Tehnopolis (klubski večer)
Sobota, 18. 4. 2025, 21.00-2.00, Zorica, Lok4cija, Kersnikova 4, Ljubljana.
Napovedujemo tehnopolistični dogodek ljubljanskega underground tehno gibanja TEHNOPOLIS, ki bo 18.04.26 v ZORICI – Ljubljana. Na eventu vas bodo rolali ZERGON s svojim live-actom na modularne synte, legendarni SHEKUZA in ELECTROSAURUS z DJ seti.
Lineup:
21 - 23 - ELECTROSAURUS 23 - 24 - ZERGON -Live Act 24 - 02 - SHEKUZA
Vstop prost. Vabljeni vsi multipolarni ljudje in ostali!

Projekt podpira Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana. / The project is supported by the Ministry of Culture and the City of Ljubljana.

Vabilo v skupino »Naš Klub« – varen prostor za geje in druge MSM
Dragi prijatelj, vabimo te v Naš Klub , novo družabno in podporno skupino za geje in druge moške, ki imajo spolne odnose z moškimi. Gre za varen, sproščen in prijazen prostor, kjer se lahko pogovarjamo o temah, ki oblikujejo naše življenje: zdravje, odnosi, spolnost, duševno počutje, izkušnje, izzivi in radosti, ki jih delimo kot skupnost.
Skupina je namenjena vsem generacijam – mladim, starejšim, tistim, ki živijo s hivom, in tistim, ki ne. Pomembno je le, da si želiš druženja, podpore, pogovora ali novih poznanstev.
Kaj počnemo?
- srečujemo se enkrat mesečno v Ljubljani, - pogovarjamo se o temah, kot so dobro počutje, hiv, SPO, PrEP, - duševno zdravje, odnosi, staranje, spolnost, - skupaj gremo tudi *na fitnes, na izlete, v naravo, na obiske in kulturne dogodke, - ustvarjamo varen prostor, kjer velja zaupnost, spoštovanje in sprejemanje.
Zakaj priti?
- ker je lažje, ko nisi sam, - ker je lepo spoznati nove ljudi, - ker je dobro skrbeti za svoje zdravje, - ker je skupnost močnejša, ko se poveže.
Pridruži se nam v sredo, 15. aprila, ob 18. uri in postani del kroga, kjer se lahko sprostiš, deliš, poslušaš in rasteš. Zaradi lažje organizacije srečanja zbiramo prijave po e-pošti magnus@skuc.org kjer ti bomo sporočili tudi kraj srečanja v Ljubljani.
Naš Klub – prostor za pogovor, podporo in dobro počutje.

Video dokumentacija cikla dogodkov Ko telo govori pesem Cikel dogodkov Ko telo govori pesem je skozi raznolike umetniške in diskurzivne formate odpiral prostor za razmislek o izkušnji raka, telesu, spominu in skupnosti. Dogodki so povezovali umetnice_ke, bolnice_ke, strokovnjakinje_ke in širšo javnost ter omogočali deljenje osebnih izkušenj, umetniških praks in kolektivnih vprašanj, ki jih bolezen odpira. Video dokumentacija zajema celoten potek programa – od pogovorov in razprav do pesniških in performativnih prispevkov – ter ohranja prostor dialoga tudi po zaključku dogodkov v živo.
Ko telo govori pesem | Okrogla miza: Umetnost, telo in rak Galerija Škuc, 6. 10. 2025 Okrogla miza je povezala umetniške, zdravstvene in podporne perspektive ter odprla pogovor o tem, kako se izkušnja raka zapisuje v telo, spomin in vsakdanje življenje. Razprava se je dotaknila vprašanj soočanja z boleznijo, vračanja v življenje po zdravljenju, vloge umetnosti pri predelavi izkušnje ter meja med intimnim in javnim pri deljenju osebnih zgodb. Sodelujoče_i: Tanja Matijašević, Milan Šelj, Hannah Koselj Marušič, Tanja Španić (Europa Donna), Jana Pahole, dr. med., spec. int. onk. Pogovor je vodila Pia Nikolič .

Ko telo govori pesem | Pesniški / literarno-performativni večer Galerija Škuc, 7. 10. 2025 Pesniški večer je zbral avtorice_je, ki so skozi poezijo delili svoje izkušnje prebolevanja raka ali izkušnje bližnjih. Branja so ustvarila prostor za poslušanje, prepoznavanje in skupno refleksijo o bolezni, ranljivosti in vztrajnosti. Sodelovale_i so Pino Pograjc, Tanja Matijašević, Špela Setničar, Milan Šelj, Katarina Majerhold, Jerneja Vrabič in drugi .

Ko telo govori pesem - umetnost in rak | Okrogla miza: Prepletanja onkraj bolezni
Galerija Škuc, 17. 11. 2025
Druga okrogla miza se je osredotočila na vprašanje, kako ustvarjalnost in umetniške prakse pomagajo preoblikovati izkušnjo bolezni ter omogočajo občutek dejavnosti, prisotnosti in povezanosti – ne glede na diagnozo. Pogovor je raziskoval, kako izkušnja raka spreminja posameznike in skupnosti ter kako se skozi ustvarjanje odpirajo novi pomeni in odnosi. Sodelujoče_i: Matevž Harlander, dr. med., pulmolog (UKC Ljubljana); Jerneja Vrabič; Irena P. Beguš; Breda Brezovar Goljar (Društvo onkoloških bolnikov Slovenije) . Pogovor je moderirala Petra Prešeren Golob .

Ko telo govori pesem: Prepletanja – rak in umetnost | Literarno-performativni večer z odprtim mikrofonom Galerija Škuc, 17. 11. 2025
Zaključni literarno-performativni večer je odprl prostor različnim oblikam umetniškega izraza, ki so udeleženkam_cem predstavljale oporo v času soočanja z boleznijo. Skozi poezijo, branje in performans so se prepletale osebne izkušnje, telesni spomini in razmisleki o okrevanju ter skupnosti. Nastopile_i so Tanja Matijašević s Patricijo Crnkovič, Špela Setničar, Irena P. Beguš, Katarina Keček, Jerneja Vrabič in drugi .


Ko telo govori pesem | literarni večer in branje
Galerija Škuc, 7. 4. 2026
Literarni večer Ko telo govori pesem se posveča izkušnji raka in soočanju z boleznijo: telesu, ki se spreminja; odnosom, ki se lomijo ali poglabljajo; vprašanjem minljivosti, spolnosti, moči in skupnosti. Brale_i smo poezijo in pričevanja, ki ste nam jih poslale_i. Skozi besede smo odpirale_i prostor za izrekanje ter za skupnost, ki podpira in prisluhne raznolikim izkušnjam.
Nastopile_i so: Tanja Matijašević, Jerneja Vrabič, Milan Šelj, Špela Setničar in druge_i pesnice in pesniki. Svoje zapise so lahko prebrale_i tudi vse_i prisotne_i – na voljo je bil odprti mikrofon.

POSLIKAVA SKODELIC Z BOJANO RISTEVSKI MLAKER
sreda, 22. 4. 2026, med 17.00 in 19.00, Info ŠKUC, Stari trg 21, 1000 Ljubljana
Poslikava skodelic, ki jo bo izvedla Bojana Ristevski Mlaker je del projekta “ Ko telo govori pesem ”.
Delavnica je brezplačna, obvezne prijave na info@skuc.org
Na tej posebni delavnici se boste naučili poslikati porcelan s podglazurnimi barvami. Vsak udelezenec_ka dobi že enkrat biskvitirano žgano skodelico, ki bo pripravljena za poslikavo. Skupaj z Bojano boste šli skozi vse pripravljalne faze od brušenja in čiščenja porcelanaste površine skodelice in priprave podglazurnih barv in kobaltovega oksida za slikanje. Bojana vam bo demonstrirala različne tehnike dekoriranja porcelana in zanimive načine, kako dokončati vašo avtorsko skodelico in jo pripeljati do popolnosti.
Po delavnici sledi obisk ateljeja Juha.
Bojana Ristevski Mlaker , rojena 1985 v Beogradu, je masterirala na Oddelku za keramiko na Fakulteti uporabnih umetnosti v Beogradu leta 2009. V letu 2019 je bila na rezidenci na Japonskem inštitutu keramike Ishoken, Tajimi. Sodelovala je na števinih razstavah in projektih tako v Srbiji, kot drugod. Leta 2017 se je s svojim delom uvrstila na Festival evropske umetniške keramike Terralha. Njena dela so bila razstavljena na Majskem salonu 2020 v Beogradu in Ljubljani. Istega leta so postala tudi del stalne zbirke Forma vive keramike v Hrušici. V letu 2020 je na Beograjskem bienalu keramike prejela drugo nagrado. Vodi Juha studio v Ljubljani, je članica ULUPUDUS-a Srbija, Društva keramikov Blatobran in DLUL in IAC drustva oblikovalcev v Švici.
Program sofinancirata: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana

23. večer LGBT+ poezije in proze
23. 4. 2026 se bo ob 20. uri v Galeriji Škuc že 23. leto zapored odvilo branje kvir literature. Tako kot lani tudi letos prav na Noč knjige . Tokrat s povezovalcem_ko presenečenja. Vabljene_i!
Brali bodo: Špela Setničar, Marcel Baranja, Urša Majcen, Vesna Lemaić, Brane Mozetič, Sara Fabjan, Suzana Tratnik, Lea Aymard, Milan Šelj, Sara Virk, Iva Jevtić, Gea Stošicki, Ingo Öri, Neo Nova, Zala Hriberšek, Tanja Matijašević, Marjana Harcet, Nina Kodrič in Nejka Jevšek.

GLBT branja omogoča Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

31. Slovenski dnevi knjige | Besede za prihodnost
23. in 24. april 2026, Križanke, Trg francoske revolucije 1, Ljubljana.
Slovenski dnevi knjige so osrednji vseslovenski knjižni festival, ki pod okriljem Društva slovenskih pisateljev vsako leto oživi Ljubljano ter številna partnerska mesta po Sloveniji in v zamejstvu. V središče postavljajo slovensko književnost kot prostor refleksije, domišljije in družbenega dialoga – spodbujajo bralno kulturo, omogočajo neposreden stik z avtorji in avtoricami ter izpostavljajo vrhunske dosežke sodobnega leposlovja. Z vsebinsko raznolikim programom, ki združuje aktualne tematske poudarke in širok spekter ustvarjalcev, festival povezuje literarne navdušence vseh generacij, avtorje, založnike in kulturne ustanove.
Letošnji, že 31. Slovenski dnevi knjige se vračajo v mesto – v njegov zgodovinski, simbolni in živi utrip – ter začenjajo novo festivalsko zgodbo. Po letih dogajanja na Vrtu Lili Novy na Tomšičevi ulici, kjer je sedež Društva slovenskih pisateljev, se festival seli bliže mestnemu središču, tja, kjer se prepletajo poti, srečanja in vsakdanji mestni tokovi. Hkrati je festival ponovno umeščen v april, ko so Slovenski dnevi knjige tradicionalno že potekali. Datum 23. april, svetovni dan knjige in avtorskih pravic, ki ga je razglasil UNESCO, dodatno poudarja pomen knjige, branja in ustvarjalnosti kot temeljnih kulturnih vrednot.
Festival se bo 23. in 24. aprila odvijal v Križankah (Trg francoske revolucije 1), na Peklenskem dvorišču in v Viteški dvorani. Arhitekturna dediščina Jožeta Plečnika prostoru daje posebno simbolno težo, ki ustvarja izjemno prizorišče za srečevanje literature, bralcev, založnikov in avtorjev v samem središču mesta. Na Peklenskem dvorišču bo med 15. in 21. uro potekal knjižni sejem z dvaintridesetimi založbami, medtem ko boste lahko v Viteški dvorani od 16. do 21. ure prisluhnili bogatemu programu z domačimi in mednarodnimi gosti, ki je razdeljen v pet sklopov: v žarišču, okrogla miza, razprava, pogled v zgodovino in pogovor s tujim avtorjem. V primeru slabega vremena se bo sejem preselil v notranjost Viteške dvorane. V soboto, 25. aprila, se festival podaja na pot: Literarni avtobus bo z avtoricami in avtorji odpotoval v Radovljico, Kranj in Vrbo ter literaturo tokrat ponesel na Gorenjsko.
Osrednja tema letošnjega festivala, Besede za prihodnost, odpira prostor razmisleka o vlogi literature v času hitrih družbenih, tehnoloških, okoljskih in drugih sprememb. Spodbuja premislek o tem, kako besede soustvarjajo prihodnost – kot nosilke idej, kritičnega mišljenja, empatije in družbene odgovornosti – ter kako lahko književnost in avtorji nagovarjajo izzive sodobnega sveta.
Na letošnjem festivalu bo predstavljena tudi Založba ŠKUC . Veseli bomo, če boste letošnje Slovenske dneve knjige soustvarjali z nami – kot živ prostor knjige, dialoga in skupnosti, umeščen v mesto in njegov vsakdan.
PROGRAM

K4 ROZA
sobota, 25. 4. 2026, ob 23.00, Klub K4
vstopnice že v predprodaji 12 €: mojekarte.si
Noč, ko se telo preoblači, identiteta razpira in oder nikoli ne miruje. Roza K4 je prostor, kjer drag ni dodatek – ampak srce večera. Kjer skupnost diha skupaj. Kjer si lahko točno to, kar si. Ta zabava še nikoli ni bila tako spektakularna — in tako visoko na petkah kot tokrat!
Za DJ pultom:
Mentalika Agata Fakk Kunt Vera Vulva
Na odru:
Trula Višnja Patricia Vulva Vera Vulva Mura Mišumi Glupa Pupa Kunt
MC:
Viktorija Von Fukenstein
Music policy: pop, dance, techno
Roza je varen prostor za kvir skupnost. Spoštuj meje, soglasje in identitete.
Artwork: @jakobgolob
___________________________
KLUB K4
Kersnikova 4, Ljubljana
www.klub-k4.si // www.facebook.com/klubk4
STAROSTNA OMEJITEV / AGE LIMIT: 18+
VSTOPNINA / ENTRANCE FEE:
Presale K4: 12€ ( mojekarte.si )
Door K4: 15€
INFO: info@klub-k4.si
GARDEROBA / LOST & FOUND
k4garderoba@gmail.com

Lepo vabljene_ na ogled razstave z umetnico Samiro Badran in kuratorko Àngels Miralda v četrtek, 2. 4., ob 18. uri in na odprtje razstave ob 19. uri!
___________
Jedka Palestina 2. 4. 2026 - 3. 5. 2026
Umetnica: Samira Badran Kuratorka: Àngels Miralda
___________
Obr azstavni dogodki
4. 4. 2026 ob 13. uri, Ogled razstave Jedka Palestina z umetnico Samiro Badran in kuratorko Àngels Miralda.
8. 4. 2026 ob 18. uri, Raziskovanje solidarnosti in njenih hierarhij – branje in pogovor o knjigi Hierarchies of Solidarity avtorjev சிந்துஜன் வரதராஜா (Sinthujan Varatharajah) in مشترى هلال (Moshtari Hilal). Moderatorka: Jana Stardelova
11. 4. 2026 ob 12. uri, Sumud – platforma za svobodno Palestino:Vsaka dobra pesem je dejanje odpora – branje palestinske poezije.
27. 4. 2026, ob 17. uri, No Border Craft – predstavitev kolektiva in delavnica kvačkanja palestinskih simbolov in motivov.
___________
Razstava Jedka Palestina predstavlja izbor del palestinske umetnice Samire Badran , ki živi in ustvarja v Španiji. Razstava združuje risbo, fotografijo, slikarstvo, kolaž in eksperimentalno animacijo. Umetniška praksa Samire Badran izhaja iz risbe kot temeljnega izraza, ki ga umetnica razvija v različnih medijih. V središču njenega ustvarjanja je Palestina, pri čemer se posveča temam apartheida, fragmentacije telesa in razdrobljenosti prostora ter kolektivnega spomina.
Razstava vključuje tudi izbor filmov iz projekta Palestina Animada , ki podpira palestinske umetnike in z mednarodnimi projekcijami opozarja na vitalnost ustvarjalne produkcije v Palestini kljub omejenim pogojem.
Razstava Jedka Palestina ponuja poglobljen vpogled v delo umetnice, ki skozi preplet osebne in kolektivne zgodovine ustvarja vizualni jezik upora, spomina in vztrajanja.
___________
Več o razstavi!
___________
Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

Ahmed Masud: Izdelovalka mrtvaških prtov, monodrama
PONOVITVE:
nedelja, 10. 5. 2026, ob 20.00, Gledališče Glej
torek, 17. 3. 2026, ob 20.00, PTL, Ljubljana, ( vstopnice )
nedelja, 8. 3. 2026, ob 20.00, Intimni oder, GT22, rezervacija vstopnic: rezervacije@moment.si
sreda, 22. 10. 2025, ob 19.00, Minoriti, Maribor (vstopnice)
torek, 21. 10. 2025, Mestno gledališče Ptuj (zaključena)
ponedeljek, 20. 10. 2025, ob 19.30, Mestno gledališče Ptuj ( vstopnice )
sreda, 15. 10. 2025, ob 20.00, Pošta, Robbova ulica 15, Ljubljana (vstopnice)
torek, 14. 10. 2025, ob 20.00, Pošta, Robbova ulica 15, Ljubljana (vstopnice)
četrtek, 12. 6., ob 21.00, Galerija Škuc
nedelja, 25. 5., ob 21.00, Klub Monokel
ponedeljek, 26. 5., ob 21.00, Klub Monokel
torek, 27. 5., ob 21.00, Klub Monokel
petek, 4. 4., ob 20.00 Klub Monokel
sobota, 5. 4., ob 20.00, Klub Monokel
četrtek, 10. 4., ob 20.00, Klub Monokel
četrtek, 3. 4. 2025, ob 20.00, klub Monokel, premiera
cena vstopnice: 10 €, 7 € študentje, dijaki, upokojenci, rezervacije vstopnic: info@skuc.org
V monodrami IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV gre za prvoosebno izpoved gospe Suad, osemdesetletne prebivalke Gaze, ki danes morda ni več živa. Ahmed Masud, palestinski pisatelj in dramatik, sicer profesor angleške književnosti na univerzi v Londonu, je leta 2014 o njej napisal dramo. In Hadži Suad, gospa Suad, kot jo je poimenoval, je hkrati postala še fikcija. Simbol odpora in nepodredljivosti palestinskega ljudstva. Dramska oseba, ki zaradi strašne resničnosti, v katero je ujet njen narod sredi največjega koncentracijskega taborišča na svetu, kot palestinska Mati Korajža postane za vedno živa.

Draga Potočnjak, fotografija z vaje B. Bučinel

Eda Čufer
Nekaj misli ob uprizoritvi Izdelovalke mrtvaških prtov
Danes zjutraj (18. 3. 2025) so me novice o brutalnem pokolu civilistov, med njimi več kot sto otrocih, v zgodnjih jutranjih urah ubitih v Gazi, prestregle, ravno ko sem se pripravljala na pisanje tega sestavka o Izdelovalki mrtvaških prtov – uprizoritvi, ki nastaja po besedilu palestinskega avtorja Ahmeda Masuda. Tekst se začne s prizorom, ki se je za mnoge uresničil danes zjutraj. Junakinja Hadži Suad v prvem prizoru premišljuje, ali je mogoče prav danes dan, ko bo umrla v enem od izraelskih zračnih napadov.
Čeprav je nastanek besedila spodbudila enainpetdesetdnevna vojna v Gazi leta 2014 (potem ko je avtor že več kot desetletje živel v Angliji), se zdi, kot da bi se dogajalo v realnem času leta 2025. To časovno prekrivanje postavlja pred nas, ustvarjalce predstave, izziv. Kako se znajti med fiktivnostjo literarno-gledališkega besedila in medijsko fikcionalizacijo realne genocidne vojne in progress ?
Absurdistični, nadrealistični in sarkastični ton in razvoj Masudovega besedila pod površino skriva resnično tragedijo generacij Palestincev, ki so svoja življenja preživeli v zasilnih domovih, taboriščih in getih. Hadži Suad nas v svoji pripovedi vodi od angleške kolonizacije pred katastrofo ( nakba ), s katero se leta 1948 začne nenehno preganjanje in razseljevanje Palestincev, do enainpetdesetdnevne vojne leta 2014 (in posredno do genocidne vojne 2023–2025, ki je v polnem teku). Med nakbo so bili ubiti Suadini starši in celotna družina, med prvo intifado je bil ubit sin, najdenček, ki ga je zapuščenega našla v kaosu nakbe ,leta 2014 pa se sooča z dejstvom, da je vnuk Gasan prebegnil v izraelsko vojsko, ki jo bo mogoče prav »tistega dne« ubila.
Ustvarjalci predstave se sprašujemo, ali je to drama absurda ali tragedija, ki se izteče v umor matere. Kako to delo uprizoriti in ga odigrati?
Ko je Susan Sontag leta 1993 prišla v oblegano Sarajevo in je tam z igralci štiri tedne postavljala na oder Beckettovo igro Čakajoč Godota , se mi je zdel izbor teksta skoraj tavtološko banalen, saj smo takrat, ujeti v efekt CNN-a , zares, kakor na Godota, čakali na mednarodno voljo in politično ter vojaško pomoč pri zaustavitvi vojne, ki se je pred našimi očmi razvijala v genocidno (Srebrenica). Toda mogoče sta Beckett in dramatika absurda prava smer v iskanju notranjih občutij, prek katerih bi se lahko povezali svetovi resnične osemdesetletne izdelovalke mrtvaških prtov iz Gaze, Masuda, ki v Londonu živi življenje, kakršnega ne bi mogel živeti, če bi ostal v Palestini, in nas, ki se trudimo v to vživeti in razumeti, seveda na osnovi lastnih izkušenj in informacij, ki jih imamo na voljo.
V Beckettovi drami, ki je bila napisana konec štiridesetih let prejšnjega stoletja, je Theodor Adorno odkrival preoblečeno tragedijo, ki sta jo spodbudili izkušnja holokavsta in moderna kriza smisla po drugi svetovni vojni. Ko smo bili v devetdesetih letih zgroženi nad pomanjkanjem mednarodne solidarnosti med vojno na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, ki so jo štiriindvajset ur na dan globalno predvajale multinacionalne kabelske in satelitske mreže, smo se pogosto spraševali, kam je izginil humanizem eksistencializma in absurdizma. Ali je treba krivdo iskati v relativizmu poststrukturalizma in postmodernizma? V ujetosti v vlogo gledalcev pokolov, ki ne morejo narediti ničesar? V Pogledu na bolečino drugega (2003) Susan Sontag piše prav o odzivu ljudi na medijske podobe aktualnega sodobnega vojnega nasilja. Ko so po planetu zaokrožili prvi posnetki in fotografije vojne v Sarajevu, katere tarča so bili civilisti, so ljudje čutili, da bi bilo treba nekaj narediti, takoj. Kasneje so se prizorov iz Bosne zasitili, ker se ta vojna ni in ni hotela končati.
Kako naj se torej odzovemo na slabih sto let trajajoče vse hujše krčenje in odvzemanje življenjskega prostora in na nenehno represijo nad palestinskim narodom, represijo, ki se razvija v odprt genocid, znova, pred našimi očmi? Sama bom sklenila z upanjem, da ga je še mogoče ustaviti in krivce zanj spraviti na sodišče.
KOLOFON:
Ahmed Masud: IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV
Prevajalka: Kristina Božič, režiser: Ivan Peternelj, igrata: Draga Potočnjak in Ivan Peternelj, dramaturginja: Eda Čufer, scenografka: Ema Kugler, kostumografka: Slavica Janošević, lektorica: Mateja Dermelj, oblikovalec gledališkega lista: Matej Peternelj, oblikovalec svetlobe: Borut Bučinel, tonska mojstrica: Lana Križaj, izvršna producentka: Barbara Hribar
Predstava je nastala v produkciji Društva za umetnost AVGUS in ŠKUC gledališča ob finančni podpori Mestne občine Ljubljana in Ministrstva za kulturo Republike Slovenija.
Zahvaljujemo se Slovenskemu mladinskemu gledališču in Tanji Velagić.

Nuovo Testamento
sobota, 16. 5. 2026, ob 21.00, Klub Gromka
Vstopnice: 15 € v predprodaji, 18 € na dan
vstopnice že v predprodaji: https://www.mojekarte.si/si/nuovo-testamento-us-it/vstopnice-1211446.html
Nuovo Testamento, trio s sedežem v Los Angelesu in Bologni, je osvojilo melaholična srca s svojimi edinstveno temačnimi pop uspešnicami z italijanskim disko priokusom. Po izidu priljubljenega kultnega coldwave albuma Exposure EP leta 2019 na Avantu! Records, so osvojili plesišča s celovečercem New Earth, ki velja za enega najboljših underground albumov leta 2021.
Nuovo Testamento (US/IT) - darkwave/italo-disco
https://nuovotestamento.bandcamp.com/album/love-lines
https://www.youtube.com/watch?v=XeADtPcM9r8
https://www.youtube.com/watch?v=ldZPLUhXEXw
https://www.instagram.com/nuovotestamento.band/?hl=en
Koncert sofinancirata: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana