski uniji v zadnjih petih letih fizično ali spolno napadena zaradi svoje identitete. Najvišje stopnje nasilja so poročale trans ženske (29 %), trans moški (23 %) in interspolne osebe (32 %). Kljub temu je zadnji incident prijavila manj kot ena od petih napadenih oseb (18 %), kar kaže na strah oziroma nezaupanje žrtev glede učinkovitosti zaščite in obravnave v okviru kazenskopravnega sistema.
Tudi v Sloveniji je ureditev kaznivih dejanj iz sovraštva še vedno pomanjkljiva, tako z vidika normativne opredelitve teh kaznivih dejanj in njihovega pregona, kot tudi z vidika sistemske podpore žrtvam. LGBTIQ+ žrtve kaznivih dejanj iz sovraštva teh dejanj pogosto ne prijavijo zaradi strahu in nezaupanja do organov pregona, hkrati pa se v postopkih pogosto soočajo s tveganjem sekundarne viktimizacije. Žrtvam prav tako niso v zadostni meri dostopne storitve psihosocialne pomoči.
Dodatno zaskrbljujoč je razvoj na področju obravnave tovrstnih dejanj po uveljavitvi Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV), ki je začel veljati 27. 11. 2025. Ta je namreč določil, da tatvina stvari majhne vrednosti (do 500 evrov) ter poškodovanje ali uničenje tuje stvari, kadar nastane majhna škoda (do 500 evrov), ne glede na določbe Kazenskega zakonika (KZ-1), predstavljata prekršek. Posledično ti dejanji nista več kaznivi dejanji, temveč prekrška, pri njuni obravnai pa se torej ne upošteva več sovražni motiv kot obteževalna okoliščina v smislu 49. člena KZ-1. Za takršna ravnanja tako ni več pravne podlage za strožjo sankcijo zaradi sovražnega nagiba, kar oteži prepoznavanje, evidentiranje in ustrezno obravnavanje tovrstnih ravnanj s sovražnim motivom.
V praksi se pri tem že kažejo konkretne posledice sporne ureditve v ZNUZJV. V primeru kraje mavrične zastave v knjigarni Mariborka junija 2025 je na primer že prišlo do ustavitve kazenskega postopka. Okrajno sodišče v Mariboru je moralo namreč zaradi dekriminalizacije t. i. male tatvine na podlagi 12. člena ZNUZJV kazenski postopek ustaviti, saj po novem takšno ravnanje predstavlja prekršek.
Za zagotovitev ustrezne zaščite LGBTIQ+ žrtev kaznivih dejanj je zato nujna vzpostavitev dodatnih ukrepov podpore žrtvam, prav tako pa tudi učinkovitejši pregon teh ravnanj. To vključuje večjo usposobljenost državnih organov za prepoznavanje in razumevanje koncepta kaznivih dejanj iz sovraštva ter za delo z žrtvami, kot tudi ustrezno statistično spremljanje teh dejanj. Hkrati je ključnega pomena zagotoviti strožje sankcioniranje in dosledno evidentiranje sovražnega motiva pri mali tatvini in poškodovanju stvari majhne vrednosti, ki po veljavni ureditvi ne predstavljata več kaznivega dejanja, temveč prekršek.

Projekt Na radarju: Enota za zaščito človekovih pravic LGBTIQ+ oseb je konzorcijski projekt šestih LGBTIQ+ nevladnih organizacij v Sloveniji, ki naslavlja vse večjo problematiko sovraštva, diskriminacije in neenakosti, s katerimi se soočajo LGBTIQ+ osebe. Kljub več desetletjem delovanja posameznih organizacij, je skupna ugotovitev, da so obstoječe kapacitete premajhne za učinkovit odziv na porast organizirane nestrpnosti, sovražnega govora in nasilja. Projekt gradi na sinergiji organizacij s ciljem skupnega zagovorniškega, pravnega in komunikacijskega delovanja na nacionalni in regijski ravni.
Konzorcij s projektom želi povečati kapacitete nevladnega sektorja, zagotoviti trajnostne oblike zaposlovanja ter razviti celostne odzivne mehanizme za beleženje, analizo in odzivanje na sovražne pojave. Poseben poudarek dajejo decentralizaciji aktivnosti izven Ljubljane in gradnji stabilnega ter profesionalnega sektorja, ki bo aktiven sogovornik odločevalcem pri oblikovanju politik in zakonodaje. Projekt je usklajen s strateškimi dokumenti EU in cilji javnega razpisa, ki vključujejo profesionalizacijo nevladnega sektorja, zmanjševanje diskriminacije ter večjo vključenost LGBTIQ+ oseb v družbo. S tem projekt Na radarju predstavlja pomemben korak k bolj vključujoči, pravični in enakopravni družbi.
***
Partnerji: Društvo kulturno, informacijsko in svetovalno središče Legebitra, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Društvo Študentski Kulturni Center, Društvo Parada Ponosa, Društvo DIH – Enakopravni pod mavrico ter Zavod za podporo in zavezništvo transspolnih oseb Transfeministična Iniciativa TransAkcija

Projekt sofinancira: Ministrstvo za javno upravo RS

Večer s Chantal Akerman
Sreda, 11. marec, ob 19. uri, Galerija Škuc.
Predstavili bomo prevod njene avtobiografske knjige Moja mama se smeje , sledila bo projekcija njenega filma Annini zmenki (1978, 127 minut).
Chantal Akerman (1950–2015) je belgijska filmska umetnica, pisateljica in feministična raziskovalka vsakdanjosti, ki je režirala več kot 40 filmov in ustvarila več umetniških instalacij.
Po kratkotrajnem študiju filma v Bruslju je pustila fakulteto, da je leta 1968 posnela anarhistični kratki film Saute ma ville in se na kratko preselila v New York. Njeno najbolj znano delo je avantgardna klasika, film Jeanne Dielman, 23 Quai du Commerce, 1080 Bruxelles (1975), s katerim je na festivalu v Cannesu prodrla na mednarodno prizorišče. Film natančno prikazuje podrobnosti vsakdanjega življenja ovdovele matere in je v filmskem svetu obveljal za izjemno vplivnega, za nekatere je celo eden najboljših filmov v filmski zgodovini. Režiserka se v svojih delih ukvarja z življenjem žensk, z odnosi med materjo in hčerko, s seksualnostjo, z lezbištvom in z žensko identiteto.
Chantal Akerman se je vse življenje borila z depresijo in z bipolarno motnjo, globoko pa jo je prizadela smrt matere Natalie (1927–2014). Leto in pol po materini smrti se je pri starosti 65 let odločila končati svoje življenje.
Knjiga Moja mama se smeje , napisana leta 2013, v slovnično povsem preprostih stavkih riše avtoportret ob svoji obnemogli mami, ob razhodu z nasilno partnerko in ob maminem (ne)sprejemanju istospolne usmerjenosti. Ob skrbi za mamo prvoosebna pripovedovalka svoja istospolna razmerja »preseli« v misli, saj o njih z mamo ne more razpravljati. Po eni strani tako besedilo opisuje težko izkušnjo globokega in hkrati nemogočega slovesa in maminih frustracij ob telesni nezmožnosti, po drugi strani pa prinaša inventuro umetničinega zasebnega in partnerskega življenja. Knjiga kakor v kontemplacijo ponuja tudi fotografije iz avtoričinih filmskih del, pri čemer neusmiljeno popisuje boleče detajle minulih razmerij in trenutnega vsakdanjika z bolno mamo. Besedilo se bere kot avtobiografsko, obenem pa Akerman s strogo disciplino pisanja ustvari refleksijo bližnjih odnosov, s katero se zlahka poistovetimo.

Annini zmenki (1978, 127 minut)
Anne Silver, belgijska filmska ustvarjalka, potuje po Zahodni Nemčiji, Belgiji in Franciji, da bi promovirala svoj nov film. Na poti srečuje neznance, prijatelje, nekdanje ljubezni in družinske člane, ves čas pa prečka izolirano in vse bolj homogeno Zahodno Evropo. Med ljudmi, ki jih sreča, je tudi njena lastna mati, s katero se pogovarja o tem, kako se je zaljubila v Italijanko. Na koncu se vrne v svoje stanovanje in posluša sporočila na telefonskem odzivniku, sama kot vedno. Kličejo različni prijatelji in/ali ljubezni, ki izražajo frustracije zaradi njene nedosegljivosti, pa tudi menedžer, ki hoče, da se pojavi na vseh svojih promocijskih nastopih. Zadnje sporočilo je od njene ljubice, ki sprašuje, kje je. Anne nikogar ne pokliče nazaj.

Dogodek omogočata Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in Ministrstvo za kulturo.