MUZE NA MENSTRI, razstava
8. - 10. 5. 2025, vsak dan med 16.00 in 21.00 uro, Galerija Škuc
Z največjim veseljem vas vabimo na razstavo Muze na menstri, ki nastaja v sklopu projekta o menstrualnem cikli - Rdeče kapice. Zbrale smo vsa dela, ki bodo med 8. in 10. majem krasile stene Galerije Škuc. 9. maja ob 20.00 pa vas vljudno vabimo na uradno otvoritev z bogatim kulturnim programom in prijetno pogostitvijo. Ob tej priložnosti si boste lahko ogledali sodobnoplesni performans v izvedbi Julije Cergolj, Eme Sirotić in Zarje Telič Kovač, za glasbeno vzdušje pa bosta poskrbela Rožle Deu in Lev Gerbec Kralj.
Rdeča nit razstave sta menstrualni cikel in žensko telo. Rdečina se plete po raznovrstnih slikah, instalacijah, fotografijah, videih, skulpturah, ki so nastali kot odziv na open call. Posameznikovo doživljanje menstruacije je v družbi pogosto zapostavljeno, skrito, nevidno. Z dogodkom, smo želele ponuditi prostor vsem ustvarjalcem, ki v svojem delu obravnavajo že omenjeno tematiko in s tem stopati k detabuizaciji menstruacije. Vesele smo skupnosti, ki jo naši dogodki ustvarjajo in hvaležne za vse, ki jo soustvarjate z nami.
Razstavljali bodo :
Ana Romih, Tisa Praprotnik, Urša Mori, Viktoria Forte Berlec, Katja Špela Polner, Hana Aleksić, Isidora Savičević, Karin Golobič, Pia Sovinc, Zala Tomažič, Eva Dabelić, Lena Kunz, Amelija Kracina, Maks Jeriha, Zoja Eva Bartolj, Polonca Bartolj, Urša Tušar, Ela Elizabeta Romih, Patricija Sekelj, Zarja Telič Kovač, Lenča Malec, Klara Čretnik, Danaja Kurnik, Ema Isabela Mozoli, Teodora Todorović, Ula Uršula Tušek, Sara Stevanović, Amber Bervar, Zoja Marčec, Emili Jenko, Katarina Klauž, Gaja Lapajne Stanič, Tjaša Bon, Julija Brajnik Volčič, Eva Prusnik, Luna Keček Natlačen, Gal Tič
Projekt Rdeče kapice je serija raznolikih dogodkov, s katerimi želimo širšo javnost ozavestiti o menstrualnem ciklu s sociološkega, psihološkega, ekološkega, zdravstvenega aspekta. Naš cilj je, da bi s projektom ustvarjale skupnost in ponujale sodelujočim orodja, s katerimi bi lažje razumeli in ostajali v stiku s svojim menstrualnim ciklom. Želimo si, da ljudje na menstruacijo ne bi več gledali kot na breme ali kot na nekaj, kar je treba zdraviti in nadzorovati, temveč da bi menstruacijo razumeli kot naraven proces, vpet v večje cikle življenja narave, ki posameznicam ponuja možnost samozavedanja in skrbi zase.
Ob mentoriranju in financiranju Javnega zavoda Mladi zmaji in Kreativnega središča Cener Rog Mestni inkubator 2024/2025 - program za uresničevanje idej mladih v Ljubljani.

KNJIŽNI SEJEM V PARKU ZVEZDA!
Sobota, 17. 5. 2025, 9.00-21.00, Park Zvezda, Ljubljana*
*Sejem bo, tudi če nas preseneti dež! V primeru slabega vremena se vidimo v soboto, 24. maja.
S skupnostjo založnikov in založnic vabimo na 10. zaporedni knjižni sejem na prostem, tokrat pod platanami v parku Zvezda!
Celodnevni knjižni sejmi na prostem so odlična priložnost za druženje, spoznavanje knjižne ponudbe različnih založb in vseh, ki skrbijo za to, da v slovenščini lahko beremo toliko izvrstnih knjig.
Za sejem pripravljajo poseben izbor knjig s sejemskimi popusti, med njimi tudi knjižne novosti . Številni založniki bodo prisotni na svojih stojnicah, na voljo za srečanja, pogovore, priporočila in predstavitve knjig.
Na sejmu se bo predstavila tudi založba ŠKUC z novimi izdajami po ugodnih cenah.
Ključni del skupnosti literarne Ljubljane pa ste tudi vi, bralke in bralci knjig, in sejem knjig je za vas. Pridite naokoli, sreča je v srečanjih, se vidimo pod platanami!
PROGRAM NA SEJEMSKEM ODRU Del sejma je tudi dogajanje na sejemskem odru. Zjutraj nas bo pozdravila glasbena budnica, ki jo tokrat prinaša duo Zajtrk, na odru se bodo odvijale predstavitve knjig, branja, pogovori ter podelitev nagrade kritiško sito.
Dogodke smo pripravili v sodelovanju z založniki in založnicami. *** 9:00 DOBRO JUTRO, KNJIŽNI SEJEM
10.00 GLASBENA BUDNICA Zajtrk (Laura Krajnc – vokal, violina ter Sven Horvat – kitara, vokal) Etno-šansonski duo, zavezan besedilom v slovenščini, ter z duhovitim, družbenokritičnim in nagajivim pristopom k ustvarjalnosti. 11.00 POGOVOR IN PODELITEV NAGRADE Nagrada kritiško sito Kritiško sito je edina literarna nagrada, ki jo podeljujejo kritiki in kritičarke. V pogovoru z Evo Ule se bodo predstavili letošnje nominiranke in nominiranca (Kazimir Kolar, Nataša Kramberger, Ana Schnabl, Peter Semolič, Ana Svetel, Manca G. Renko), po koncu pa bo sledila podelitev nagrade. 12.00 / ZA OTROKE Pravljični pripovedovalski nastop Boštjana Gorenca – Pižame (5-10 let) Pižama ima pravljično malho, polno prismuknjenih zgodb, ki jih rad deli med otroke in otrokinje. Skupaj bodo brskali po očkovi bradi, se lovili z zmaji in s Pozabljivo kapico srečali strašnega volka. Vedno pa se bo našlo kakšno prav posebno presenečenje! Mogoče kakšno pravljico sestavimo kar skupaj! 13.00 POGOVOR Z NOMINIRANCI Nagrada Vasje Cerarja Nagrado Vasje Cerarja podeljujeta Društvo slovenskih književnih prevajalcev in Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor) za posebej izstopajoče prevode iz tujih jezikov v slovenščino. Letošnja nagrada se osredotoča na prevode mladinske literature za 12+. Pogovor z letošnjimi nominirankami Stano Anželj, Tino Mahkota in Katjo Zakrajšek bo vodila Diana Pungeršič. 14.00 PREDSTAVITEV KNJIGE Neige Sinno: Žalostni tiger Večkrat nagrajeni avtobiografski roman Žalostni tiger z radikalno iskrenostjo spregovori o spolni zlorabi v družinskem krogu. Neige Sinno se ne izogne nobeni boleči plasti zgodbe – od osebne izkušnje do širših družbenih odzivov in molka. O knjigi, ki je pretresla francosko javnost, se bodo pogovarjale urednica Darja Marinšek, prevajalka Saša Jerele, psihoanalitičarka dr. Ana Jereb in novinarka Nina Gostiša. 15.00 OKROGLA MIZA "GORI!" Podnebne spremembe, okoljske katastrofe, izginjanje živalskih in rastlinskih vrst, zeleni prehod, trajnostni razvoj … so vprašanja, ki v zadnjih desetletjih izrazito zaposlujejo tudi družboslovno znanost. Ekološki problemi predstavljajo največji izziv sodobne družbe, znanosti in politike. Luka Culiberg, Dušan Plut in Ajda Pistotnik (moderatorka) bodo razpravljali ob najnovejših knjigah založb Krtina (Neraziskano), Sophia (Narava proti kapitalu), Studia humanitatis (O nastanku ekološkega razreda) in Založbe /*cf. (Fosilni kapital). 16.00 PREDSTAVITEV KNJIGE in KONCERT Boštjan Narat: BAND BAND je prvi roman Boštjana Narata, filozofa, pisatelja in glasbenika. Knjigo bo predstavil v pogovoru z Jedrt Jež Furlan, vmes pa zaigral tudi nekaj skladb. Morda celo kakšno iz repertoarja naslovnega Banda. 17.00 PREDSTAVITEV KNJIGE Goran Vojnović in Esad Babčić: Pisma z igrišča Goran Vojnović in Esad Babačić sta se v športnem letu 2024 lotila najbolj intimne izmenjave misli – pisanja pisem. V njih sta svojo pozornost usmerila v skupno strast - šport. Rezultat te pisateljske korespondence so Pisma z igrišča. Knjigo bosta avtorja premierno predstavila skupaj z novinarjem Slavkom Jeričem. 18.00 PREDSTAVITEV KNJIG Ana Schnabl in Ana Svetel Avtorici bosta v dialogu predstavili svoje ustvarjanje in novi knjigi (Ana Schnabl roman September, Ana Svetel pa zbirko kratke proze Steklene stene). 19.00 BRANJE IN PREDSTAVITEV KNJIŽNE ZBIRKE Prepišni Prišleki Z branjem se bodo predstavili avtorji in avtorice najnovejših knjig iz zbirke Prišleki, ki prinaša najnovejše v izvirni slovenski prozi in poeziji. Nastopili bodo: Davorin Lenko, Peter Semolič, Helena Zemljič, Primož Mlačnik, Dejan Koban, Blaž Iršič, Anja Grmovšek Drab. 19.30 PESNIŠKO BRANJE Črna skrinjica S pesniškim branjem se bodo predstavili avtorji in avtorice, ki so nedavno izdali knjigo pri založbi Črna skrinjica. Nastopili bodo: Matjaž Zorec, Stanka Hrastelj, Pino Pograjc in Jan Krmelj. 20.00 KONCERT Brothers of d'Light (Nils Rošker in Kristjan Hacin) Folktronična zasedba, ki spretno odmerja izrazite začimbe etno obarvanih vokalnih odmevov ter okusov perzijske lutnje, prepojene skozi živo bazo elektronske glasbe. 21.00 KONEC DOBER, VSE DOBRO Nazdravimo in pospravimo!

SODELUJOČE ZALOŽBE
Anksio • Avrora • Bajalka • Beletrina • Bitcoin knjižnica • Buča • Cankarjeva založba • Center za slovensko književnost • Črna skrinjica • Didakta • Društvo humanistov Goriške • Družina • Emily June Novels • Goga • Grafenauer založba • Hart • Hiša knjig • Hiša poezije • Inštitut Časopis za kritiko znanosti • Iskanja • kooperativa THD (Društvo za teoretsko psihoanalizo, Krtina, Sophia, Studia humanitatis, Založba /*cf.) • KUD Konstruktivist • KUD Logos • KUD Police Dubove • Kulturni center Danilo Kiš • LUD Literatura • LUD Šerpa • Malinc • Miš založba • Mladika • Mladinska knjiga • Morfem • No!Press • Pivec • samozaložbe Vlado Began, Stan Dirdeny, Alicia Peljhan, Nataša Rupena • Sanje • Sidarta • Slovenska kinoteka • Slovenska matica • slovenski gledališki založniki (SLOGI, Knjižnica MGL, Maska, Emanat, AGRFT) • Sodobnost • Strip.art.nica Buch • Stripburger / Forum Ljubljana • Stripolis • Škrateljc • ŠKUC • VBZ • Vida • VigeVageKnjige • Zala • Založba Grlica in Založba Graffit • Založba UL Pedagoške fakultete • Založba ZRC • Založništvo tržaškega tiska • Zgodovinski arhiv Ljubljana • Znanstvena založba Filozofske fakultete

Sejem na zraku v sodelovanju z založniki in založnicami organizira pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature.
Partner: Javno podjetje Ljubljanske tržnice in parkirišča. Dejavnosti Ljubljane, Unescovega mesta literature sofinancirata Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za knjigo RS. www.mestoliterature.si KONTAKT: pisarna@mestoliterature.si

Odprt poziv za ilustriranje kartic Kaj me osreči
Iščemo mladega_o ilustratorja_ko, ki bo letos v sklopu natečaja “Kaj me osreči” oživil najlepše misli mladih!
Mreža L’MIT vsak leto zbira kreativne in inspirativne odgovore na vprašanje “Kaj me osreči?”. Najboljše misli prenesemo v ilustracije, ki jih nato natisnemo na pisane razglednice, ki so na voljo v vseh info točkah L’MIT. Letos bomo izbrali 6 odgovorov, ki jih boš morda ravno ti upodobil_a v šestih preprostih ilustracijah.
Ilustracije so enobarvne (črne) in umeščene na barvno podlago, zato naj združujejo enostavnost in izraznost. Obseg dela:

6 ilustracij na karticah (10x15cm) + priprava na tisk
Rok za oddajo končne verzije kartic: 1. 8. 2025
Honorar: 500 eur

Obseg natečaja:

Povabilo je odprto za mlade umetnike_ce do 35. leta.
Za prijavo nam pošlji portfolio in link do tvojega Instagram profila. (če ga imaš)
Poleg tega pričakujemo, da priložiš primer ilustracije kartice v črnobeli (vektorski ali rastrski) tehniki v velikosti 10x15cm: Kaj me osreči? KAVA, ker je priložnost, da vidim svoje prijatelje.

Rok za oddajo prispevkov, na podlagi katerih bomo izbrali ilustratorja_ko, je 18. 5. 2025.
Prispevke pošlji na info.skuc@lmit.org .
Odločitev o izboru bo sprejela komisija sestavljena iz Nine Urh, priznane ilustratorke, ki je dolga leta oblikovala kartice, Nevene Aleksovski, slikarke ter Maše Cvar, koordinatorke Ljubljanske mreže info točk.
Več o natečaju in kartice iz preteklih let si lahko pogledate tukaj .

Predstavljamo avtorsko predstavo po motivih Razpada Ize Strehar in Vladimirja Matjaža Zupančiča: HOČEM ŽIVET V CENTRU Predstava se dotika problematik skupnega življenja skozi prizmo študentskega stanovanja. Preko protagonistov Zale in Vladimirja gledalca popelje v svet manipulacij in kontrole. To nista dve predstavi. To ni uprizoritev dveh dramskih tekstov. Predstava Hočem živet v centru je v prvi vrsti refleksija likov obeh dramskih predlog. Premiera: 31. 3. 2025, ob 20.00 v Galeriji Škuc (RAZPRODANO) Prva repriza: 1. 4. 2025, ob 20.00 v Galeriji Škuc (rezervacije na info@skuc.org ) (RAZPRODANO)
Ponovitve:
14. 4. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc (RAZPRODANO)
6. 5. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc
21. 5. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc
9. 6. 2025, ob 20.00 Galerija Škuc
cena vstopnice: 7 €, 5 € študentje, dijaki, upokojenci
NEKAJ O NAŠI PREDSTAVI...
Če bi mi nekdo eno leto nazaj rekel, da se bo 31.3.2025 ob 20. uri v Škucu premierno igrala moja predstava, mu z največjo gotovostjo ne bi verjela. Lansko poletje mi je bilo dolgčas in sem si pogledala film Prasica, za katerega je scenarij napisala Iza Strehar. Film me je tako zelo nagovoril, da sem prebrala vse ostale objavljene tekste avtorice. In tako sem odkrila dramo Razpad. Kmalu po tem se je v meni prvič pojavila misel, da bi ta tekst rada uprizorila. Začela sem ga prebirat s svojimi prijatelji in bolj ko sem razmišljala, bolj me je medel nedefiniran čas in prostor dogajanja. Misel o uprizoritvi sem opustila vse do trenutka, ko sem znova prebirala Vladimirja Matjaža Zupančiča, eno izmed mojih najljubših dram že iz srednješolskih časov. Brala sem jo naglas, saj vedno naglas berem dramske tekste. Zdi se mi, da tako lažje razumem njihovo uprizorljivost. Med branjem sem naletela na stavek »Jaz, ti in Aleš. A smo družina ali nismo?«. Zdel se mi je nekam znan. In potem je kar naenkrat kliknilo. V drami Razpad Andrej in Lena še vedno shajata s svojo sestro Zalo izključno zato, ker so družina. Stanovanjska dinamika in ideja o družini sta tako vzpostavili povezavo, ki je bil glaven povod za odločitev, da bom združila ta dva teksta v eno predstavo. Ko se je ideja v moji glavi razjasnila, sem dokaj hitro nabrala preostanek ekipe, večina pa je bila del projekta še preden je nastal - torej že poleti, ko sem, kot po navadi, na glas razglabljala o “svojem novem konceptu”. Poiskati enajst igralcev in celotno avtorsko ekipo je bil, presenetljivo, najmanjši problem. Nekateri trdijo, da je gledališče mrtvo. Mnogi so prepričani, da mladi ne zahajajo več v teatre. Osebno se ne strinjam ne z enim ne z drugim. Ta projekt mi je pokazal, da je ogromno mladih, ki jih gledališče zanima in bi ga radi spoznali in soustvarjali. Skozi proces nastajanja predstave sem spoznala, da v svojem “boju za prostor v uprizoritveni umetnosti brez akademije” nisem sama. Da so okoli meni mnogi ljudje, ki prav tako kot jaz, niso imeli prostora v gledališču, imeli pa so ogromno željo in vztrajnost. Ko se toliko src, ki gorijo za teater, združi v eno veliko srce, je gotovo pričakovati čudovit proces. Če bi mi nekdo eno leto nazaj rekel, da se bo 31.3.2025 ob 20. uri v Škucu premierno igrala moja predstava, mu z največjo gotovostjo ne bi verjela. In imela bi prav. Predstava Hočem živet v centru ni moja predstava, temveč je zmes gledanja predstav, preteklih in prihodnjih projektov, popitega vina, pokajenih jointov, joka, smeha, garanja, igranja, branja, pisanja, poljubljanja in dretja celotnega kolektiva. Ta predstava je dokaz, da z dovolj veliko željo lahko pridemo tja, kamor si nikoli ne bi predstavljali, da bomo prišli. Ta predstava je razlog, da še verjamem v gledališče.
Tia Rozman
Produkcija: Zavod Omrežje, ŠKUC, režiserka: Tia Rozman, prva asistentka režije: Zala Stele, druga asistentka režije: Lana Papež, dramaturginja: Aja Markovič, svetovalka za gib: Anja Mejač, kostumografinja: Eva Jakopič, scenografinja: Lucija Klauž, glasba: Trina Bizjak, luč: Matjaž Končina Igrajo: Rok Petrovčič Vižintin, Patricija Sekelj, Matija Pevec, Urban Švigelj, Ajka Poljanšek Zorn, Iza Lesjak, Maks Mihajlović, Iza Lužar, Aljoša Nežmah, Špela Pehant, Tinkara Kolar *Projekt je sofinanciran iz strani Mestne občine Ljubljana. *Oba avtorja sta nam avtorske pravice za uporabo besedila podarila.

IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV, monodrama
PONOVITVE:
nedelja, 25. 5., ob 20.00, Klub Monokel
ponedeljek, 26. 5., ob 20.00, Klub Monokel
torek, 27. 5., ob 20.00 Klub Monokel
cena vstopnice: 10 €, 7 € študentje, dijaki, upokojenci, rezervacije vstopnic: info@skuc.org
petek, 4. 4., ob 20.00 Klub Monokel
sobota, 5. 4., ob 20.00, Klub Monokel
četrtek, 10. 4., ob 20.00, Klub Monokel
četrtek, 3. 4. 2025, ob 20.00, klub Monokel, premiera
V monodrami IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV gre za prvoosebno izpoved gospe Suad, osemdesetletne prebivalke Gaze, ki danes morda ni več živa. Ahmed Masud, palestinski pisatelj in dramatik, sicer profesor angleške književnosti na univerzi v Londonu, je leta 2014 o njej napisal dramo. In Hadži Suad, gospa Suad, kot jo je poimenoval, je hkrati postala še fikcija. Simbol odpora in nepodredljivosti palestinskega ljudstva. Dramska oseba, ki zaradi strašne resničnosti, v katero je ujet njen narod sredi največjega koncentracijskega taborišča na svetu, kot palestinska Mati Korajža postane za vedno živa.

Draga Potočnjak, fotografija z vaje B. Bučinel

Eda Čufer
Nekaj misli ob uprizoritvi Izdelovalke mrtvaških prtov
Danes zjutraj (18. 3. 2025) so me novice o brutalnem pokolu civilistov, med njimi več kot sto otrocih, v zgodnjih jutranjih urah ubitih v Gazi, prestregle, ravno ko sem se pripravljala na pisanje tega sestavka o Izdelovalki mrtvaških prtov – uprizoritvi, ki nastaja po besedilu palestinskega avtorja Ahmeda Masuda. Tekst se začne s prizorom, ki se je za mnoge uresničil danes zjutraj. Junakinja Hadži Suad v prvem prizoru premišljuje, ali je mogoče prav danes dan, ko bo umrla v enem od izraelskih zračnih napadov.
Čeprav je nastanek besedila spodbudila enainpetdesetdnevna vojna v Gazi leta 2014 (potem ko je avtor že več kot desetletje živel v Angliji), se zdi, kot da bi se dogajalo v realnem času leta 2025. To časovno prekrivanje postavlja pred nas, ustvarjalce predstave, izziv. Kako se znajti med fiktivnostjo literarno-gledališkega besedila in medijsko fikcionalizacijo realne genocidne vojne in progress ?
Absurdistični, nadrealistični in sarkastični ton in razvoj Masudovega besedila pod površino skriva resnično tragedijo generacij Palestincev, ki so svoja življenja preživeli v zasilnih domovih, taboriščih in getih. Hadži Suad nas v svoji pripovedi vodi od angleške kolonizacije pred katastrofo ( nakba ), s katero se leta 1948 začne nenehno preganjanje in razseljevanje Palestincev, do enainpetdesetdnevne vojne leta 2014 (in posredno do genocidne vojne 2023–2025, ki je v polnem teku). Med nakbo so bili ubiti Suadini starši in celotna družina, med prvo intifado je bil ubit sin, najdenček, ki ga je zapuščenega našla v kaosu nakbe ,leta 2014 pa se sooča z dejstvom, da je vnuk Gasan prebegnil v izraelsko vojsko, ki jo bo mogoče prav »tistega dne« ubila.
Ustvarjalci predstave se sprašujemo, ali je to drama absurda ali tragedija, ki se izteče v umor matere. Kako to delo uprizoriti in ga odigrati?
Ko je Susan Sontag leta 1993 prišla v oblegano Sarajevo in je tam z igralci štiri tedne postavljala na oder Beckettovo igro Čakajoč Godota , se mi je zdel izbor teksta skoraj tavtološko banalen, saj smo takrat, ujeti v efekt CNN-a , zares, kakor na Godota, čakali na mednarodno voljo in politično ter vojaško pomoč pri zaustavitvi vojne, ki se je pred našimi očmi razvijala v genocidno (Srebrenica). Toda mogoče sta Beckett in dramatika absurda prava smer v iskanju notranjih občutij, prek katerih bi se lahko povezali svetovi resnične osemdesetletne izdelovalke mrtvaških prtov iz Gaze, Masuda, ki v Londonu živi življenje, kakršnega ne bi mogel živeti, če bi ostal v Palestini, in nas, ki se trudimo v to vživeti in razumeti, seveda na osnovi lastnih izkušenj in informacij, ki jih imamo na voljo.
V Beckettovi drami, ki je bila napisana konec štiridesetih let prejšnjega stoletja, je Theodor Adorno odkrival preoblečeno tragedijo, ki sta jo spodbudili izkušnja holokavsta in moderna kriza smisla po drugi svetovni vojni. Ko smo bili v devetdesetih letih zgroženi nad pomanjkanjem mednarodne solidarnosti med vojno na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, ki so jo štiriindvajset ur na dan globalno predvajale multinacionalne kabelske in satelitske mreže, smo se pogosto spraševali, kam je izginil humanizem eksistencializma in absurdizma. Ali je treba krivdo iskati v relativizmu poststrukturalizma in postmodernizma? V ujetosti v vlogo gledalcev pokolov, ki ne morejo narediti ničesar? V Pogledu na bolečino drugega (2003) Susan Sontag piše prav o odzivu ljudi na medijske podobe aktualnega sodobnega vojnega nasilja. Ko so po planetu zaokrožili prvi posnetki in fotografije vojne v Sarajevu, katere tarča so bili civilisti, so ljudje čutili, da bi bilo treba nekaj narediti, takoj. Kasneje so se prizorov iz Bosne zasitili, ker se ta vojna ni in ni hotela končati.
Kako naj se torej odzovemo na slabih sto let trajajoče vse hujše krčenje in odvzemanje življenjskega prostora in na nenehno represijo nad palestinskim narodom, represijo, ki se razvija v odprt genocid, znova, pred našimi očmi? Sama bom sklenila z upanjem, da ga je še mogoče ustaviti in krivce zanj spraviti na sodišče.
KOLOFON:
Ahmed Masud: IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV
Prevajalka: Kristina Božič, režiser: Ivan Peternelj, igrata: Draga Potočnjak in Ivan Peternelj, dramaturginja: Eda Čufer, scenografka: Ema Kugler, kostumografka: Slavica Janošević, lektorica: Mateja Dermelj, oblikovalec gledališkega lista: Matej Peternelj, oblikovalec svetlobe: Borut Bučinel, tonska mojstrica: Lana Križaj, izvršna producentka: Barbara Hribar
Predstava je nastala v produkciji Društva za umetnost AVGUS in ŠKUC gledališča ob finančni podpori Mestne občine Ljubljana in Ministrstva za kulturo Republike Slovenija.
Zahvaljujemo se Slovenskemu mladinskemu gledališču in Tanji Velagić.

11. FESTIVAL LEZBICNA ČETRT: MREŽENJE
27. 5.–1. 6. 2025
Predfestivalski dogodek:
četrtek, 15. 5. 16.30 | Mestni muzej Ljubljana Low key influencerski lajf: TikTok
Delavnica z Zarjo Muršič, biologinjo, kognitivno znanstvenico, znanstveno komunikatorko in evolucijsko antropologijo. Decembra 2024 si je Zarja Muršič postavila za cilj, da bo do novoletnih praznikov objavila 24 TikTokov o znanosti. Njen načrt je bil, da si stvari pripravim vnaprej, da ne zamuja in ne izpusti nobenega dneva. Zamudam se ni izognila, vendar pa objavila 24 videov. Na delavnici bomo izvedele, zakaj se je odločila splet zapolniti z najboljšimi vsebinami, kako je to počela in kaj se je pri tem naučila. Skupaj bomo pripravile vsaj en TikTok video, se seznanile z opremo za snemanje videov (ne pozabite mobilnega telefona!) in spoznale orodja za njihovo urejanje. Posebej dobrodošle so ideje za vsebino TikToka.
Pridruži se mreženju z ekipo in prostovoljkami Lezbične četrti ter vse zainteresirane ŽLINTA javnosti!
ponedeljek, 26. 5. 11.00 | Info Škuc Mreženje: 11. Lezbična četrt
Tiskovka s predstavitvijo programa 11. edicije festivala.
PROGRAM 11. FESTIVALA 2025
torek, 27. 5. 20.00 | Galerija Škuc Lezbična četrt ima talent 1.0 Kabarejski večer talentiranih posameznic* naše skupnosti
Prečesale smo obrobnein osrednje mestne četrti, prestopile državne meje in meje patriarhata, da bi poiskale finalistke vašega najljubšega resničnostnega šova Lezbična četrt ima talent. Letošnji kabare bo slavil ŽLINTA osebe v vsej njihovi raznovrstnosti. Naša četrt je že vzgojila političarke, športnice, programerke, pevke, predane gospodinje in zagrete učiteljice. Kateri talent pa je letos tisti, ki bo očaral strokovno žirijo in vas, draga publika? Na to vprašanje si bomo odgovorile na otvoritvenem šovu, ki ga bo gostil vaš najljubši voditeljski duo: mis volne Sonja Pletić in Helena Zamán.
Strokovna žirija: Susy Traum, Ju5t@B0¥, XY. Idejna zasnova: Tanja Matijašević, Teja Bitenc. Produkcija: Lezbična četrt, ŠKUC.
sreda, 28. 5. 17.00 | Inštitut novejše zgodovine Kvir znanost 01: Narava onkraj binarnosti
Delavnica z Lizo Močnik, skorajda magistro fizike. V realnosti se pogosto srečujemo z binarnostjo – v znanosti zaradi kompleksnosti matematičnega opisa, v družbi pa zaradi sistema, ki človekovo identiteto reducira na dve nezdružljivih identiteti: žensko in moško, 0 in 1. V tem stoletju se v fiziki razvija novo dojemanje realnosti, kvantna mehanika preučuje tudi pojave, ki na prvi pogled nasprotujejo intuiciji: neopazovane delce, ki obstajajo v več stanjih hkrati, z meritvijo prisilimo v eno izmed njih. Na delavnici bomo skozi poljudnoznanstveni pregled kvantne teorije in njenih ključnih pojmov – superpozicije, prepletenosti, kvantnih prehodov – potegnile vzporednico s kvir izkušnjo. Raziskale bomo svet onkraj binarizmov, kjer naravno ne pomeni omejujoče norme, temveč odpira prostor neskončnih možnosti.
20.00 | letni vrt Galerije Škuc Kratki filmi 2.0 Projekcije in pogovori z avtoricami o nastajanju filmov Razcepljene konice, Vmes in Voajerka.
Vmes (In Between), režija Petra Hrovatin, Slovaška/Slovenija, 2021, 3' Osebna pripoved o začetkih zavedanja nebinarne spolne identitete. Razmišljanje o izkušnji nasilja in samoosvoboditve. Nagrada rožnati zmaj za najboljši slovenski kratki film na LGBTFF 2024! Obris dreves (Le flou des arbres/The Blurring of Tree), režija Fanny Perreault, Kanada, 2024, 11' Zapornici v varovanem gozdu na severu Quebeca opravljata težaško delo pogozdovanja. Kljub strogemu nadzoru si ustvarita svoj mali prostor svobode zaradi naklonjenosti ene od paznic. Razcepljene konice (Split Ends), režija Hannah Koselj Marušič, Slovenija, 2024, 15' Špela, ki je nedavno prestala kemoterapijo zaradi raka limfnega sistema, in prijateljica Hannah se sproščeno družita v študentski sobi. Njun pogovor in Špelin zahtevni boj opozarjata na našo lastno krhkost in negotovost, tudi ko gre "samo" za zunanji videz. Bela svetilka (Gouye Sefid Shishei/White Glass Globe), režija Hassan Jafari Dariush, Iran, 2024, 20' Okoliščine v izjemno konservativni, tradicionalni in religiozni družbi prisilijo dekleti, Iranko in Afganistanko, da se ločita po kratkem romantičnem razmerju. Voajerka (Voyeuress), režija Jan Fabris, Slovenija, 2024, 24' Kaj, če oseba, ki jo skrivaj opazuješ, prav tako opazuje tebe?
Selekcija filmskega večera: Suzana Tratnik, Špela Setničar.
četrtek, 29. 5. 19.00 | letni vrt Galerije Škuc Literarno mrezenje v realnosti in na spletu Predstavitev Lesbozina 6.0 in odrski performans
Na literarnem večeru se bomo mrežile na več ravneh in literaturo prepletale z drugimi umetniškimi zvrstmi. Avtorice bodo brale besedila, uvrščena v Lesbozine 6.0, letos posvečen mreženju v realnosti in na spletu, ki je nastal pod uredniško taktirko Veronike Razpotnik. Poetično telesni performans pripravlja Anamaria Bagarić, Petra Hrovatin pa bo poskrbela za glasbeno-poetični vajb.
20.30 | Galerija Škuc Sile na klancu: Na liniji Impro predstava
Kvir feministična impro skupina Sile na klancu tokrat raziskuje, kako gravitacija deluje v medmrežju. Kakšni vzponi in padci se dogajajo, ko se priklopimo na linijo in začnemo črpati inspiracijo za prizore s pomočjo tehnologije? Kdo daje boljše predloge, umetna inteligenca ali živa publika? V predstavi Na liniji bomo raziskovale življenja ŽLINTA oseb na različnih platformah. Predstavo si bo mogoče ogledati tudi na FB live streamu Lezbične četrti.
Koncept: Tanja Matijašević. Igrajo: Nina Vombergar, Špela Setničar, Teja Bitenc, Tanja Matijašević, Tamara Mihelič, Liza Močnik. Glasba: Maja Pahor.
petek, 30. 5. 17.00 | Inštitut novejše zgodovine Mreženje 1.0 Delavnica mrezenja digiradovedne skupnosti z Aljo Isakovic in Heidi Pungartnik.
Družbena omrežja tehnoloških gigantov so nas omrežila z obljubami o enostavnejšem mreženju skupnosti. A za kakšno ceno? V okviru delavnice bomo predstavile poskuse in ovire za osvoboditev podatkov o dogodkih LGBTQ+ skupnosti iz mrež Facebooka in Instagrama. Odprle bomo prostor za tehnološko mreženje in razpravljale o tem, kako, če sploh, nam družbena omrežja pomagajo pri mreženju skupnosti in aktivizmu. Na mreženje vabljene tako diginavdušene, digiskeptične kot digiradovedne osebe, ki bi rade skupaj raziskale, kako digitalne tehnologije vplivajo na mreženje LGBTQ+ skupnosti.
petek, 30. 5. 20.00 | letni vrt Galerije Škuc Glasbeni Jam 1.0 Glasbeno mreženje
Glasbeni jam je priložnost, da prestopiš meje svoje tuš kabine in z nami zapoješ melodijo, ki se ti že ves dan vrti po glavi. Je tudi priložnost, da to melodijo zaigraš na inštrument in jo končno predstaviš naši skupnosti ali pa si jo zabrundaš z nastopajočimi ter se ob svoji najljubši osvežilni pijači povežeš s sorodnimi glasbenimi dušami. Za takt bo skrbela glasbena moderatorka Maja Pahor, ki je ta projekt zasnovala že pred desetletjem.
sobota, 31. 5. 13.00 | Park Ade Škerl in Sonje Plaskan Lezbična tura s Suzano Tratnik Posebna izdaja
Sprehod po poteh lezbičnih spominov in sestrstev* preteklih desetletij. Kako se je lezbična kultura z anekdotami vpisala na zemljevid Ljubljane? Letos se prvič dobimo v Parku Ade Škerl in Sonje Plaskan na Prulah.
20.00 | Galerija Škuc Dragi Drago 3.0 Večer soft butch romantike, lipsinkanja in kraljevskega mensplejnanja.
Vaši najljubši mensplejnerji so si zopet vzeli ves prostor in čas na svetu, da povedo kak star fotrski vic in pojamrajo zaradi pomanjkanja empatije do moškega pola. Pomlad je in zato testosteron kar šprica iz njih. Pripravite se na vroče breskvice in nove hitiće. Edo že postavlja sceno. Mamin sin se uči likati srajce. Predstavo ustvarjajo improvizatorke, performerke, plesalke, ena nagrajena in ena nenagrajena literatka.
Koncept: ekipa Dragi Drago. Nastopajo: Marja Kovanda, Špela Setničar, Tanja Matijašević, Veronika Razpotnik, Suzana Tratnik, Liza Močnik, Maja Dekleva Lapajne, Nika Fugina, Teja Bitenc. Produkcija: Lezbična četrt. Oblikovanje zvoka: Maja Pahor.
nedelja, 1. 6. 13.00 | letni vrt Galerije Škuc Cyber Vegan Branč Zakuska in mreženje
Že tradicionalno festival zaključujemo z druženjem na branču. Letos bomo stene Galerije ŠKUC popestrile s projekcijo fotografij iz arhiva Lezbične četrti, svoje občutke beležile v virtualno knjigo vtisov, svojo prisotnost pa potgale v insta kotičku. Mreženje bo potekalo predvsem v živo ob vrhunskih prigrizkih, ki jih bo pripravila naša draga Taeko.

Dogodki Lezbične četrti so namenjeni grajenju ŽLINTA skupnosti ter vidnosti in zato želimo zagotavljati varen prostor za vse udeleženke naših dogodkov. Pozivamo vse obiskovalke, da pomagate soustvarjati varnejše in prijetnejše okolje. Na naših dogodkih velja ničelna toleranca do vsakršnega nasilja, nadlegovanja ali diskriminacije. Če izkusite nasilje ali zaznate karkoli, kar bi ogrozilo vaše varno počutje, se lahko obrnete na osebje awareness teama, ki je označeno z roza nalepko Lezbične četrti, ali na organizatorke*.
V celotnem besedilu je ženski spol uporabljen kot nevtralni.
Organizacija festivala: Društvo Škuc – Lezbična četrt, Metelkova 6, Ljubljana Tel. 01 4327 368
Soorganizacija: Galerija Škuc, Inštitut za novejšo zgodovino
Umetniška vodja in producentka: Tanja Matijašević
Odnosi z javnostmi, izvršna produkcija: Marja Kodre
Festivalski kolektiv: Sara Fabjan, Liza Močnik, Heidi Pungartnik, Veronika Razpotnik, Špela Setničar, Suzana Tratnik, Alja Isaković, Zarja Muršič, Marja Kodre, Tanja Matijašević.
Fotografija: Katarina Kolenc, Patricija Zupanič, Monika Elez, Ana Resnik, Taja Petrič
Zakuske: Taeko
Posebna zahvala: Zali Hriberšek, Inštitutu za novejšo zgodovino, Mestnemu muzeju Ljubljana, Jasmini Kožar, Teji Bitenc, Maji Pahor, Petri Hrovatin, MC Ulca, kolektivu Rejv utopija, Taeko, Ganci, Urški Sterle in RŠ – Lezbomaniji, fotografinjam in prostovoljkam ter vsem sodelujočim pri festivalu. Založba Škuc-Lambda, hvala za donacijo knjig! Medijska podpora: RŠ / Lezbomanija
Finančna podpora: Mestna občina Ljubljana, oddelek za kulturo

Grafično oblikovanje: Angela Steiner
Informacije: FB Lezbična četrt IG lez.cetrt info.lezbicna.cetrt@gmail.com
Lezbična četrt je prejemnica nagrade WoW - Ženske o ženskah 2023!

32. literarno-glasbeni festival ŽIVA KNJIŽEVNOST
The 32nd Literary and Music Festival Living Literature

P R O G R A M
petek, 13. 6., ob 20.00 / Friday, 13 June at 20:00
Predstavitev s prevajalske delavnice nepalske in slovenske poezije: / Presentation of participants in the Nepal and Slovenian poetry translation workshop: Kéšab Sígdel, Momíla Ðóši, Bal Bahádur Thápa, Tone Škrjanec, Varja Balžalorsky Antić in Blaž Božič
Vodi / Hosted by: Brane Mozetič
Glasba / Music: Ravi Shrestha

sobota, 14. 6., ob 20.00 / Saturday, 14 June at 20:00
Anna Lidia Vega Serova , Kuba
Vodi / Hosted by: Sara Virk
Bere / Reading: Špela Setničar
Glasba / Music: Claudia Swab

nedelja 15. 6., ob 20.00 / Sunday, 15 June at 20:00
Martin Ramoveš
Vodi / Hosted by: Katja Štesl
Glasba / Music: Martin Ramoveš

ponedeljek, 16. 6., ob 20.00 / Monday, 16 June at 20:00
Špela Setničar
Vodi / Hosted by: Pino Pograjc
Glasba / Music: Luka Flegar

torek, 17. 6., ob 20.00 / Tuesday, 17 June at 20:00
Valentijn Hoogenkamp , Nizozemska
Vodi / Hosted by: Mateja Seliškar Kenda
Bere / Reading: Rok Kravanja
Glasba / Music: ViksiBakso

sreda, 18. 6., ob 20.00 / Wednesday, 18 June at 20:00
Veronika Razpotnik
Vodi / Hosted by: Jana Zorko
Glasba / Music: Arlo Zaria

četrtek, 19. 6., ob 20.00 / Thursday, 19 June at 20:00
Špela Frlic
Vodi / Hosted by: Neja Repe
Glasba / Music: All strings detached

petek, 20. 6., ob 20.00h / Friday, 20 June at 20:00
Alicia G. Núñez , Španija
Vodi / Hosted by: Brane Mozetič
Bere / Reading: Rina Pleteršek
Glasba / Music: Duplina

Spremljevalni program za otroke in mladostnike O’živela knjiga od 18.00 dalje / Accompanying program for children and young people from 18:00 onwards
ŽIVA KNJIŽEVNOST 1994–2024
Tuji literati_ke / Foreign authors:
Maram Almasri (Sirija/Francija), Yahuda Amichai (Izrael), Petar Andonovski (Severna Makedonija), Rikardo Arregi Diaz De Heredia (Španija), Clare Azzopardi (Malta), Jusef Bazi (Libanon) Joshua Beckman (ZDA), Alexandre Bergamini (Francija), Elisa Biagini (Italija), Keith Borg (Malta), Adam Borzič (Češka), Javier Bozalongo (Španija), Sonja vom Brocke(Nemčija), Nicole Brossard (Kanada), Cindy Lynn Brown (Danska), Franco Buffoni (Italija), Richard Burns (Velika Britanija), Tsead Bruinja (Nizozemska), Antoine Cassar (Malta), Yolanda Castano (Španija), René de Ceccatty (Francija), Sampurna Chattarji (Indija), Johan Christiansson (Švedska), Xi Chuan (Kitajska), William Cliff (Belgija), Ann Cotten (Avstrija), Jordan Cvetanović (Srbija), Kaća Čelan (Srbija), Dmitro Čistjak (Ukrajina), Bei Dao (Kitajska), Jean Paul Daoust (Francija), Casimiro de Brito (Portugalska), Arnold De Vos (Italija), Jacek Dehnel (Poljska), Lidija Dimkovska (Makedonija), Angeliki Dimouli (Grčija), Hemant Divate (Indija), Daša Drndić (Hrvaška), Manja Džoši (Indija), Haydar Ergülen (Turčija), Manuel Forcano (Španija), Edward Foster(ZDA), Nathalie Gassel (Belgija), Alicia García Núnez (Španija), Patrizia Gattaceca (Francija), Andras Gerevich (Madžarska), Tatjana Gromača (Hrvaška), Delmar Maia Gonçalves (Portugalska/Mozambik), Arti H. N. (Indija), Anna Gulczynska (Poljska), Saleem Haddad (Kuvajt/Velika Bratanija), Mette Østgaard Henriksen (Danska, Ioana Ieronim (Romunija), Hendrik Jackson (Nemčija), Gonzalo Hermo (Španija), Ilze Jansone (Latvija), Travis Jeppesen (ZDA/Češka), Rodolfo Häsler (Kuba/Španija), Lejla Kalamujić (BIH), Ignacy Karpowicz (Poljska), Kätlin Kaldmaa (Estonija), Sandživ Khandekar (Indija) Jyrki Kiiskinen (Finska), Noé Tibor Kiss (Madžarska), Jakob Kraner (Avstrija), Dimitrij Kuzmin (Rusija), María Lado (Španija), Stéphane Lambert (Belgija), Tom Lanoye (Belgija), Valerij Ledenjov (Rusija), Mathieu Lindon (Francija),Timothy Liu (ZDA), Martín López-Vega (Španija), Christos Koukis (Grčija), Kenneth Krabat (Danska), Stanislav Lvovsky (Rusija), Valter Hugo Mae (Portugalska), Miguel Manso (Portugalska), Vanessa Martinez Rivero (Peru), Cinta Massip (Španija), Konstantine Matsoukas (Gračija), Anna Mattsson (Švedska), Bejan Matur (Turčija), Maurizio Mattiuzza (Italija), Ana Merino (Španija), Romeo Mihaljević (Hrvaška), Laura Moniz (Portugalska), Eileen Myles (ZDA), Gabriella Musetti (Italija), Samira Negrouche (Alžirija), Athena Ntroumpi (Grčija), Rachid O (Maroko/ Francija), David Osaodion Odiase - The 78th psalmist (Nigerija), Cathal O'searcaigh (Irska), Helga Pankratz (Avstrija), Kallia Papadaki (Grčija), Tiago Patrício (Portugalska), Monica Pavani (Italija), Marko Pogačar (Hrvaška), Aleksandar Prokopief (Makedonija), Mohan Rana (Indija), Ivan Rjabči (Ukrajina), Jaime Rocha (Portugalska), Venus Electra Ryter (Švica), Paolo Ruffilli (Italija), Rami Saari (Izrael), Mamta Sagar (Indija), Ieva Samauska (Latvija), Julia Sarachu (Argentina), Benat Sarasola (Španija), Rike Scheffler (Nemčija), Lawrence Schimel (Španija), Ivar Sild (Estonija), Mima Simić (Hrvaška), Goce Smilevski (Makedonija), Carlo Spiller Švica), Mirela Sula (Albanija), Anna T. Szabó (Madžarska), Magdalena Šipka (češka), Kazuko Širaiši (Japonska), Jan Škrob (Češka), Srđan Tešin (Srbija), Cornelia Travnicek (Avstrija), Ralph Tharayil (Švica), Mary B. Tolusso (Italija), Eleni Tzatzimaki (Grčija), Thórunn Valdimarsdóttir (Islandija), Margarida Vale de Gato (Portugalska), Edward van de Vendel, (Nizozemska), Nora Verde (Hrvaška), Hans Van De Waarsenburg (Nizozemska), Kārlis Vērdiņš (Latvija), Katy Watson (Velika Britanija), Christopher Whyte (Velika Britanija), Adam Wiedemann (Poljska), Yasuhiro Yotsumoto (Japonska)

Slovenski literati_ke / Slovenian authors:
Boris A. Novak, Alja Adam, Gabriela Babnik, Tanja Badalič, Aleš Berger, Ciril Bergles, Andrej Blatnik, Berta Bojetu, Blaž Božič, Ajda Bračič, Matjaž Brulc, Andrej Brvar, Stanislava Chrobakova Repar, Aleš Čar, Dušan Čater, Primož Čučnik, Aleš Debeljak, Lukas Debeljak, Milan Dekleva, Veronika Dintinjana, Nina Dragičević, Franjo Frančič, Jasmin B. Frelih, Polona Glavan, Katja Gorečan, Tina Grandošek, Sergej Harlamov, Karlo Hmeljak, Andrej Hočevar, Kristina Hočevar, Stanka Hrastelj, Tibor Hrs Pandur, Alojz Ihan, Tatjano T. Jamnik, Drago Jančar, Maja Jančič, Goran Janković, Alenka Jovanovski, Milan Jesih, Iva Jevtič, Luna Jurančič Šribar, Mila Kačič, Zoran Knežević, Dejan Koban, Marko Kodelja, Nina Kokelj, Petra Kolmančič, Miklavž Komelj, Aljaž Koprivnikar, Barbara Korun, Taja Kramberger, Manka Križman Kremenšek, Mojca Kumerdej, Feri Lainšček, Metka Lampret , Jedrt Lapuh Maležič, Jelena Lasan, Vesna Lemaić, Davorin Lenko, Mirana Likar Bajželj, Vesna Liponik, Gregor Lozar, Matjaž Lunaček, Svetlana Makarovič, Ana Makuc, Gašper Malej, Dušan Merc, Natalija Milovanović, Maja Miloševič, Tjaša Mislej, Primož Mlačnik, Vinko Möderndorfer,Vida Mokrin Pauer, Andrej Morovič, Marjana Moškrič, Brane Mozetič, Anja Mugerli, Aleš Mustar, Lela B. Njatin, Maja Novak, Teja Oblak, Meta Osredkar, Josip Osti, Ana Pepelnik, Katja Perat, Mateja Perpar, Matjaž Pikalo, Boris Pintar, Nedeljka Pirjevec, Klemen Pisk, Gregor Podlogar, Barbara Pogačnik, Pino Pograjc, Lili Potpara, Uroš Prah, Sebastijan Pregelj, Marijan Pušavec, Jana Putrle, Anja Radaljac, Primož Repar, Peter Rezman, Gaja Naja Rojec, Peter Semolič, Mateja Sever, Veronika Simoniti, Muanis Sinanović, Selma Skenderović, Andrej Skubic, Lucija Stepančič, Urška Sterle, Marjan Strojan, Nežka Struc, Lucija Stupica, Nataša Sukič, Ana Svetel, Ivo Svetina, Tomaž Šalamun, Milan Šelj, Boris Šinigoj, Tone Škrjanec, Denis Škofič, Jan Šmarčan, Aleš Šteger, Veno Taufer, Kaja Teržan, Robert Titan, Andrej Tomažin, Marjan Tomšič, Suzana Tratnik, Andrej Trobentar, Glorjana Veber, Tom Veber, Nataša Velikonja, Saša Vergi, Maja Vidmar, Goran Vojnović, Vlado Vrbič, Tomislav Vrečar, Tina Vrščaj, Dane Zajc, Aja Zamolo, Lučka Zorko, Uroš Zupan, Petra Zupančič, Jernej Županič

Društvo ŠKUC si pridržuje pravico do spremembe programa. / The ŠKUC Association reserves the right to change the program.
Projekt so omogočili / The project was made possible by:
Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, MOL, Oddelek za kulturo in Oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje, Turizem Ljubljana, Urad RS za mladino, Veleposlaništvo Kraljevine Španije, Dutch Foundation for Literature, Center za slovensko književnost, Embassy of Greece in Ljubljana, B&B Hotel Ljubljana Park, Slaščičarna pri vodnjaku, Druga violina, Klet Brda, z.o.o. Dobrovo, Dana, Ciciban in Cicido

Darkwave/synthpop večer s KONTRAVOID in AUX ANIMAUX 28. 5. 2025, ob 21h, Klub Gromka
Cena vstopnice: 12 € in 15 € na dan koncerta
Vstopnice že v prodaji na: https://www.mojekarte.si/si/kontravoid-in-aux-animaux/vstopnice-1197380.html
Ljubitelji temačnejih elektronskih tonov, pozor v naše loge prihaja ameriški prvak darkwave/ebm podzemlja, Kontravoid. Težka industriala, new wave, ki spominja na izgubljene midi kasete zgodnjih 80ih. V Ljubljani se mu pridruži švedska glasbenica Aux Animaux, ki slovi po temačni, ekspresivni glasbi, intenzivnih koncertih in močno vizualno noto.
Kontravoid – darkwave/ebm/synthpop https://kontravoid.bandcamp.com/music https://www.youtube.com/kontravoid https://www.facebook.com/kontravoid
https://www.instagram.com/kontravoid/?hl=en
Aux Animaux – darkwave/synthpop https://auxanimaux.bandcamp.com/ https://www.youtube.com/@auxanimaux
https://www.facebook.com/auxanimaux
https://www.instagram.com/auxanimaux/?hl=en
Koncert omogočata: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana

CIKLON: SHAPE(S)WITCH
četrtek, 22. 5. 2025, ob 20.30, Galerija Škuc
vstopnica: 5 €, priporočena rezervacija info@skuc.org
shape(s)witch je elektronski avdio duo, ki glasbo ustvarja v živo z ritem mašino, električnimi klaviaturami, efekti in s semplanjem obdelanih vokalov. V svoje ustvarjanje velikokrat vključuje tudi modularne sintetizatorje zvoka in field recordinge. Zvočna pokrajina je včasih zasanjana, spet drugič apokaliptična in ritmično plesna, z njo pa lora in ebe izražata napetosti in anksioznosti sodobnega postkapitalističnega pekla.
IG profil: https://www.instagram.com/shape_s_witch?igsh=ZThlem96bWM5MXRs
Za poslušat: https://radiostudent.si/kultura/r-a-d-a-r/shapeswitch
Cikel Ciklon omogočata: Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo


Ciklon je cikel dogodkov, ki so zasnovani tako, da dajejo vidnost in prostor queer glasbenicam in glasbenim skupinam v lokalnem (lgbt+) varnem odrskem prostoru. S ciklom glasbenih in diskurzivnih dogodkov Ciklon povezujemo lokalne glasbene ustvarjalke (tudi mlajše generacije) z glasbenicami iz sosednjih (Avstrija, Hrvaška) in ostalih držav (Švedska) ter tako vzpostavljamo mrežo glasbenic v evropskem prostoru z namenom povezovanja, izmenjevanja ideje, izkušenj ali izzivov.

Dead Meadow
Torek, 3. 6. 2025, ob 2.00, Gala Hala Vstopnica v predprodaji17 € in že v predprodaji na https://www.mojekarte.si/si/dead-meadow/vstopnice-1199705.html
Vstopnica na dan koncerta 20 €. Dead Meadow – psychedelic/stoner rock Kultni psihedeliki Dead Meadow so začeli svojo pot leta 1998 v Washingtonu in takoj pritegnili pozornost s svojo interpretacijo zasanjanih ter težkih tonov 60ih in 70ih. Svoje vplive so pobirali od titanov, kot so Pink Floyd, Led Zeppelin, Black Sabbath in jih peljali skozi svoj zvočni filter in ustvarili samosvoje speve. Na novi turneji bodo predstavljali svoj 10. album Voyager to Voyager. Album vsebuje močno čustveno noto, ker je zadnja z njihovim pokojnim basistom ter ustanovnim članom Steve Killom, ki je podlegel bitki z rakom v letu 2024. A kljub spopadu z boleznijo je sam posnel vse bas linije za zadnji album. Večinoma s kavča, ker je komajda stal in je malo po koncu snemanja umrl. https://deadmeadow.bandcamp.com/
https://www.facebook.com/DeadMeadowOfficial
https://www.instagram.com/thedeadmeadow
https://www.youtube.com/watch?v=VysAMCuxrP0
Za fane: All Them Witches, Colour Haze, Mars Red Sky, Kyuss, Naxatras
Koncert omogočata: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana