Naročam se na e-novice

D R U Ž B E N A   G I B A N J A

Od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja ŠKUC skrbi za socializacijo, ozaveščanje, informiranje in kulturo seksualnih manjšin, ki so bile do takrat odrinjene na družbeni rob. Slovensko gejevsko in lezbično gibanje se je začelo leta 1984 (z ustanovitvijo sekcije Magnus) oziroma 1987 (z ustanovitvijo sekcije LL) kot pionirsko na tem področju v vzhodni Evropi. Danes delujeta ŠKUC LL (lezbična sekcija) in Redakcija za enake možnosti – REM, ki združuje Magnus (gejevska sekcija) in ŽmreŽo (Program za spodbujanje ženske in lezbične umetniške ustvarjalnosti. Deluje kot lastna soba za glasbeno, vizualno, filmsko umetnost in literaturo.) ter številne interesne skupine LGBTQ+. V okviru družbenih gibanj organizirajo Festival LGBT filma, izobraževalne akcije o homoseksualnosti in aidsu, razstave, radijsko oddajo Lezbomanija na Radiu Študent, izdajajo revije in knjige … Več o aktivnostih na naslovu www.ljudmila.org/siqrd in https://skuc-ll.si.
Lezbična (LGBT) knjižnica in arhiv delujeta od leta 2001, članstvo je brezplačno. Pokrivata področje spola in seksualnosti in je najbogatejša specialna zbirka literature na temo istospolne usmerjenosti v Sloveniji. Zajema leposlovje, GLBT-teorijo, periodiko, avdiovizualno zbirko, dokumente s področja človekovih pravic, medijski in dokumentarni arhiv. Katalog je dostopen na https://skuc-ll.si/knjiznica/.
Kulturni center Q / klub Tiffany deluje kot gejevski klub, skupnostni center LGBTQ+ in projektni prostor. Izvaja kulturni, mladinski, socialni, izobraževalni in socializacijski program. Med lastno produkcijo izstopajo kontinuirani projekti Kabaret Tiffany, Lezbično-feministična univerza, program Kemseks, skupnostni pogovori ter družabni in klubski večeri. Njihov program je dostopen na www.kulturnicenterq.org.
V okviru družbenih gibanj deluje tudi lezbični klub Monokel, namenjen druženju, socializaciji, programskemu snovanju ter promociji lezbične kulture in življenjskih slogov. Programu lahko sledite na  https://skuc-ll.si/monokel/

Programe in projekte Društva  ŠKUC omogočajo: Ministrstvo za kulturo,  Ministrstvo za zdravje, Mestna Občina Ljubljana, Urad RS za mladino.

 MK-ministrstvo-za-kulturo mz-ministrstvo-za-zdravjeUradZaMladino MOL-mestna-obcina-ljubljana

 

C I V I L    R I G H T S    M O V E M E N T 

 Since the middle of the 1980s ŠKUC has embraced marginalised groups in Slovenia’s society and made efforts to improve their socialisation and spread awareness of and information on their alternative lifestyles and cultures. The Slovenian gay and lesbian movement began in 1984 (with the establishment of the Magnus section) and 1987 (with the establishment of the LL section) respectively as a pioneer in this field in Eastern Europe. Today, sections actively working in this area are ŠKUC LL (a lesbian section), and the Section for Equal Opportunities – REM bringing together Magnus (a gay section), Žmreža (a program promoting women’s and lesbian artistic creativity which functions as a room of one’s own for music, visual and film art and literature), as well as numerous LGBTQ+ interest groups. In the field of civil rights, ŠKUC is the organiser of the Gay and Lesbian Film Festival, educational activities on homosexuality and AIDS, exhibitions, the Lezbomanija radio show broadcast by Radio Student, the publisher of magazines and books, etc. More information about these activities can be found at www.ljudmila.org/siqrd and https://skuc-ll.si.
The Lesbian (LGBT) Library and Archives have been open since 2001, and offer free membership. Specialising mainly in gender-related and sexuality topics, the library is considered to be the most comprehensive special collection of literature on homosexuality in Slovenia. It includes literary works, GLBT theory, periodicals, and audiovisual collections, documents on human rights, media and documentary archives. The library’s catalogue is available at www.ljudmila.org/lesbo.
Cultural Centre Q / Club Tiffany is a gay club, an LGBTQ+ community centre and a project space. It organizes cultural, youth, social, educational and socialising events. The main on-going projects of its own production include the Tiffany Cabaret, the Lesbian Feminist University, the Chemsex program, community discussions and social and club nights. The is available at www.kulturnicenterq.org.
Also active in the civil rights movement is the lesbian Monokel Club focusing on socialisation, program building and the promotion of lesbian culture and lifestyles. https://skuc-ll.si/monokel/.

Kopija-izdelka-KVIROPISJE-3
K V I R O P I S J E
Sreda, 22. 1. 2025, ob 19. uri, ŠKUC-Kulturni center Q/Klub Tiffany, Ljubljana.
Novo leto je tu, z njim pa tudi novo Kviropisje! Upamo, da so vas Babki/Dedice Mraz lepo obdarovale_i in da ste med prazniki imele_i čas napisati kaj čudovitega.
Na literarni dogodek se za branje (če se identificirate kot kvir ali s katero izmed kratic LGBTQIA+) prijavite z obrazcem: https://forms.gle/Z1BLWCF52hF4hkVL9
Kviropisje so literarni dogodki, kjer smo odprte_i za vse literarne zvrsti kvir oziroma LGBTQIA+ izraza: poezija, proza, dramatika, prevajana kvir dela, scenaristika, performans, glasbena besedila (in glasbeni nastopi!), esejistika, dnevništvo in tako dalje.
Na vsakem dogodku Kviropisja so na voljo tudi vse novoizdane knjige založbe ŠKUC po znižani ceni:
– Nataša Velikonja: PRISPEVKI K ZGODOVINI LGBT GIBANJA V SLOVENIJI 1984-2024
– Ingo Jesen Vitman Öri: SIN SVOJE ROKE
– Natalie Diaz: POSTKOLONIALNA LJUBEZENSKA PESEM
– Constance Debré: PLAY BOY – Veronika Razpotnik: SRŠENA PIČIM NAZAJ
– Pino Pograjc: TREPETE
– Éric Jourdan: STRAŠNA ANGELA
– Peter Andonovski: POLETJE, V KATEREM TE NI
– Hélène de Monferrand: SUZANNIN DNEVNIK
Se vidimo in se poslušamo! Vabljene_i!

Kviropisje pripravljajo:
Vodja organizacijske ekipe: Pino Pograjc . Organizacijska ekipa: Jana Zorko, Jernej Škof, Miha Satler, Miha Bizjak, Angela Steiner. Fotografija: Taja Petrič . Oblikovanje in kolaži: Angela Steiner . Produkcija: Zavod Omrežje in Društvo ŠKUC

Dogodek je del projekta Mladi in prihodnost LGBT+ skupnosti, ki se izvaja v okviru programa Erasmus+, sofinanciranega s strani Evropske unije.

Program Kulturnega centra Q poleg lastnega vložka podpirajo Urad za mladino Mestne občine Ljubljana, Urad Republike Slovenije za mladino in JAK.

ŠKUC – Kulturni center Q obvešča:
Klub Tiffany predstavlja varen prostor, ki ga sooblikujemo vsi_e, namenjen GLBTQ skupnosti, kjer je prepovedano vsakršno verbalno ali fizično nasilje. Prav tako se ne tolerira homofobije, bifobije, transfobije, seksizma, nacionalizma, rasizma in drugih oblik zatiranj.
Vse obiskovalke_ce prosimo, da to upoštevajo in hkrati opozorijo ekipo na pojav nasilja. To lahko storite osebno ali nam pišete na kulturnicenterq@gmail.com in FB stran Klub Tiffany .
preberite več
MujcekMuri kabaret 2
M U J C E K
M U R I
I N
M U J C A
M A C A
"Mujcek Muri in Mujca Maca: Folie à Deux"
14. 2. 2025, ob 21.00, Galerija Škuc, Stari trg 21, Ljubljana
cena vstopnice: 8 €, priporočene rezervacije na info@skuc.org
House of Kunt pripravlja teatralno drag uprizoritev Mujcek Muri in Mujca Maca:Folie à Deux, navdahnjeno po slovenski otroški klasiki Kajetana Koviča, v izvedbi Nece Falk, Maček Muri.
Predstava je v svoji vizualni pestrosti kabaretski spektakel, ki preko pripovedovanja zgodbe, publiki ponudi oblilo humorja in žgečljive porednosti.
Nastopajoči: Iza Kunt, Trafika Čik Kunt, Prof. Pederik Kunt, Akira Ve
Predstava je del LUV FESTA 2025, ki ga organizira Turizem Ljubljana .


Program Društva ŠKUC omogočajo: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo in Urad RS za mladino

preberite več
vsakdanje zivljenje lgbt oseb web
V S A K D A N J E
Ž I V L J E N J E
L G B T I Q +
O S E B
Vsakdanje življenje LGBTIQ+ oseb v Sloveniji (raziskava)
Vljudno vas vabimo k sodelovanju pri tretji izvedbi sociološke raziskave o vsakdanjem življenju LGBTQ+ oseb v Sloveniji, ki sta jo Alenka Švab in Roman Kuhar prvič opravila leta 2004, potem pa ponovno leta 2014.
Po desetih letih se raziskava ponavlja, da bi ugotovili, kako se je spremenil položaj LGBTQ+ oseb v Sloveniji. Vljudno vabljeni_e k sodelovanju v anketi tudi, če ste v tej raziskavi že sodelovali_e v prvi ali drugi izvedbi.
Dostop do ankete: https://1ka.arnes.si/lgbtq
Hvala za sodelovanje in deljenje ankete naprej!
preberite več
podpisi in deli proti konverzivnim praksam
P O D P I Š I
I N
D E L I
Za korak k prepovedi konverzivnih praks v Evropski uniji
Konverzivne prakse so pogovorno znane tudi kot konverzivna »terapija«, gre pa za različne poskuse oz. prakse t. i. »zdravljenja«, ki spreminja in zatira spolno usmerjenost posameznika, njegovo spolno identiteto in/ali spolni izraz s pomočjo psiholoških, fizičnih ali duhovnih posegov. Po zadnjih podatkih evropske Agencije za temeljne pravice iz leta 2023 je bilo v Sloveniji 23% LGBTIQ oseb izpostavljenih takšnim praksam.
Evropsko državljansko pobudo lahko podprete s podpisom na tej povezavi.
Skupaj lahko dosežemo spremembe ter zagotovimo varno okolje za LGBTIQ+ osebe!

Evropsko komisijo pozivamo, naj predlaga pravno zavezujočo prepoved praks za spreobrnitev spolne usmerjenosti LGBTQ+ oseb v Evropski uniji: prakse za spreobrnitev spolne usmerjenosti so ukrepi za spremembo, zanikanje ali potlačitev spolne usmerjenosti, spolne identitete in/ali spolnega izraza oseb LGBTIQ+.
Združeni narodi so takšne prakse zaradi njihove diskriminatorne, ponižujoče, škodljive in lažnive narave opredelili kot mučenje, v čedalje več državah pa jih prepovedujejo.
EU ima ključno vlogo pri varstvu temeljnih pravic in bi se morala boriti proti vsem nečloveškim praksam. Komisija bi morala predlagati direktivo, s katero bi prakse za spreobrnitev spolne usmerjenosti dodali na seznam evropskih kaznivih dejanj, in/ali spremeniti predlagano direktivo o enakosti (2008), tako da bi vključili prepoved teh praks.
Poleg tega bi morala Komisija v boju proti zakonskemu moratoriju uveljaviti tudi nezavezujočo resolucijo, v kateri bi pozvala k splošni prepovedi praks za spreobrnitev spolne usmerjenosti v EU.
Nazadnje pozivamo Komisijo, naj spremeni direktivo o pravicah žrtev, tako da bodo v njej določeni minimalni standardi glede pravic in zaščite žrtev praks za spreobrnitev spolne usmerjenosti ter glede podpore tem žrtvam.
Vse države članice bi morale prepovedati prakse za spreobrnitev spolne usmerjenosti ali pregledati obstoječe prepovedi.
Evropsko državljansko pobudo lahko podprete s podpisom na tej povezavi .
preberite več
prostori gibanja 40 let lgbt
P R O S T O R I
G I B A N J A
R A Z S T A V A
Prostori gibanja – 40 let LGBT skupnosti v Ljubljani
Mestni muzej Ljubljana 24. 10. 2024 – 23. 3. 2025
Razstava o prostorih za združevanje, podporo in organizirano zagovorništvo gibanja LGBT, ki že 40 let sooblikujejo urbano kulturo in družabno življenje Ljubljane.
V četrtek, 24. 10. 2024, ob 19.00 v Mestnem muzeju Ljubljana odpiramo razstavo Prostori gibanja LGBT skupnosti v Ljubljani. Soavtorici razstave − Corinne Brenko, kustosinja Mestnega muzeja Ljubljana ter Suzana Tratnik, pisateljica in aktivistka – poskušata z razstavo odgovoriti na vprašanje, kako si je LGBT-gibanje v zadnjih štirih desetletjih prizadevalo za lastne prostore refleksije, socializacije, upora in ustvarjalnosti, kar je bilo pred prebojem novih družbenih gibanj tako rekoč nepredstavljivo. Razstavo spremlja katalog z besedili, ki jih podpisujejo Corinne Brenko/Tina Fortič Jakopič, Mitja Blažič, Nina Dragičević, Marina Gržinić, Linn Julian Koletnik, Roman Kuhar, Maja Lukanc, Suzana Tratnik, Nataša Velikonja in Metod Zupan.
Razstava pred obiskovalca_ko z dokumenti, predmeti in pričevanji prinaša zgodbo, kako so vse od začetkov dejavnosti v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pionirski posamezniki in posameznice ter skupine premikali meje družbenih norm in kot civilno gibanje nepreklicno zaznamovali urbano ljubljansko okolje in širšo regijo. Na zemljevid Ljubljane so zarisali fizične in mentalne prostore delovanja in srečevanja – in nekaj teh prostorov poskušamo rekonstruirati na pričujoči razstavi. S predmeti, umetninami, fotografijami, dokumentacijo, transparenti in drugim gradivom z aktivističnih akcij, s katerimi so pripadnice_ki LGBT-skupnosti izražale_i svojo neomajno aktivistično držo, razstava nagovarja k refleksiji prehojene poti med marginalizacijo in emancipacijo ter izpostavlja pomembne kulturne in politične mejnike, ki so pripomogli k družbenemu razvoju, tako z vidika ozaveščanja kot tudi z vidika kulturnih in političnih bojev za dostojno življenje vsake_ga posameznice_ka, ne glede na osebne okoliščine.
Festival Magnus leta 1984, začetek organiziranega gejevskega in lezbičnega gibanja v Sloveniji Homoseksualna razmerja so bila v srednjem in novem veku na Slovenskem prepovedana in pogosto so bile zanje predvidene hude kazni. V obdobju socializma je Jugoslavija – in z njo Slovenija kot njena najbolj liberalna republika – doživljala postopno spreminjanje spolnih norm. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je odnos do spolnosti začel liberalizirati, vzporedno s trendi v zahodnih liberalnih demokracijah in na socialističnem Vzhodu. Leta 1977 je Slovenija kot prva republika v bivši Jugoslaviji dekriminalizirala sporazumne homoseksualne odnose med moškimi.
Pomembna prelomnica se je zgodila leta 1984 s prvim festivalom Magnus, ki ga je pod naslovom »Homoseksualnost in kultura« organiziral ŠKUC-Forum. Ta dogodek danes štejemo za začetek organiziranega gejevskega in lezbičnega gibanja v Sloveniji in v takratni Jugoslaviji. S tem festivalom je skupnost vstopila v javni prostor in se začela uveljavljati kot relevanten in enakovreden del družbe. Poleg demokratičnih vrenj in novih civilnodružbenih gibanj je osemdeseta leta zaznamovala tudi epidemija aidsa. Po prvem primeru okužbe v Jugoslaviji leta 1985 je ozaveščanje o tej bolezni postalo sestavni del slovenskega gejevskega aktivizma. V aktivizmu so namreč prepoznali večplastno nevarnost HIV-a in aidsa kot zdravstvene grožnje, ki jo bremeni tudi dejavnik družbene stigmatizacije.
V tistem času si je skupnost prizadevala tudi ustvariti varne in trajne prostore srečevanja, druženja, podpore in organiziranega zagovorništva: na Kersnikovi 4 so imele do leta 1997 svoje prostore prve lezbične in gejevske organizacije, v klubskih prostorih K4 pa so potekali legendarni nedeljski gejevsko-lezbični večeri. Leta 1993 je skupnost z zasedbo vojaškega kompleksa na Metelkovi pridobila možnost neprekinjenega delovanja. Ustvarjala je tudi živahno medijsko krajino, ki je omogočala kroženje pomembnih informacij in beleženje zgodb in bojev skupnosti ter ponujala druge perspektive, ki so kljubovale stereotipnim reprezentacijam (ali molku) osrednjih medijev.
A kljub prizadevanjem, da bi homoseksualnost postala del javnega diskurza, je bila homofobija še vedno močno razširjena. Kajti skupnost in posamezniki_ce so še vedno doživljali nasilje (fizično, verbalno), k čemur so pripomogli tudi dolgotrajni procesi za pravno priznanje pravic LGBT-oseb. Na poskuse marginalizacije, ustrahovanja in izključevanja se je skupnost odzivala kreativno in solidarno. Ko leta 2001 dveh gejevskih pesnikov in aktivistov niso spustili v ljubljanski lokal Cafe Galerija, je ta dogodek postal povod za organizacijo prve parade ponosa leta 2001, polemika glede izbora dreg skupine Sestre za nastop na Evroviziji leta 2002 pa je bila priložnost, da se tudi mednarodno javnost opozori na stanje LGBT-populacije v Sloveniji.
Vse od ustanovitve gibanja v osemdesetih letih so namreč aktivistke_i poskušale_i doseči, da bi bila v predloge za razširitev jugoslovanske ustave – in pozneje nove ustave samostojne države – spolna usmerjenost uvrščena v kontekstu prepovedi diskriminacije in torej enakopravnosti. LGBT-posamezniki_ce, skupine in organizacije so desetletja dosledno predlagali primerne zakonske ureditve, ozaveščali javnost in zahtevali spremembe. Pomemben dosežek se je zgodil 16. junija 2022, ko je ustavno sodišče Republike Slovenije določilo, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol. V skladu s to odločitvijo je Slovenija postala prva postsocialistična država v Evropi, v kateri se lahko istospolna_i partnerja_ici formalno poročita in skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji, kot veljajo za raznospolna zakonca. Nerazrešeno pa ostaja vprašanje pravnega priznavanja spola za transspolne osebe, torej postopek spremembe osebnih dokumentov tako, da ustrezajo spolni identiteti osebe.
40 let LGBT gibanja Razstava je del celoletnega zaznamovanja zgodovinske prelomnice, in poteka v partnerstvu Mestnega muzeja, Društva ŠKUC, Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter v sodelovanju z drugimi področnimi organizacijami. Info o dogodkih: https://40lgbt.si Veseli bomo vašega obiska!
preberite več