Z 1 % dohodnine pomagate ohranjati živahno, neodvisno in dostopno kulturno sceno.
Hvala vsem, ki obiskujete in podpirate programe Društva ŠKUC.
Že več kot petdeset let so naši prostori mesto srečevanja umetnosti, kritične misli, skupnosti in raznolikih glasov. Vaša podpora omogoča, da lahko v slovenskem kulturnem prostoru vztrajamo pri vrednotah odprtosti in dostopnosti.
ŠKUC podpira ustvarjalce in skupnosti, ki pogosto delujejo na presečišču sodobne umetnosti in alternativne kulture, ter zunaj glavnih tokov: mlade in neodvisne umetnike, nove avtorje, raznolike marginalizirane glasove ter vse, ki s svojo prakso širijo razumevanje umetnosti, družbe in človekovih pravic. Pomemben del našega dela so tudi programi za otroke in mladino, s katerimi spodbujamo radovednost, domišljijo in kulturno opismenjevanje že od najzgodnejših let.
Z vašim 1 % dohodnine nam pomagate, da lahko: – podpiramo razvoj neodvisne kulturne in umetniške scene, – omogočamo prostor za sodobne, eksperimentalne in družbeno angažirane prakse, – izvajamo kakovostne programe za otroke in mladino, – ustvarjamo vključujoče projekte za skupnosti, ki so pogosto spregledane, – razvijamo delavnice, usposabljanja in izobraževanja, – ohranjamo kulturo kot dostopno javno dobro.
Kako lahko namenite 1 %:
1. Izpolnite obrazec (PDF) , vanj vpišite svoje podatke in davčno številko ŠKUC-a: SI97827665 . Oddate ga lahko preko eDavkov ali pošljete na pristojni finančni urad do 31. decembra 2025.
2. Uporabite spletno stran CNVOS , kjer v iskalnik vpišete Društvo Študentski kulturni center ali SI97827665 . CNVOS lahko obrazec v vašem imenu brezplačno posreduje FURS-u (do 20. decembra).
Če bi nas želeli podpreti še bolj neposredno, lahko to storite tudi preko TRR-ja, PayPala ali SMS donacij. Informacije najdete na naši spletni strani pod zavihkom Donacije .
Hvala, ker z nami soustvarjate prostor neodvisne kulture, novih idej in ustvarjalnosti za vse generacije.
Vaš ŠKUC

Vandaliziranje mavrične zastave na 41. festivalu LGBT filma
Javnost obveščamo, da so v noči na četrtek, 11. 12. 2025, vandali ponovno uničili mavrično zastavo na pročelju Kinodvora, kjer poteka 41. festival LGBT filma, najstarejši filmski festival v Sloveniji. Dogodek smo prijavili policiji, ki primer preiskuje.
Ponovno opozarjamo na nesprejemljivo stopnjevanje nasilja in vandalizma, uperjenega proti LGBTIQ+ skupnosti v Sloveniji. Mavrična zastava je kulturni in družbeni simbol, ki izraža identiteto, pripadnost in legitimno prisotnost skupnosti v javnem prostoru. Njeno odstranjevanje ali uničevanje zato ne predstavlja zgolj poškodovanja stvari, temveč poseg v svobodo izražanja, kot jo zagotavlja 39. člen Ustave Republike Slovenije.
Incident ni osamljen. Gre za nadaljevanje serije sistematičnih napadov na prostore in dogodke, povezane z LGBTIQ+ skupnostjo v Sloveniji: ponavljajoče se poškodovanje napisov v parku Ade Škerl in Sonje Plaskan, večkratno vandaliziranje knjigarne Mariborka, trganje zastave v lokalu Pritličje ter organizirani napadi na udeležence parade ponosa v Mariboru in incidenti na paradi ponosa v Ljubljani. Vsi ti dogodki kažejo na zaskrbljujočo normalizacijo sovražnih dejanj, ki zahtevajo jasno, odločno in nedvoumno javno obsodbo.
Pozivamo institucije, politične stranke, policijo, kulturne organizacije in širšo javnost, da jasno obsodijo naraščajočo nestrpnost, zaščitijo temeljne človekove pravice, zagotovijo varnost ne le LGBTIQ+ oseb, temveč vseh marginaliziranih skupin ter ustvarijo družbeno okolje, v katerem so kulturna raznolikost, svoboda izražanja in človekovo dostojanstvo nedotakljivi.

Ljubljana, 10. 12. 2025
Danes obeležujemo svetovni dan človekovih pravic – dan, na katerega je bila leta 1948 sprejeta Splošna deklaracija človekovih pravic, ki je vzpostavila človekove pravice in temeljne svoboščine kot temeljne vrednote moderne družbe. Prav tako nas ta dan opominja na grozovita dejanja zanikanja in teptanja človekovih pravic iz prve polovice 20. stoletja, ki so botrovala sprejemu deklaracije. Slednja nas opominja, da priznanje človekovega dostojanstva ter enakih in neodtujljivih pravic vseh ljudi predstavlja temelj svobode, miru in pravičnosti v svetu.
Žal se v današnji družbi krepita nasilje in sovražnost, ki ogrožata človekove pravice in temeljne svoboščine. Poleg sovražnega govora, ki se vse bolj normalizira, se razširjajo tudi t. i. kazniva dejanja iz sovraštva, ki predstavljajo skrajno obliko kršitve prepovedi diskriminacije in neposreden napad na osebno dostojanstvo. Gre za kazniva dejanja, ki temeljijo na nestrpnosti in predsodkih, pri katerih storilec žrtev napade zaradi njene osebne okoliščine, kot so spol, narodnost, “rasa” ali etnično poreklo, jezik, vera ali prepričanje, invalidnost, starost, spolna usmerjenost, spolna identiteta in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazba ali katera koli druga osebna okoliščina. Takšna dejanja ne prizadenejo le osebe, ki je napadena zaradi tega, kar je, temveč predstavljajo tudi napad na določeno skupino ljudi in spodkopavajo idejo varne in vključujoče družbe.
Žrtve kaznivih dejanj iz sovraštva so pogosto tudi LGBTIQ+ osebe, ki se zaradi svoje identitete srečujejo z nestrpnostjo in predsodki, ki pogosto rezultirajo v verbalnem ali celo fizičnem nasilju. Svet Evrope je tako že leta 2022 v Resoluciji 2417 opozoril na to, da je v zadnjih letih prišlo do opaznega povečanja sovražnega govora, nasilja in kaznivih dejanj iz sovraštva proti LGBTIQ+ osebam in organizacijam. Visoka pojavnost tovrstnih dejanj je bila v Sloveniji prisotna tudi v letu 2025.
Na letošnjih paradah ponosa v Mariboru in Ljubljani, ki predstavljata osrednja javna dogodka LGBTIQ+ skupnosti, smo bili tako ponovno priča povečanemu številu homo-, bi- in transfobnih incidentov. Udeleženke_ci parade ponosa v Mariboru so doživljale obmetavanje z jajci in petardami ter verbalne napade, dogodek pa so spremljale tudi organizirane skupine mlajših moških, ki so z napisi na transparentih in glasnim skandiranjem nasprotovali obstoju LGBTIQ+ oseb. Podobni vzorci nasilja so se nadaljevali tudi na paradi ponosa v Ljubljani v opaznem trendu vse bolj drznega in organiziranega nadlegovanja na uradnih prizoriščih, pogosto s strani organiziranih skupin mlajših moških, ki so izvajali verbalno in fizično nasilje. Prav tako smo bili priča več incidentom s sovražnim nagibom pred knjigarno Mariborka v Mariboru in iztrganju mavrične zastave, izobešene na oknu lokala Pritličje, v centru Ljubljane sredi dneva, ko je bila terasa lokala polna gostov. Opisano dogajanje odraža širšo družbeno polarizacijo in krčenje prostora za sobivanje raznolikosti, hkrati pa nakazuje zaskrbljujoč trend rasti sovražnosti in povečane ranljivosti LGBTIQ+ oseb v javnem prostoru.
Naraščajoče sovraštvo, ki smo mu priča in ki je pogosto usmerjeno zoper ranljive skupine, pa ni zgolj izraz individualnih predsodkov, temveč je bistveno povezano s sovražno in omalovažujočo retoriko določenih političnih akterjev, ki spodbujajo družbeno polarizacijo in krepijo nestrpnost do pripadnic_kov ranljivih skupin.
V luči navedenega pozivamo vlado, vse pristojne institucije in politične akterje, naj z jasno politično zavezo in konkretnimi ukrepi naslovijo porast sovraštva in nasilja. To vključuje dosledno in učinkovito obravnavo kaznivih dejanj iz sovraštva, krepitev preventivnih programov ter usposabljanje organov pregona in pravosodnih institucij za prepoznavanje in obravnavo tovrstnih dejanj. Nujno je tudi oblikovanje celovitih politik za zaščito ranljivih skupin, vključno z LGBTIQ+ osebami, zagotavljanje varnosti na javnih prireditvah ter spodbujanje izobraževanja, ozaveščanja in odgovornega javnega diskurza, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic.
Le družba, ki spoštuje in varuje dostojanstvo vseh posameznic_kov ter zagotavlja enako in nediskriminatorno uresničevanje človekovih pravic, je lahko družba, v kateri posameznice_ki živijo svobodno in brez strahu. Le v taki vključujoči družbi lahko posameznice_ki aktivno in konstruktivno prispevajo k družbenemu razvoju, saj jih ni strah sovražnih napadov. Pojave nestrpnosti in sovražnosti, zlasti kazniva dejanja iz sovraštva, ki predstavljajo njihovo skrajno obliko, moramo zato obravnavati resno in odgovorno. Naj nas ta dan spomni na to, da si moramo prizadevati za življenje v družbi, ki temelji na spoštovanju, enakosti in dostojanstvu vseh ljudi.


Projekt Na radarju: Enota za zaščito človekovih pravic LGBTIQ+ oseb je konzorcijski projekt šestih LGBTIQ+ nevladnih organizacij v Sloveniji, ki naslavlja vse večjo problematiko sovraštva, diskriminacije in neenakosti, s katerimi se soočajo LGBTIQ+ osebe. Kljub več desetletjem delovanja posameznih organizacij, je skupna ugotovitev, da so obstoječe kapacitete premajhne za učinkovit odziv na porast organizirane nestrpnosti, sovražnega govora in nasilja. Projekt gradi na sinergiji organizacij s ciljem skupnega zagovorniškega, pravnega in komunikacijskega delovanja na nacionalni in regijski ravni.
Konzorcij s projektom želi povečati kapacitete nevladnega sektorja, zagotoviti trajnostne oblike zaposlovanja ter razviti celostne odzivne mehanizme za beleženje, analizo in odzivanje na sovražne pojave. Poseben poudarek dajejo decentralizaciji aktivnosti izven Ljubljane in gradnji stabilnega ter profesionalnega sektorja, ki bo aktiven sogovornik odločevalcem pri oblikovanju politik in zakonodaje. Projekt je usklajen s strateškimi dokumenti EU in cilji javnega razpisa, ki vključujejo profesionalizacijo nevladnega sektorja, zmanjševanje diskriminacije ter večjo vključenost LGBTIQ+ oseb v družbo. S tem projekt Na radarju predstavlja pomemben korak k bolj vključujoči, pravični in enakopravni družbi.
***
Partnerji: Društvo kulturno, informacijsko in svetovalno središče Legebitra, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Društvo Študentski Kulturni Center, Društvo Parada Ponosa, Društvo DIH – Enakopravni pod mavrico ter Zavod za podporo in zavezništvo transspolnih oseb Transfeministična Iniciativa TransAkcija

Projekt sofinancira: Ministrstvo za javno upravo RS

Četrtek, 18. 12. 2025, ob 19.00, ŠKUC-Kulturni center Q/Klub Tiffany, Ljubljana.
Vabljene_i na Kviropisje v sodelovanju s performansom Preveč mene, ki je serija pol-improviziranih dogodkov, ki jih ustvarja Anamaria Bagarić in se pri tem povezuje z umetniki različnih žanrov – tokrat z desetimi mladimi literarnimi ustvarjalkami_ci, ki so odru Kviropisja že poznane_i.
Snov in gib predstave sta posledica raznolikih tehnik, zapisanih v telesu - plesnih, izraznih in somatskih, ob čemer je glavno vodilo izraz in filozofija buta. Če filozofija buto plesa ponuja gibalno izhodišče, pa drugo, izvedbeno izhodišče ponuja grafit pesnice in režiserke ?????????: »?????č ??????????????????, ?????č ??????????????????.« Predstava v gibu upodablja prenasičenost informacij, ki se neprestano zažirajo v telo in se z vsako ponovitvijo združuje z umetnicami_ki, katerih dela naslavljajo podobne tematike.
Zadnji Preveč mene v letošnji sezoni bo izveden po principu »časovnih otokov« (time brackets), ki je metoda, ki sta jo razvila koreograf Merce Cunningham in skladatelj John Cage za strukturiranje svojih del brez medsebojne odvisnosti gibanja in glasbe. Namesto fiksne sinhronizacije sta uporabila časovne okvire – določene razpone v minutah in sekundah, znotraj katerih se določen gibalni ali zvočni dogodek lahko začne in konča. Tako sta omogočila, da se ples in glasba razvijata samostojno, a hkrati sobivata v istem časovnem prostoru. Rezultat je bil fluiden, odprt odnos med elementi predstave, kjer se srečanja med gibom in zvokom zgodijo naključno in ne po vnaprej določenem ritmu ali dramaturgiji.
SODELUJOČE_I PESNICE_KI:
Ana Štular
Drejc Aron Derganc
Eva Jesenovec
Gašper Narobe
Gea Stošicki
Ingo Jesen Vitman Öri
Kristina Celestin
Lara Nia Matos
Taja Petrič
Tina Jančič

Anamaria Bagarić je avtorica, koreografinja in plesalka. V Egiptu se je predstavila s prvim avtorskim solom Dark Matter(s) (2017) in sodelovala s Kairsko operno hišo. V Sloveniji redno sodeluje s kolektivom fizičnega gledališča Fourklor in projektno v polju sodobnega plesa in gledališča. Je avtorica predstav Prizma (2019), Kava, črna (2022) in Preveč mene se skriva v svetu (2024). V sklopu študija na AGRFT je pod mentorstvom prof. Zale Dobovšek ustvarila dokumentarno kvir instalacijo Poišči moškega/Dan odprtih vrat, ki se je predstavila na AGRFT Dnevu performansa in Borštnikovem performativu v Mariboru.
Koreografija, ples: Anamaria Bagarić Avtorska poezija: Ana Štular, Drejc Aron Derganc, Eva Jesenovec, Gašper Narobe, Gea Stošicki, Ingo Jesen Vitman Öri, Kristina Celestin, Lara Nia Matos, Taja Petrič, Tina Jančič Svetovanje za gib: Tanja Zgonc Svetovanje za režijo: Peter Frankl Oblikovanje svetlobe: Gregor Kuhar Naslov: Eva Kokalj Fotografija: Blaž Plut
Promocijski poster: Angela Steiner Koprodukcija: NEST, VITKAR Partnerji: Zavod Delak, Nataraja Predstava je nastala s finančno podporo Ministrstva za kulturo in Mestne občine Ljubljana.

Kviropisje so literarni dogodki, kjer smo odprte_i za vse literarne zvrsti kvir oziroma LGBTQIA+ izraza: poezija, proza, dramatika, prevajana kvir dela, scenaristika, performans, glasbena besedila (in glasbeni nastopi!), esejistika, dnevništvo in tako dalje.
Na vsakem dogodku Kviropisja so na voljo tudi vse novoizdane knjige založbe ŠKUC po znižani ceni:
– Chantal Akerman: MOJA MAMA SE SMEJE
– Bjørn Rasmussen: KOŽA JE ELASTIČNI OVOJ, KI OBDAJA TELO
- Brane Mozetič: PUNČEK
– Valentijn Hoogenkamp: ANTIBOY
– Anna Lidia Vega Serova: TRIBADE BREZ PLEMENA
– Nataša Velikonja: PRISPEVKI K ZGODOVINI LGBT GIBANJA V SLOVENIJI 1984-2024
– Ingo Jesen Vitman Öri: SIN SVOJE ROKE
– Natalie Diaz: POSTKOLONIALNA LJUBEZENSKA PESEM
– Constance Debré: PLAY BOY
– Veronika Razpotnik: SRŠENA PIČIM NAZAJ
– Pino Pograjc: TREPETE
Se vidimo in se poslušamo! Vabljene_i!

Kviropisje pripravljajo:
Vodja organizacijske ekipe: Pino Pograjc . Organizacijska ekipa: Jana Zorko, Jernej Škof, Miha Bizjak, Angela Steiner. Fotografija: Marcel Obal. Oblikovanje in kolaži: Angela Steiner . Produkcija: Zavod Omrežje in Društvo ŠKUC

Finančna podpora Kviropisja: Mestna občina Ljubljana, Kulturni center Q (Klub Tiffany), drustvo ŠKUC, Javna agencija za knjigo RS - JAK, Zavod Omrežje in Urad za madino RS.

Program Kulturnega centra Q poleg lastnega vložka podpirajo Urad za mladino Mestne občine Ljubljana, Urad Republike Slovenije za mladino in JAK.

ŠKUC – Kulturni center Q obvešča:
Klub Tiffany predstavlja varen prostor, ki ga sooblikujemo vsi_e, namenjen GLBTQ skupnosti, kjer je prepovedano vsakršno verbalno ali fizično nasilje. Prav tako se ne tolerira homofobije, bifobije, transfobije, seksizma, nacionalizma, rasizma in drugih oblik zatiranj.
Vse obiskovalke_ce prosimo, da to upoštevajo in hkrati opozorijo ekipo na pojav nasilja. To lahko storite osebno ali nam pišete na kulturnicenterq@gmail.com in FB stran Klub Tiffany .