Manonija x POP-UP x ŠKUC x Ljubljana
V sredo, 20. avgusta, bo v Škucu potekal prvi Manonija pop up v Ljubljani.
Manonija je umetniško oblikovalski kolektiv ter znamka iz Beograda, ki preko svojih oblačil združuje estetiko in družbeno angažiranost. Navdih črpajo iz antifašističnega boja v Jugoslaviji, naravi in pravici do počitka.
Obiskovalci_ke bodo lahko na pop upu izbirali iz antifašistične/antikapitalistične/ Odmor je otpor kolekcije: majice, jopice, beležke in ostale malenkosti. Dogodek bo ponujal možnost druženja z osebami, ki stojijo za kolektivom in znamko ter možnost, da se seznanite z njihovim delom, iz kje izhajajo, pomerili njihove izdelke ter jih kupili brez drage poštnine.
Ob 19.00 se bo odvil pogovor z člani kolektiva Manonija, ki ga bo vodila Aleksandra Milinković (doktorska študentka, Fakulteta za družbene vede). Tema pogovora bo sporočilnost njihovih izdelkov ter metode vodenja družbeno angažirane znamke.
www.manonija.com https://www.instagram.com/manonija/ https://www.facebook.com/manonija/

Martina Abramović: To je to, performans
Torek, 19. 8. 2025, ob 19. uri, Galerija Škuc, Ljubljana.
Nedelja, 8. 6. 2025, ob 20. uri, atrij Galerije Škuc, Ljubljana.
To je najava umetniškega dela. To je naslednji stavek. Ti si naslednji_a. To je to.
Za crknt!
Martina Abramović s podporo Mestne občine Ljubljana, v sodelovanju z Društvom ŠKUC in Drušvom za sodobno klovnsko umetnost.
Obiskovalce vabimo v družbo na prehod, prepih, premor, predor, pretenzijo pred penzijo, da si jo vsi zaslužimo. Umetnost, ne samo penzijo.
To je to.
Več na https://zacrknt.si/martina-abramovic/

Berta Bojetu Boeta: Pogovori v hiši Karlstein
Včasih veš, nekje je zapuščenost
ponoviteve:
torek, 26. 8. 2025, ob 19.00, atrij Galerija Škuc, poslušanje radijske igre, vstop prost
sobota, 2. 8. 2025, ob 19.00, atrij Galerije Škuc, vstop prost
ponedeljek, 10. 3. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc
cena vstopnice 10 €, študentje dija ki in upokojenci 7 €, priporočene rezervacije na info@skuc.org
Berta Bojetu Boeta
»V procesu smo raziskovali relacijski prostor odnosov za uprizarjanje zahtevnih čustvenih stanj. Nekaj zelo lepega, močnega in transformativnega je v tem, ko se uzremo v bolečini. Strahu. Jezi. Žalosti. Upanju. Stik s temi globokimi čutenji nosi posebno avro lepote in mehkobe. Ranljivosti in dostopnosti. Te ptice , ki si jih delimo, smo želeli uzreti s sočutjem in jih preliti v format uprizoritve, kjer jih lahko začutimo ne samo na kognitivni, temveč na globoko telesni, psiho-organski ravni,« je skupinski proces predstavila režiserka Saška Rakef . Skladateljici pri projektu sta bili Ingrid Mačus in Bojana Šaljić Podešva : »Menim, da je izmed vseh mojih sodelovanj s Saško Rakef pri tem delu uspel najgloblji spoj vseh izraznih sredstev, vseh vstopajočih umetniških intenc. Forma je zato samosvoja, je homogena zlitina energije zvočnih plasti, ki se pretakajo skozi zvočnike in kovinske plošče, besednih pomenov in igre oziroma giba; lahko bi rekli, da prostor transformirajo enovite, pulzirajoče skulpture iz zvoka in telesa.« In po besedah Ingrid Mačus je »raziskovanje zvočne razsežnosti besedila odpiralo možnost za stik z globljimi plastmi sedimentiranih zaznamujočih življenjskih izkušenj, kar se je med projektom utelesilo kot organski dialog med pomenom in občutkom. Razvejana zvočno-poetične slika se ponekod razrašča v večplastnost ritualnih ponavljanj, ponekod pa se izčisti v prosojne linearnosti.« Igralka Mojka Končar pa je izkušnjo strnila z besedami: »Ustvarjalni proces Pogovorov v hiši Karlstein bi najbolje povzela kar z Bertinimi besedami: 'To je obračun s seboj in pogovor med vsemi mrtvimi, z vsemi pozabljenimi, z vsemi zavrženimi. To je srečanje s samim seboj, preden odideš. Kam? Saj ne vemo.' To je zame odsev v zrcalu, je blazni ples, je trganje ptičjega krila na hrbtu, ki zaplapola okrog pasu slehernice in vseh njenih predic. Je molitev, ki ne čaka na boga, ker nas je že davno zapustil, in je bolečina, ki nas oblikuje, da iz rane poženejo nove begonije. Zdi se, da sta Jozefina I in Jozefina II postali zvočna kompozicija in beseda, ali pa beseda in glasba, petje in gib, ki se tako prepletata, da sta pravzaprav eno. To pa je mogoče zaradi tesnega sodelovanja z zvočnimi mojstricami, ki so me obdajale v tem procesu, da smo lahko ustvarile tak preplet naših izraznih poti v tej prvi in 'zadnji uri Jozefine', kot je rekla Berta, ki zato postane tudi moja, njena, naša in srčno upam, da tudi vaša.«
Oblikovanje zvoka podpisuje Urban Gruden , vizualno podobo Lucija Zucchiati , oblikovanje svetlobe Domen Lušin , neposredni prenos Matjaž Miklič . Dramaturginja pri projektu je bila Vilma Štritof , lektorica Mateja Juričan . Izdelava kostuma Nika Dolgan . Pogovori v Hiši Karlstein so nastali v koprodukciji 3. programa Radia Slovenija – programa ARS in ŠKUC gledališča. Premiera zvočnega performansa z neposrednim radijskim prenosom na programu ARS bo v ponedeljek, 23. decembra, ob 20.00 v galeriji ŠKUC in na 3. programu Radia Slovenija – programu ARS.
Produkcija: ŠKUC gledališče, Radio Slovenija (program Ars)
Predstavo sta omogočila: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana

NIKO NOVAK: HAPHAZARD RERUNS
četrtek, 28. 8. 2025, ob 20.00, atrij Galerije Škuc
vstopnica: 10 €, priporočene so rezervacije preko e-pošte: info@skuc.org
Niko Novak bo v atriju Galerije Škuc predstavil svoj novi glasbeni album, Haphazard reruns , ki je v mesecu juniju izšel pri Društvu ŠKUC.
Njegov album je tokrat nastajal vzporedno s stripom mlade vizualne umetnice Tamare Mihalič. Album in strip se med seboj povezujeta in dopolnjujeta. Skladbe na albumu je produciral Jim Jones in so bile posnete v Londonu. Na albumu je deset skladb, ki so v stripu predstavljene kot deset ločenih kratkih zgodb. Vsaka pesem tako deluje kot zaključena avdio-vizualna celota.
Niko Novak je svojo glasbeno pot začel kot vokalist dveh kultnih zasedb, Dicky B. Hardy ter v duu Incurabili . Danes bi ga lahko postavili v sam vrh alternativnega kantavtorstva v Sloveniji.
Vabimo Vas v intimni atrij Galerije Škuc, kjer boste lahko slišali in spoznali najnovejše zgodbe Nika Novaka, tokrat prvič upodobljene tudi v stripu Tamare Mihalič in zbrane na glasbenem albumu Haphazard Reruns .
Projekt sta sofinancirala: Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo.

Martina Abramović: Umetnica ni prisotna, performans
27. 8. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc
5. 6. 2025, ob 21, atrij Galerije Škuc
18.5.2025, ob 19.00, Galerija Škuc
Umetnica je razvajena.
Umetnica ne deluje.
Umetniško delo ne deluje.
Tekst ne deluje.
Ni časa.
Ni mačk.
Za crknt!
Martina Abramović s podporo Mestne občine Ljubljana, v sodelovanju z Društvom ŠKUC in Drušvom za sodobno klovnsko umetnost.
Obiskovalci vabljeni, da si pobliže ogledajo (ne)unikatno umetniško delo ter sodelujejo pri iskanju (ne)smisla.
Obiskovalce prosimo naj ne božajo Scrödringerjeve mačke in naj se ne hranijo z mačjimi briketi, ker so del umetniškega dela.
Več na https://zacrknt.si/martina-abramovic/

Na obisku / Lene Lekše
sreda, 3. 9., ob 17h, Galerija ŠKUC
Obisk razstave umetnice Lene Lekše in ustvarjalna delavnica loop animacije
brezplačno, obvezne prijave: pedagoski.program@skuc.org
LOOP
Kadar se dolgo vrtimo na vrtiljaku, začnejo stavbe v bližini poplesavati in spreminjati oblike. Barve se prelivajo in spojijo, okno se raztegne v vrata, psu zrastejo zajčja ušesa.
Na razstavi bomo zavrteli čas nazaj v 19. stoletje, ko je bila repetitivna, krožna hoja ena izmed najbolj priljubljenih športnih disciplin. Podrobneje bomo spoznali junakino nastajajočega animirangea filma Emmo Sharp, ki je skupaj s kužkom podirala rekorde svojega časa in prestopila družbene norme.
Po ogledu razstave bomo z vrtinčenjem idej nadaljevali na filmski delavnici. Tako kot pri športu je tudi za nastanek animacije potrebno veliko časa in vztrajnosti. Da se animatorji izognejo dolgotrajnemu animiranju, velikokrat uporabijo trik imenovan LOOP -ali zanka. Gre za krajšo sekvenco sličic, ki se ponavlja v neskončnost in s tem ustvari iluzijo ennakomernega premikanja. Velikokrat se uporablja kadar animiramo ponavljajoče gibanje, naprimer lik ki hodi. Namesto da vsakič znova animiramo premike, jih raje ponovimo. Pri ustvarjanju bomo uporabili različna pisala, čopiče in voščenke ter se animiranja lotili ekipno v manjših skupinah. Vabljeni na skupno kroženje po papirju!
Lene Lekše je magistrirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO). Trenutno nadaljuje študij animiranega filma na Estonski likovni akademiji (EKA). Deluje na področju vizualne umetnosti, videa in gledališke scenografije. Njena dela so bila predstavljena na številnih razstavah doma in v tujini.Poleg umetniške prakse se ukvarja tudi s pedagoškim delom. Vodi in koordinira pogovore ter delavnice s področja sodobne umetnosti(Mestna galerija, galerija p74) ter filmske vzgoje (društvo SLON, Animateka, Stoprtik). V svojih delih raziskuje nenavadne zgodbe, ki prehajajo med resničnim in fiktivnim. Iz njih gradi nove mite, ki se nenehno spreminjajo ter presprašujejo ustaljene rituale in poglede.

Organizacija: Zavod Omrežje in Društvo ŠKUC




Program Društva ŠKUC sofinancirajo: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo in Urad RS za mladino.

ROPOTARNICA - MARKUS W. SCHNEIDER
ponedeljek, 15. 9. 2025, ob 21.00, Galerija Škuc
V januarju 2024 je Schneiderjev akustični solo album "Ghosts in my Pocket" izšel pri nemški založbi Iapetus. To je začetek njegove resne umetniške raziskave akustične kitare v eksperimentalnem kontekstu. Osredotočil se je na raziskovanje različnih oglasitev, preparacij inštrumenta, tonalnih razmerij in elektronskih aranžmajev. Povezanost, neposrednost in intima akustičnega inštrumenta se srečujejo z digitalnimi zvoki, povratnimi zankami in umetnimi prostori.
Trenutni program "More Ghosts in my Pocket" je nadaljevanje in razširitev njegovega skladateljskega jezika. Za omenjen projekt mu je bila tudi dodeljena skladateljska štipendija mesta Dunaj.
Markus W. Schneider – kitarist, skladatelj, improvizator, pevec in producent – deluje predvsem na področju eksperimentalne glasbe, s poudarkom na pop in jazz glasbi. Vprašuje običajne konotacije električne kitare, ukvarja se z alternativnimi tehnikami igranja, elektroniko in rekonceptualizacijo repertoarja ter klišejev. Njegovo solo delo vključuje elektro-akustične improvizacije ("Fragile Findings"), glasbo akustične kitare ("Ghosts in my Pocket") in dekonstrukcijski pesniški krog "Widerspruch".
Poleg svojega solo dela je del avantgardnega-pop dueta 264 HOURS OF SLEEP s Christino Ruf, impro dueta Gnigler/Schneider, eksperimentalne pop skupine GLAM (z Gloorio Amesbauer, Aras Seyhan), jazz sexteta Lukas Aichingerja AHL6, noise skupine Ferro Taylor, multimedijske skupine Monza Blitz in B. and Fleischmann.
V sloveniji pa je nazadnje nastopil leta 2016 s svojim Gentle Guitar Triom in v okviru turneje projekta Pedalboard Highway, z Jako Bergerjem, Vitjo Balžalorsky, Arasom Seyhanom in Erikom Eskildsenom.
Vstopnina na koncert: 1 €.

foto: Gloria Amesbauer
Veseli nas, da lahko tudi v prihajajoči sezoni napovemo in vas hkrati povabimo na serijo koncertov v Galeriji Škuc. Gre za edicijo avant-improvizatorskega koncertnega ciklusa Ropotarnica, kjer dajemo možnost nastopa in predstavitve delovanja še uveljavljajočih se in tudi že priznanih glasbenikov s področja improvizirane sodobne godbe.
Z Ropotarnico želimo tako še naprej koncertno pokrivati ustvarjanje domače avant-improvizatorske scene in njihovih povezav s tujimi glasbeniki, ustvarjajočimi na tem polju sodobne glasbe. Koncerti bodo po možnosti skušali slediti ritmu enkrat mesečno, ob ponedeljkih ob 21.00 uri v Galeriji Škuc. Vstopnice, v zameno za simboličen kulturni evro, bodo na voljo le pred začetkom koncerta.
Umetniški vodja in selektor koncertnega ciklusa Ropotarnica je Vitja Balžalorsky.
Ob vabilu se že veselimo vaše prisotnosti in vam želimo obilo pozornosti in užitkov ob poslušanju izvajalcev s prihajajoče Ropotarnice.
Koncertni cikel Ropotarnica nam omogočajo: Ministrstvo za kulturo, MOL - Oddelek za kulturo , Urad RS za mladino, Zavod Omrežje.

SLEPO KOLENO - srečanje in branje udeleženk_ delavnic LGBT-pisanja s Suzano Tratnik
torek, 17. 9. 2025, ob 20h, Galerija Škuc
Sodelujejo: Nadja Svetlin Kastelic, Mirjam Gostinčar, Tom Veber, Mojca Fo, Tanja Mastnak, Jelka Zorn in Samanta Hadžić Žavski
Vodi: Suzana Tratnik
Pri Društvu Škuc že dobro desetletje potekajo delavnice pisanja LGBT-proze, ki jih vodi pisateljica in prevajalka Suzana Tratnik. Tokrat se bo predstavilo šest avtoric in avtor, ki trenutno obiskujejo te delavnice, na katerih poskušajo rešiti »slepo koleno« v svojih besedilih. Kako so se lotile_i te naloge in kaj je nastalo, pa bomo slišale_i na tokratni javni predstavitvi. Vabljene_i!
Nadja Svetlin Kastelic , rojena na Jesenicah, kjer je obiskovala osnovno šolo in gimnazijo, je formalno izobraževanje zaključila kot magistrica sociologije na Fakulteti za družbene vede. Poklicno se ukvarja se z mednarodnimi zadevami na področju zdravja. Izven delovnega časa se posveča kulturi in športu. Je udeleženka tekaških in kolesarskih maratonov ter triatlona, navdušuje se tudi za drsanje in tenis. Od otroštva dalje sodeluje na šahovskih turnirjih in državnih prvenstvih. Piše prozo in poezijo, kar občasno predstavi na literarnih srečanjih ali delavnicah.

Mirjam Gostinčar , letnik 1969, po poklicu in srcu socialna delavka, od tega dela sicer že malce izmozgana, a vseeno. Svet želim videti boljši kot je, tudi zato se zatekam v pisanje predvsem kratkih zgodb. Te so včasih kruto realne, morda celo brutalne, me pa sproščajo. Pisanje je vsekakor svet neštetih možnosti, verjetno edini te sorte. Pisanje (in verjamem, da vsakovrstno umetniško ustvarjanje) ponuja brezmejno svobodo in obilico možnosti, ki si jih v realnem življenju težko privoščiš iz živeti. Ni težko- zaplavaš pač v svet sanj in domišljije, in na ta nač in preizkusi š nešteto različnih življenj / vlog. V tem tihem in povsem mojem svetu si odpočijem, se razelektrim in si napolnim baterije:-)

Tom Veber rojen v Mariboru leta 1995 je igralec, interdisciplinarni umetnik, občasni prozaist, urednik, predvsem pa pesnik. Izdal je štiri pesniške zbirke (Točka preloma, Do tu sega gozd, Pordelih lic, Plesen in druge ljubezni), uredil je tudi dve antologiji poezije (Millimeter in pol in Srca v igri). Njegove pesmi so preveden v številne jezike, za svoje delo pa je bil tudi nagrajen, med drugim je prejemnik nagrade Fanny Haussmann za najboljši cikel pesmi.

Mojca Fo je arhitektka, slikarka in ilustratorka. Kadar slika, se njeni svetovi razvijajo iz zgodb v podzgodbe, iz realnih in fantastičnih globoko v arhetipske podobe in svetove. Prav táko je njeno pisanje. Zgodbe, ki so žive in pronicljive, ter podobe ulic in notranjih prostorov pogosto povezuje z zgodbami in podobami akterjev v njih. Blizu ji je japonska kultura, s katero se intenzivno ukvarja, tudi filozofija in narava. Piše krajšo prozo in pesmi, je dobitnica večih priznanj in nagrad. Sodelovala je na več kot 40-ih razstavah pri nas in v tujini.

Jelka Zorn je izredna profesorica na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za socialno delo. Kratke zgodbe in poezijo je brala na festivalu Lezbična četrt in Velikem lezbičnem branju. Pesem » Po protestu « je objavila v zbirki Beseda upora (uredil Dejan Koban), kratko zgodbo » Pregon « pa v spletnem časopisu Mešanec. Piše s podporo kreativnih delavnic pri Suzani Tratnik in Branetu Mozetiču. Navdih za pisanje črpa iz aktivizma in prevpraševanja medosebnih odnosov.

Samanta Hadžić Žavski (1993) je komparativistka in pisateljica. V študentskih letih je začela pisati kratko prozo, ki jo je objavljala v revijah Locutio, Novi zvon, Spirala, Sodobnost in Literatura. Izdala je dve zbirki kratke proze, Serijski morilec(2019) in Obiski (2022). V romaneskni formi pa se je preizkusila z romanoma Smrt, v temo zavita (2023) in Še en vdih (2025).

Tanja Mastnak (1962) je umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka in pedagoginja. V študentskih letih je pisala radijske igre in scenarije. Najbolj odmevna je bila radijska igra Onkraj dotika. Objavila je strokovno monografijo Koncept ponavljanja v slovenski umetnosti modernizma in doktorirala s tezo Ustvarjalni potencial marginalnega: ženske v slovenski umetnosti. S pisanjem proze se intenzivneje ukvarja šele zadnjih deset let. Objavila je dva romana: Alternativni ukrep in Sibirija.

program Društva ŠKUC omogoča: Javna agencija za knjigo RS

Gospa Judit, monodrama
četrtek, 18. 9. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc v slovenskem jeziku
četrek, 16. 10. 2025, ob 20.00 Galerija Škuc v angleškem jeziku
CENA VSTOPNICE 15 €, popust za dijake, upokojence, študente 10 €, zaradi omejenega obiska predstave so priporočene rezervacije na info@skuc.org .
Ivan Cankar
Gospa Judit
Monodrama, ŠKUC gledališče
Avtorica priredbe in strokovna sodelavka Tatjana Doma Režiser in scenograf Alen Jelen Kostumograf Claudi Sovrè Lektor Martin Vrtačnik Prevajalka v angleščino Ana Bohte Lektorica za angleški jezik Arven Sakti Kralj
Igra
Gospa Judit Gaja Višnar
Roman, novelo ali satirično povest, kot besedilo Gospa Judit žanrsko označujejo različni literarni zgodovinarji, je Ivan Cankar začel pisati leta 1903, izšla pa je leta 1904 kot odgovor na uničujoče in zavrnilne kritike njegovega romana Hiša Marije Pomočnice , ki je izšel leta 1903. V delu Gospa Judit je Cankar odkrito kritiziral zlagano meščansko družbo in moralo svojega časa ter z Judit vzpostavil nov lik ženske v slovenski literaturi – etično pozitiven ženski lik. Cankar v vseh svojih delih, tudi v Gospe Judit , prepleta in razvija dva tematska nastavka: hrepenenje in socialnopolitično tematiko. Tokratna odrska priredba se osredotoča na Juditino hrepenenje in njeno iskanje ljubezni, ki sta gonilo celotnega dogajanja. Judit je edinka, ki je odrasla brez materine ljubezni, izhaja iz intelektualnega okolja, njen oče je učitelj, sama je izobražena, starejši mož pa jo vpelje v družbeno elito. Zelo mlada stopi v zakon brez ljubezni, nezvestega moža prezira, do njega čuti gnus. Tako kot pred njo Ema Bovary in Ana Karenina se tudi Judit ne boji pretrgati vezi zlaganega meščanskega zakona, da bi lahko sledila zahtevam srca. Judit hrepeni po čisti ljubezni, išče jo v različnih moških, ki pa niso dovolj močni, da bi ji ljubezen vračali in tako omogočili, da bi prenehala hrepeneti po njej. Judit je v iskanju ljubezni in hrepenenju popolnoma sodobna junakinja, ki ne pristaja na kompromise, polovičarstvo in zlagane odnose. Ne podreja se pričakovanjem in zahtevam družbe, temveč se poda na samotno pot iskanja ljubezenskega ideala, kar jo pripelje do resignacije in razočaranja. Ali je prava, čista ljubezen med dvema človeškima bitjema, upoštevajoč zahteve družbe, sploh mogoča?
PREMIERA IN PONOVITVE
sobota, 27. 7. 2024, ob 22. uri, premiera, Festival Dobimo se pred Škucem, Galerija Škuc, Ljubljana.
nedelja, 28. 7. 2024, ob 19. uri, Festival Dobimo se pred Škucem, Galerija Škuc, Ljubljana.
torek, 3. 9. 2024, ob 20.00, Galerija Škuc
sreda, 16. 10. 2024, ob 20.00, Galerija Škuc
sobota, 9. november, ob 20.00 v Galeriji Škuc (premiera v angleškem jeziku)
CENA VSTOPNICE 15 €, popust za dijake, upokojence, študente 10 €, zaradi omejenega obiska predstave so priporočene rezervacije na info@skuc.org .
nedelja, 3. 8. 2025, ob 19.30, Galerija Škuc v angleškem jeziku, v okviru festivala Teater v Galeriji, vstop prost, rezervacije: info@skuc.org


Ivan Cankar Madam Judit
Monodrama, ŠKUC theater
Adapted by Expert Consultant: Tatjana Doma Director and Production Designer: Alen Jelen Costume Designer: Claudi Sovrè Reader: Martin Vrtačnik English Translation: Ana Bohte English Language Consultant: Arven Šakti Kralj
Starring: Madam Judit: Gaja Višnar
In 1903, Ivan Cankar started writing his Madam Judit , a novel or a satirical story, as literary historians describe this work. Published in 1904, it was a response to all the destructive and negative criticism of his previous novel The Ward of Our Lady of Mercy , which had been released a year earlier. In Madam Judit , he openly criticized the phoney bourgeois society and the morals of the time, and introduced a new character to Slovenian literature – an ethically positive character.
In all his works, Madam Judit included, Cankar intertwines and develops two thematic aspects: the longing and the socio-political part. This theater adaptation deals mainly with Judit’s longing and her search for love, two powerful drives of the story. Judit, an only child, bereft of motherly love, stems from an intellectual background. As her father is a teacher, she is well-read and is introduced into high society by her ageing husband. Having entered a loveless marriage at a very young age, she despises her unfaithful husband, moreover, she is disgusted by him. Much like Ema Bovary and Anna Karenina before her, Judit is not afraid to sever all the constraints of a sham marriage and follow her heart. Still pining for pure love, she seeks it in many men, but they turn out too weak to be able to reciprocate this love. So, she keeps yearning ... In her longing and search for love, Judit is quite a modern character, not submitting to compromise, futile or untrue relationships. She does not bow to the expectations of society, but bravely embarks on the lonely path towards her ideal of love, only to end up in resignation and disappointment. Is real, pure love between two people even possible when all of society's demands are taken into account?
Predstavo sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana

K4 ROZA - season opening
sobota, 20. 9. 2025, klub K4, Ljubljana
cena vstopnice v predprodaji 12 € in na danb dogodka 15 €.
vstopnice že v prodaji na: https://www.mojekarte.si/si/k4-roza/vstopnice-1203969.html
20. septembra se v Roza K4 odpira nova sezona, ki bo noč razsvetlila z glamurjem, ekstazo in brezkompromisno plesno energijo. Po dolgi odsotnosti se vrača neukrotljiva Viktoria Von Fukenstien, ki bo kot MC povezala program in s svojo karizmo, humorjem in predrznostjo stkala rdečo nit večera. Na velikem flooru nas čaka pravo razkošje – neustavljiva domača zvezda sava bo publiki postregla z energičnim setom, v katerem se prepletajo sodobni klubski ritmi in nalezljiva evforija, ob njej pa bo zavrtela še rotterdamska princesa Honey Dews, ki v svojih setih združuje house in disco ter z brezčasnimi groovi odpira prostor za radost in kolektivni ples. V vrhunskem drag spektaklu se vračajo kraljice House of Vulva – Vera Vulva, Patricia Vulva, Dia Vulva in Karmen Daš – ki bodo s svojo mešanico elegance, ironije in predrznosti ustvarile performans, kakršnega lahko pričara samo vulvarska magija. Medtem ko se bo na velikem plesišču lesketala drag opulenca in house-disco ekstaza, bo mali floor posvečen tršim elektronskim zvokom, kjer bodo anemagenta, msn-gf in Virtualka vodile publiko v globine techna in surovih basov. To je začetek nove sezone, to je noč, ko prestopimo prag v rožnato prihodnost – to je Roza K4. __________________________ Arena: Honey Dews sava Viktoria Von Fukenstien Vera Vulva Patricia Vulva Dia Vulva Karmen Daš
Bar: anemagenta msn gf Virtualka
Artwork: Jakob Golob ___________________________ KLUB K4 Kersnikova 4, Ljubljana www.klub-k4.si // www.facebook.com/klubk4 STAROSTNA OMEJITEV / AGE LIMIT: 18+
VSTOPNINA / ENTRANCE FEE: Presale: 12€ Door: 15€
INFO: info@klub-k4.si GARDEROBA / LOST & FOUND