Zgodbe, ki gradijo skupnost
V okviru programa »Ustavimo hiv in kultura« smo zasnovali novo pobudo – zbiranje zgodb in pesmi ljudi, ki živijo s hivom, ter njihovih bližnjih. Hiv, njegova preventiva in kulturni odzivi nanj so z nami že več kot štiri desetletja. Z nami so tudi ljudje, ki s hivom živijo 30 ali celo 40 let, pa tudi tisti, ki so diagnozo prejeli pred nekaj meseci. Vsaka od teh izkušenj je del naše skupne zgodovine – in naše kulture.
Zbiranje osebnih pripovedi in pesniških izrazov ni zgolj dokumentiranje. Gre za ustvarjanje prostora, kjer posamezniki lahko artikulirajo svojo izkušnjo – z lastnim jezikom, ritmom in občutkom. S tem se hiv premakne iz statistike in medicinske terminologije v polje človeškega, izkustvenega in kulturnega.
Zakaj je to pomembno?

Ohranjanje zgodovine skupnosti: Izkušnje ljudi, ki živijo s hivom že desetletja, predstavljajo dragocen zgodovinski arhiv – pričevanje o obdobjih strahu, izgube, aktivizma, napredka zdravljenja in sprememb družbenega odnosa. Brez teh glasov bi pomemben del skupnostnega spomina preprosto izginil.
Destigmatizacija skozi osebno izkušnjo: Osebne zgodbe zmanjšujejo predsodke. Ko hiv dobi obraz, glas in čustvo, se rušijo stereotipi. Ljudje ne srečajo več “diagnoze”, ampak človeka.
Opolnomočenje avtorjev zgodb: Proces pripovedovanja ali pisanja pesmi omogoča refleksijo, samopotrditev in občutek slišanosti. Gre za simbolno vračanje moči – posameznik ni zgolj objekt medicinske obravnave, temveč subjekt lastne zgodbe.
Medgeneracijski dialog: Povezovanje tistih, ki s hivom živijo desetletja, z mlajšimi generacijami ustvarja kontinuiteto znanja, izkušenj in solidarnosti. Mlajši dobijo vpogled v zgodovino boja in napredka, starejši pa občutek, da njihove izkušnje niso pozabljene.
Kultura kot prostor preventive: Zgodbe in pesmi delujejo kot mehka, a izjemno učinkovita oblika preventive. Spodbujajo empatijo, razmislek o odgovornosti, odprt pogovor o spolnosti, odnosih in skrbi zase. Preventiva tako ne temelji zgolj na informacijah, temveč tudi na čustvenem razumevanju.

Pobuda prispeva k večji vidnosti ljudi, ki živijo s hivom, krepi skupnostno povezanost ter zmanjšuje notranjo in zunanjo stigmo. Dolgoročno ustvarja trajen kulturni arhiv, ki lahko služi kot izobraževalno gradivo, umetniški navdih in raziskovalni vir. Hkrati odpira varne prostore za izražanje in spodbuja vključevanje oseb, ki bi sicer ostale tihe zaradi strahu ali sramu.
S tem zbiranje zgodb in pesmi postaja več kot projekt – postaja dejanje kulturnega spomina in solidarnosti. Hiv je del naše realnosti že 40 let. Tudi zgodbe ljudi, ki z njim živijo, so del naše skupne kulturne krajine – in prav je, da jih slišimo, ohranimo in cenimo.
Projekt omogoča: Ministrstvo za zdravje

Poziv za kratke filme – 42. Festival LGBT filma
Ustvarjate kratke filme z LGBT+ tematiko, liki ali zgodbami? Postanite del najstarejšega LGBT+ filmskega festivala v Evropi!
Festival LGBT filma z veseljem vabi k prijavi kratkih filmov (do 30 minut), ki odražajo raznolikost, pogum in ustvarjalnost LGBT+ skupnosti. Prijavite svoj film in se potegujte za glavno festivalsko nagrado!
Rok za prijavo: 1. september 2026
Prijavnico in vse napotke najdete na: www.lgbtfilmfest.si
Pridružite se festivalu, ki že več kot štiri desetletja odpira prostor zgodbam, ki spreminjajo pogled na svet.
Festival sofinancirata mestna obćina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo RS

23. večer LGBT+ poezije in proze
23. 4. 2026 se bo ob 20. uri v Galeriji Škuc že 23. leto zapored odvilo branje kvir literature. Tako kot lani tudi letos prav na Noč knjige . Tokrat s povezovalcem_ko presenečenja. Vabljene_i!
Zbiranje prijav na branje je v teku. Če ste tudi vi kvir pisec_ka in bi želeli sodelovati, se lahko na branje prijavite do ponedeljka, 6. 4. 2026, na e-naslov veronika.razpotnik@gmail.com .

GLBT branja omogoča Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Izjava ob evropskem dnevu žrtev kaznivih dejanj
Ljubljana, 27. 2. 2026
27. februarja obeležujemo svetovni dan nevladnih organizacij. Razprave o vlogi in financiranju nevladnih organizacij so v zadnjem obdobju znova postale del javnega diskurza in v luči teh razprav se nam zdi kot organizacijam Na radarju — Enote za zaščito človekovih pravic LGBTIQ+ oseb pomembno izpostaviti, kaj za nas pomeni organizirano delovanje civilne družbe v praksi – komu služi in kakšne rezultate prinaša.
Mrežo organizacij Na radarju sestavlja 6 slovenskih LGBTIQ+ nevladnih organizacij, ki od konca leta 2024 tudi uradno delujejo kot konzorcij: Društvo DIH, Društvo Legebitra, Društvo Parada ponosa, Društvo Škuc, Zavod Open in Zavod TransAkcija. Namen sodelovanja je predvsem učinkovitejše odzivanje na porast primerov diskriminacije in sovraštva zoper LGBTIQ+ skupnost ter usklajeno zagovorništvo za razvoj človekovih pravic LGBTIQ+ oseb.
V preteklem letu smo organizacije Na radarju poglobljeno delovale na področju pravnega ukrepanja ter prijav diskriminacije, sovražnega govora in dejanj iz sovraštva. Vložile smo več kazenskih ovadb in drugih pravnih sredstev v primerih suma kaznivih dejanj in kršitev človekovih pravic LGBTIQ+ oseb, prijavljale primere diskriminacije Varuhu človekovih pravic in Zagovorniku načela enakosti, prijavljale sovražne medijske vsebine Novinarskemu častnemu razsodišču ter sodelovale pri pripravi nacionalnih in mednarodnih poročil za Evropsko komisijo, Združene narode, ECRI, ODIHR ter evropske LGBTIQ+ mreže, kot so ILGA Europe, TGEU in IGLYO.
Javno smo se odzivale na porast sovraštva nad LGBTIQ+ skupnostjo z objavami za javnost, da bi zagotovile informacije, pravni kontekst in širše razumevanje pomena teh primerov za LGBTIQ+ skupnost. Odzvale smo se na več dogodkov, ki so zaznamovali javni prostor, med drugim na ponovno uničenje mavrične zastave na pročelju Kinodvora, na napade na knjigarno Mariborka, na uničenje table v parku Ade Škerl in Sonje Plaskan, na prepoved parade ponosa na Madžarskem, na homofobne izjave v Državnem zboru in druge primere sovražnih incidentov v javnem prostoru.
Pripravile smo več poglobljenih pravnih analiz in poročil, med drugim pravno analizo sprememb Kazenskega zakonika glede kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja, analizo prisotnosti zastarelih izrazov o istospolnih parih v zakonodaji RS, ustavnopravno analizo ureditve pravnega priznanja spola, poročilo o pravicah interspolnih otrok, poročilo o izkušnjah transspolnih oseb v medicinski tranziciji in druge strokovne prispevke k zakonodajnim razpravam in oblikovanju javnih politik.
V zadnjem letu smo obravnavale skupno več kot 60 individualnih primerov diskriminacije ter v okviru teh nudile pravno svetovanje, zastopanje in psihološko podporo. Ob tem smo izvajale sistematičen monitoring medijskega poročanja o spolnih manjšinah, v okviru katerega smo analizirale 550 prispevkov iz leta 2024 in več kot 900 prispevkov iz leta 2025. Monitoring nam omogoča boljšo identifikacijo trendov in izboljšanje standardov ukrepanja.
Izvedle smo skupno več kot 50 izobraževanj za strokovne delavke_ce s področij pedagogike, zdravstva, socialnega dela, javne uprave in drugih sektorjev. Nekatere organizacije izvajajo tudi KATIS usposabljanja za pedagoški kader ter sodelujejo v programu LGBT+ prijazno, ki ga vodi Mestna občina Ljubljana. Hkrati smo organizacije Na radarju vlagale tudi v lasten razvoj — udeležile smo se skupno več kot 20 različnih lokalnih in mednarodnih izobraževanj z namenom, da krepimo strokovnost, kakovost in trajnost naših programov.
Redno smo vzpostavljale dialog z različnimi družbenimi akterji, da bi izmenjale informacije, predstavile stanje človekovih pravic LGBTIQ+ oseb ter sodelovale v prizadevanjih za izboljšave v zakonodaji in praksi. Številne institucije, kot so mediji, zdravstvene institucije, politični akterji in pristojna ministrstva, smo pozivale k ureditvi diskriminatorne zakonodaje in izboljšanju praks v področju zaščite človekovih pravic LGBTIQ+ oseb.
Prizadevale smo si za krepitev odpornosti, vidnosti in povezovanja LGBTIQ+ skupnosti skozi kulturne, strokovne in javne dogodke. Organizirale smo festivale, kot so Parada ponosa, Grounded, Trans+ mesec, Festival LGBT filma in Lezbična četrt, ter sodelovale pri izvedbi konferenc, strokovnih posvetov, večjih razstav, mladinskih taborov in protestnih shodov. Ob tem smo si prizadevale za decentralizacijo LGBTIQ+ aktivizma, da bi prispevale k večji dostopnosti informacij in podpore. Redno smo organizirale osveščevalne aktivnosti zunaj Ljubljane – v Kranju, Kopru, Murski soboti, Mariboru, Brežicah, Semiču, Idriji, na Ptuju in drugod po Sloveniji.
Pomemben del našega dela predstavlja tudi sistematično informiranje javnosti o vprašanjih, ki zadevajo LGBTIQ+ skupnost. Pripravile smo številna poročila o stanju, med drugim letni poročili o sovražnih incidentih na paradi ponosa ter o medijskem poročanju o spolnih manjšinah. Razvijale in razširjale smo podporna gradiva za strokovne delavke_ce v šolstvu, zdravstvu in javni upravi ter informativne materiale za LGBTIQ+ osebe in njihove bližnje. Z javnimi sporočili in strokovnimi odzivi na pomembne strukturne odločitve, zakonodajne spremembe in pobude, ki zadevajo skupnost, pa smo prispevale k bolj informirani javni razpravi in večji transparentnosti procesov, ki vplivajo na človekove pravice.
Naše delo temelji na sistematičnem spremljanju in zagovorništvu človekovih pravic LGBTIQ+ oseb v Sloveniji. V zadnjem letu smo si prizadevale za vzpostavljanje dialoga in delovnih odnosov z institucijami, ki bi omogočali boljši pretok informacij, hitrejše odzivanje na kršitve in učinkovitejšo podporo posameznicam_kom. Potrebe in zahteve skupnosti smo z namenom medsektorskega povezovanja predstavljale tudi zaveznicam v širših koalicijah sorodnih nevladnih organizacij.
Med glavnimi cilji Na radarju ostaja sprejetje Nacionalne LGBTIQ+ strategije po modelu Evropske strategije za enakost LGBTIQ+ oseb 2020-2025 in 2025-2030. Osnutek strategije, ki smo ga oblikovale v okviru delovne skupine Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, smo konec leta 2025 predstavile tudi različnim političnim akterjem ter si prizadevale za nadaljnje korake k njegovi implementaciji. Sprejetje takšne strategije bi omogočilo bolj sistematično, dolgoročno in medresorsko urejanje področja človekovih pravic LGBTIQ+ oseb v Sloveniji.
Nevladne organizacije opravljamo delo, ki ga država pogosto ne zmore ali ne želi izvajati – dokumentiramo kršitve, nudimo neposredno podporo, pripravljamo strokovne podlage za naslavljanje sistemskih vprašanj, izobražujemo strokovno javnost ter gradimo mostove med institucijami in skupnostmi. Ukinjanje ali sistematično krčenje financiranja nevladnih organizacij, ki si prizadevamo za izboljšanje stanja človekovih pravic LGBTIQ+ oseb, bi pomenilo slabitev mehanizmov nadzora oblasti, zmanjšanje dostopa do podpore za ranljive skupine ter zmanjšanje demokratičnega prostora.
Razprava o financiranju nevladnega sektorja je legitimna. Hkrati pa je pomembno, da temelji na dejstvih in razumevanju konkretnega dela, ki ga nevladne organizacije opravljamo. Ob svetovnem dnevu NVO zato poudarjamo: organizirano delovanje civilne družbe prispeva k večji pravni varnosti, večji strokovnosti javnih razprav ter k boljši zaščiti človekovih pravic. Je vsakodnevno, merljivo in odgovorno delo, ki ostaja nujno za odprto, pluralno in vključujočo družbo.
Na radarju — Enota za zaščito človekovih pravic LGBTIQ+ oseb

Projekt Na radarju: Enota za zaščito človekovih pravic LGBTIQ+ oseb je konzorcijski projekt šestih LGBTIQ+ nevladnih organizacij v Sloveniji, ki naslavlja vse večjo problematiko sovraštva, diskriminacije in neenakosti, s katerimi se soočajo LGBTIQ+ osebe. Kljub več desetletjem delovanja posameznih organizacij, je skupna ugotovitev, da so obstoječe kapacitete premajhne za učinkovit odziv na porast organizirane nestrpnosti, sovražnega govora in nasilja. Projekt gradi na sinergiji organizacij s ciljem skupnega zagovorniškega, pravnega in komunikacijskega delovanja na nacionalni in regijski ravni.
Konzorcij s projektom želi povečati kapacitete nevladnega sektorja, zagotoviti trajnostne oblike zaposlovanja ter razviti celostne odzivne mehanizme za beleženje, analizo in odzivanje na sovražne pojave. Poseben poudarek dajejo decentralizaciji aktivnosti izven Ljubljane in gradnji stabilnega ter profesionalnega sektorja, ki bo aktiven sogovornik odločevalcem pri oblikovanju politik in zakonodaje. Projekt je usklajen s strateškimi dokumenti EU in cilji javnega razpisa, ki vključujejo profesionalizacijo nevladnega sektorja, zmanjševanje diskriminacije ter večjo vključenost LGBTIQ+ oseb v družbo. S tem projekt Na radarju predstavlja pomemben korak k bolj vključujoči, pravični in enakopravni družbi.
***
Partnerji: Društvo kulturno, informacijsko in svetovalno središče Legebitra, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Društvo Študentski Kulturni Center, Društvo Parada Ponosa, Društvo DIH – Enakopravni pod mavrico ter Zavod za podporo in zavezništvo transspolnih oseb Transfeministična Iniciativa TransAkcija

Projekt sofinancira: Ministrstvo za javno upravo RS

Izjava ob evropskem dnevu žrtev kaznivih dejanj
Ljubljana, 22. 2. 2026
Danes, 22. februarja, obeležujemo evropski dan žrtev kaznivih dejanj, ki nas opominja na pomen podpore, zaščite ter varstva pravic vseh posameznikov in posameznic, ki so bili žrtve kaznivih dejanj. Žrtve se v kazenskih postopkih srečujejo s številnimi izzivi, med drugim tudi s tveganjem sekundarne viktimizacije. Zato so izjemnega pomena prizadevanja za krepitev njihove zaščite, dosledno uresničevanje njihovih pravic ter ustvarjanje okolja, v katerem se počutijo varne in slišane.
Tarča kaznivih dejanj so pogosto tudi LGBTIQ+ osebe in organizacije. Tovrstna kazniva dejanja so pogosto motivirana s sovraštvom, zato gre za t. i. kazniva dejanja iz sovraštva, ki predstavljajo skrajno obliko kršitve prepovedi diskriminacije in neposreden napad na osebno dostojanstvo. Po podatkih Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA) iz raziskave LGBTIQ Equality at a Crossroads - Progress and Challenges (2024), je bila ena od osmih LGBTIQ+ oseb v Evropski uniji v zadnjih petih letih fizično ali spolno napadena zaradi svoje identitete. Najvišje stopnje nasilja so poročale trans ženske (29 %), trans moški (23 %) in interspolne osebe (32 %). Kljub temu je zadnji incident prijavila manj kot ena od petih napadenih oseb (18 %), kar kaže na strah oziroma nezaupanje žrtev glede učinkovitosti zaščite in obravnave v okviru kazenskopravnega sistema.
Tudi v Sloveniji je ureditev kaznivih dejanj iz sovraštva še vedno pomanjkljiva, tako z vidika normativne opredelitve teh kaznivih dejanj in njihovega pregona, kot tudi z vidika sistemske podpore žrtvam. LGBTIQ+ žrtve kaznivih dejanj iz sovraštva teh dejanj pogosto ne prijavijo zaradi strahu in nezaupanja do organov pregona, hkrati pa se v postopkih pogosto soočajo s tveganjem sekundarne viktimizacije. Žrtvam prav tako niso v zadostni meri dostopne storitve psihosocialne pomoči.
Dodatno zaskrbljujoč je razvoj na področju obravnave tovrstnih dejanj po uveljavitvi Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV), ki je začel veljati 27. 11. 2025. Ta je namreč določil, da tatvina stvari majhne vrednosti (do 500 evrov) ter poškodovanje ali uničenje tuje stvari, kadar nastane majhna škoda (do 500 evrov), ne glede na določbe Kazenskega zakonika (KZ-1), predstavljata prekršek. Posledično ti dejanji nista več kaznivi dejanji, temveč prekrška, pri njuni obravnai pa se torej ne upošteva več sovražni motiv kot obteževalna okoliščina v smislu 49. člena KZ-1. Za takršna ravnanja tako ni več pravne podlage za strožjo sankcijo zaradi sovražnega nagiba, kar oteži prepoznavanje, evidentiranje in ustrezno obravnavanje tovrstnih ravnanj s sovražnim motivom.
V praksi se pri tem že kažejo konkretne posledice sporne ureditve v ZNUZJV. V primeru kraje mavrične zastave v knjigarni Mariborka junija 2025 je na primer že prišlo do ustavitve kazenskega postopka. Okrajno sodišče v Mariboru je moralo namreč zaradi dekriminalizacije t. i. male tatvine na podlagi 12. člena ZNUZJV kazenski postopek ustaviti, saj po novem takšno ravnanje predstavlja prekršek.
Za zagotovitev ustrezne zaščite LGBTIQ+ žrtev kaznivih dejanj je zato nujna vzpostavitev dodatnih ukrepov podpore žrtvam, prav tako pa tudi učinkovitejši pregon teh ravnanj. To vključuje večjo usposobljenost državnih organov za prepoznavanje in razumevanje koncepta kaznivih dejanj iz sovraštva ter za delo z žrtvami, kot tudi ustrezno statistično spremljanje teh dejanj. Hkrati je ključnega pomena zagotoviti strožje sankcioniranje in dosledno evidentiranje sovražnega motiva pri mali tatvini in poškodovanju stvari majhne vrednosti, ki po veljavni ureditvi ne predstavljata več kaznivega dejanja, temveč prekršek.

Projekt Na radarju: Enota za zaščito človekovih pravic LGBTIQ+ oseb je konzorcijski projekt šestih LGBTIQ+ nevladnih organizacij v Sloveniji, ki naslavlja vse večjo problematiko sovraštva, diskriminacije in neenakosti, s katerimi se soočajo LGBTIQ+ osebe. Kljub več desetletjem delovanja posameznih organizacij, je skupna ugotovitev, da so obstoječe kapacitete premajhne za učinkovit odziv na porast organizirane nestrpnosti, sovražnega govora in nasilja. Projekt gradi na sinergiji organizacij s ciljem skupnega zagovorniškega, pravnega in komunikacijskega delovanja na nacionalni in regijski ravni.
Konzorcij s projektom želi povečati kapacitete nevladnega sektorja, zagotoviti trajnostne oblike zaposlovanja ter razviti celostne odzivne mehanizme za beleženje, analizo in odzivanje na sovražne pojave. Poseben poudarek dajejo decentralizaciji aktivnosti izven Ljubljane in gradnji stabilnega ter profesionalnega sektorja, ki bo aktiven sogovornik odločevalcem pri oblikovanju politik in zakonodaje. Projekt je usklajen s strateškimi dokumenti EU in cilji javnega razpisa, ki vključujejo profesionalizacijo nevladnega sektorja, zmanjševanje diskriminacije ter večjo vključenost LGBTIQ+ oseb v družbo. S tem projekt Na radarju predstavlja pomemben korak k bolj vključujoči, pravični in enakopravni družbi.
***
Partnerji: Društvo kulturno, informacijsko in svetovalno središče Legebitra, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Društvo Študentski Kulturni Center, Društvo Parada Ponosa, Društvo DIH – Enakopravni pod mavrico ter Zavod za podporo in zavezništvo transspolnih oseb Transfeministična Iniciativa TransAkcija

Projekt sofinancira: Ministrstvo za javno upravo RS