in jaz komaj diham
PONOVITEV PREDSTAVE
ponedeljek, 24. 3. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc
torek, 25. 3. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc
Vstopnina: 10 € / 7 € za študentke, dijakinje, upokojene in breposelne osebe Število sedežev je omejeno. Rezervacije sprejemamo na info@skuc.org

Premiera: četrtek, 28. 11. 2024, ob 20. uri, Galerija Škuc, Ljubljana.
Ponovitev: sobota, 30. 11. 2024, ob 20. uri, Galerija Škuc, Ljubljana.
Avtorski projekt in jaz komaj diham je nastal kot odziv na besedilo Neke noči neke deklice nekje umirajo, Katje Gorečan , in študije Sexy But Psycho , dr. Jessice Taylor. Zgodovinska ideja tavajoče maternice (“the wandering womb“) se znajde v labirintu iskanja izhoda.
Intimno soočenje s tesnobo skozi telesnost in zvočne pokrajine nagovori začarani krog paničnih napadov in samodestrukcije. Predstava z elementi senzoričnega in gibalnega gledališča sopostavlja brezizhodnost samote ter empatijo kot težnjo po skupnosti in kolektivnem izkustvu živosti.

Vstopnina: 10 € / 7 € za študentke, dijakinje, upokojene in breposelne osebe Število sedežev je omejeno. Rezervacije sprejemamo na info@skuc.org

Avtorstvo in koncept: Katja Markič, Katja Gorečan, Rina Pleteršek Režija: Katja Markič Performerka: Rina Pleteršek Dramaturgija: Katja Gorečan Vizualno oblikovanje: Maja Poljanc Oblikovanje zvoka: Ana Jerina Zunanja sodelavka: Ivona Kruljac, dr. med, specialistka za otroško in mladostniško psihiatrijo Kreativna produkcija in odnosi z javnostmi: Miha Satler Izvršna produkcija: Jernej Škof Dolžina: 45 minut Produkcija: Zavod Omrežje Koprodukcija: Društvo ŠKUC, Zavod Carnica – Zavod za kulturo in turizem, Kulturno izobraževalno društvo PiNA Podpora: Mestna občina Ljubljana
Za pomoč pri projektu se zahvaljujemo: Alenki Vidrih za svetovanje pri somatskem pristopu, Nastji Mezek za pomoč pri kostumografskih elementih in Larisi Kazić za scensko svetovanje.

Popoldnevi družabnih iger v Info centru Škuc
ponedeljek, 24. 3., ob 16.00, Info ŠKUC
Iščeš prostor za druženje, ki od tebe ne terja niti centa?
Info center Škuc bo z letošnjim letom svoja vrata odprl za popoldanska druženja ob družabnih igrah. Nekaj družabnih iger bo na voljo na izposojo v centru, ostale pa prinesite seboj! Glede iger ni omejitve razen, da ni najdaljši session D&d
Namen popoldnevov družabnih iger je vam mladim ponuditi prostor, kjer se lahko družite brez tehnologije, v varnem prostoru, ki vam omogoča kreiranje lastnega programa.
Poleg nekaj družabnih iger (šah, Carcassone, Tako mačko koza sir, Briškula, Game of thrones monopoli, Activity, Enka...) bodo na voljo tudi prigrizki in topli napitki.
Hkrati vas vabimo, da svojim vrstnikom vašo najljubšo družabno igro predstavite in jih naučite pravil.
Zaradi lažje organizacije prostora in da bomo vedeli, koliko prigrizkov pripraviti, se nam prosim javi na info.center@skuc.org.
Program je financiran s strani Urada za mladino MOL.

Predstavljamo avtorsko predstavo po motivih Razpada Ize Strehar in Vladimirja Matjaža Zupančiča: HOČEM ŽIVET V CENTRU Predstava se dotika problematik skupnega življenja skozi prizmo študentskega stanovanja. Preko protagonistov Zale in Vladimirja gledalca popelje v svet manipulacij in kontrole. To nista dve predstavi. To ni uprizoritev dveh dramskih tekstov. Predstava Hočem živet v centru je v prvi vrsti refleksija likov obeh dramskih predlog. Premiera: 31.3.2025 ob 20ih v ŠKUCU (RAZPRODANO) Prva repriza: 1.4.2025 ob 20ih v ŠKUCU (rezervacije na info@skuc.org ) cena vstopnice: 8 €, 5 € študentje, dijaki, upokojenci Produkcija: ŠKUC, Zavod Omrežje Režiserka: Tia Rozman Prva asistentka režije: Zala Stele Druga asistentka režije: Lana Papež Dramaturginja: Aja Markovič Svetovalka za gib: Anja Mejač Kostumografinja: Eva Jakopič Scenografinja: Lucija Klauž Glasba: Trina Bizjak Luč: Matjaž Končina Igrajo: Rok Petrovčič Vižintin, Patricija Sekelj, Matija Pevec, Urban Švigelj, Ajka Poljanšek Zorn, Iza Lesjak, Maks Mihajlović, Iza Lužar, Aljoša Nežmah, Špela Pehant, Tinkara Kolar *Projekt je sofinanciran iz strani Mestne občine Ljubljana. *Oba avtorja sta nam avtorske pravice za uporabo besedila podarila.

IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV, monodrama
četrtek, 3. 4. 2025, ob 20.00, klub Monokel, premiera
petek, 4. 4. in sobota, 5. 4. 2025, ob 20.00, klub Monokel, ponovitvi
cena vstopnice: 10 €, 7 € študentje, dijaki, upokojenci, rezervacije vstopnic: barbara.hribar@gmail.com
V monodrami IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV gre za prvoosebno izpoved gospe Suad, osemdesetletne prebivalke Gaze, ki danes morda ni več živa. Ahmed Masud, palestinski pisatelj in dramatik, sicer profesor angleške književnosti na univerzi v Londonu, je leta 2014 o njej napisal dramo. In Hadži Suad, gospa Suad, kot jo je poimenoval, je hkrati postala še fikcija. Simbol odpora in nepodredljivosti palestinskega ljudstva. Dramska oseba, ki zaradi strašne resničnosti, v katero je ujet njen narod sredi največjega koncentracijskega taborišča na svetu, kot palestinska Mati Korajža postane za vedno živa.

Draga Potočnjak, fotografija z vaje B. Bučinel

Eda Čufer
Nekaj misli ob uprizoritvi Izdelovalke mrtvaških prtov
Danes zjutraj (18. 3. 2025) so me novice o brutalnem pokolu civilistov, med njimi več kot sto otrocih, v zgodnjih jutranjih urah ubitih v Gazi, prestregle, ravno ko sem se pripravljala na pisanje tega sestavka o Izdelovalki mrtvaških prtov – uprizoritvi, ki nastaja po besedilu palestinskega avtorja Ahmeda Masuda. Tekst se začne s prizorom, ki se je za mnoge uresničil danes zjutraj. Junakinja Hadži Suad v prvem prizoru premišljuje, ali je mogoče prav danes dan, ko bo umrla v enem od izraelskih zračnih napadov.
Čeprav je nastanek besedila spodbudila enainpetdesetdnevna vojna v Gazi leta 2014 (potem ko je avtor že več kot desetletje živel v Angliji), se zdi, kot da bi se dogajalo v realnem času leta 2025. To časovno prekrivanje postavlja pred nas, ustvarjalce predstave, izziv. Kako se znajti med fiktivnostjo literarno-gledališkega besedila in medijsko fikcionalizacijo realne genocidne vojne in progress ?
Absurdistični, nadrealistični in sarkastični ton in razvoj Masudovega besedila pod površino skriva resnično tragedijo generacij Palestincev, ki so svoja življenja preživeli v zasilnih domovih, taboriščih in getih. Hadži Suad nas v svoji pripovedi vodi od angleške kolonizacije pred katastrofo ( nakba ), s katero se leta 1948 začne nenehno preganjanje in razseljevanje Palestincev, do enainpetdesetdnevne vojne leta 2014 (in posredno do genocidne vojne 2023–2025, ki je v polnem teku). Med nakbo so bili ubiti Suadini starši in celotna družina, med prvo intifado je bil ubit sin, najdenček, ki ga je zapuščenega našla v kaosu nakbe ,leta 2014 pa se sooča z dejstvom, da je vnuk Gasan prebegnil v izraelsko vojsko, ki jo bo mogoče prav »tistega dne« ubila.
Ustvarjalci predstave se sprašujemo, ali je to drama absurda ali tragedija, ki se izteče v umor matere. Kako to delo uprizoriti in ga odigrati?
Ko je Susan Sontag leta 1993 prišla v oblegano Sarajevo in je tam z igralci štiri tedne postavljala na oder Beckettovo igro Čakajoč Godota , se mi je zdel izbor teksta skoraj tavtološko banalen, saj smo takrat, ujeti v efekt CNN-a , zares, kakor na Godota, čakali na mednarodno voljo in politično ter vojaško pomoč pri zaustavitvi vojne, ki se je pred našimi očmi razvijala v genocidno (Srebrenica). Toda mogoče sta Beckett in dramatika absurda prava smer v iskanju notranjih občutij, prek katerih bi se lahko povezali svetovi resnične osemdesetletne izdelovalke mrtvaških prtov iz Gaze, Masuda, ki v Londonu živi življenje, kakršnega ne bi mogel živeti, če bi ostal v Palestini, in nas, ki se trudimo v to vživeti in razumeti, seveda na osnovi lastnih izkušenj in informacij, ki jih imamo na voljo.
V Beckettovi drami, ki je bila napisana konec štiridesetih let prejšnjega stoletja, je Theodor Adorno odkrival preoblečeno tragedijo, ki sta jo spodbudili izkušnja holokavsta in moderna kriza smisla po drugi svetovni vojni. Ko smo bili v devetdesetih letih zgroženi nad pomanjkanjem mednarodne solidarnosti med vojno na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, ki so jo štiriindvajset ur na dan globalno predvajale multinacionalne kabelske in satelitske mreže, smo se pogosto spraševali, kam je izginil humanizem eksistencializma in absurdizma. Ali je treba krivdo iskati v relativizmu poststrukturalizma in postmodernizma? V ujetosti v vlogo gledalcev pokolov, ki ne morejo narediti ničesar? V Pogledu na bolečino drugega (2003) Susan Sontag piše prav o odzivu ljudi na medijske podobe aktualnega sodobnega vojnega nasilja. Ko so po planetu zaokrožili prvi posnetki in fotografije vojne v Sarajevu, katere tarča so bili civilisti, so ljudje čutili, da bi bilo treba nekaj narediti, takoj. Kasneje so se prizorov iz Bosne zasitili, ker se ta vojna ni in ni hotela končati.
Kako naj se torej odzovemo na slabih sto let trajajoče vse hujše krčenje in odvzemanje življenjskega prostora in na nenehno represijo nad palestinskim narodom, represijo, ki se razvija v odprt genocid, znova, pred našimi očmi? Sama bom sklenila z upanjem, da ga je še mogoče ustaviti in krivce zanj spraviti na sodišče.
KOLOFON:
Ahmed Masud: IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV
Prevajalka: Kristina Božič, režiser: Ivan Peternelj, igrata: Draga Potočnjak in Ivan Peternelj, dramaturginja: Eda Čufer, scenografka: Ema Kugler, kostumografka: Slavica Janošević, lektorica: Mateja Dermelj, oblikovalec gledališkega lista: Matej Peternelj, oblikovalec svetlobe: Borut Bučinel, tonska mojstrica: Lana Križaj, izvršna producentka: Barbara Hribar
Predstava je nastala v produkciji Društva za umetnost AVGUS in ŠKUC gledališča ob finančni podpori Mestne občine Ljubljana in Ministrstva za kulturo Republike Slovenija.
Zahvaljujemo se Slovenskemu mladinskemu gledališču in Tanji Velagić.

K4 ROZA
sobota, 29. 3. 2025, Klub K4
cena vstopnice: 10 €, vstopnice že v prodaji: https://www.mojekarte.si/si/k4-roza/vstopnice-1198536.html
Konec marca bo ekipa K4 Roza poskrbela za nov LGBTQ+ spektakel!
Gostili bomo balkansko kvirovsko ikono, trans aktivistko, producentko, DJ-ko in multidisciplinarno umetnico Sonjo Sajzor. Za mešalko se ji bosta pridružila rotterdamska princesa Honey Dews in domači Hibiku.
Ljubljanski elektronski duo Mindtone (Lun Jemeršić & Tim Fermišek) na barski floor prinaša energijo brez kompromisov. Kot gonilna sila znamke ECLYPSE sta nase opozorila s singloma Reborn in Emerge ter s svežim remiksom Far Enough pri amsterdamski založbi Sommersville Records. S stalnim pretresanjem scene, novimi izdajami in udarno tedensko oddajo ECLYPSE Radio sta skupaj z vami pripravljena, da zavrtita plesišče v ekstazo.
___________________________
Arena:
Sonja Sajzor
Honey Dews
Hibiku
Glupa Pupa Kunt
Prof. Pederik Kunt
Miss Sin
Akira Ve

Bar
Mindtone
Instagram: https://www.instagram.com/mindtone.ofc/
Facebook: https://www.facebook.com/mindtone.ofc
Soundcloud: https://soundcloud.com/mindtoneofc
Artwork: Jakob Golob
___________________________
KLUB K4
Kersnikova 4, Ljubljana
www.klub-k4.si // www.facebook.com/klubk4
STAROSTNA OMEJITEV / AGE LIMIT: 18+
VSTOPNINA / ENTRANCE FEE:
Presale K4: 10€
Door K4: 15€
PRESALE/PREDPRODAJA:
INFO: info@klub-k4.si
GARDEROBA / LOST & FOUND
k4garderoba@gmail.com

S3E5 Podkast in čajanka z vešo:
Veronika Razpotnik - Sršena pičim nazaj
Tanja Matijašević tokrat gosti pesnico, prevajalko in aktualno urednico Lezbozina , ki je hkrati magistrica biokemije in magistrska študentka francistike. Veronika Razpotnik se je pred kratkim vrnila iz Francije naravnost v vešin podkast. Trenutno jo lahko srečate na pesniških odrih, s podporo kolektiva Lezbična četrt pa se začela spogledovati tudi s performerstvom in zato boste njene alter ege lahko občudovali v mensplejnerskih šovih Dragi Drago. Prisluhnite podkastu na vseh podkasterskih platformah. Na voljo tudi na you tubeu.

Asocicacije: od Metelkove do zvončkov, vmes pa malo o pustu in kuturni apropriaciji :)
Časovni stroj: o nastajanju prve (Krekspot na požarnih štengah) in druge (Sršena pičim nazaj) pesniške zbirke, kako je biti urednica Lezbozina in zakaj je opistila pisanje litararnih kritik
Jezikovni vozli: pingvinon, titin, sonic hedgehog, JAK
Leksikon: Se Veronika raje vozi z vlakom ali busom? V katero trgovino bi šla, če bi imela neomejeno budgeta. Kako je pa s hotelskimi sobami? :)
Degustacija: Lajež (pesem, ki jo berejo tudi župniki na mašah), Muza.
Knjižna priporočila : Kaliban in čarovnica (Silvia Federici), Megalomast in izbruhijada (Pino Pograjc), Vse, kar ti moram povedati (Špela Setničar) Vse je eno vse je vseeno (Hannah Koselj Marušič), Le kaj bo rekel Ivan? Nismo utrujeni (Nežka Struc), Če neke zimske noči popotnik (Italo Calvino), Kadetke , tovornjakarice in tete (Teja Oblak)

Veronika Razpotnik je magistrica biokemije in magistrska študentka francistike. Njen pesniški prvenec Krekspot na požarnih štengah (Hiša poezije, 2021) je bil nominiran za prvenec leta, leta 2023 pa je prejela prvo nagrado na AirBeletrininem natečaju za kratko zgodbo in gostovala na festivalu Lagos International Poetry Festival. Leta 2024 se je uvrstila v finale Pesniškega turnirja. Lani je izšla njena druga pesniška zbirka Sršena pičim nazaj (Škuc – Lambda, 2024). Njene verze in kratke zgodbe najdete v številnih slovenskih antologijah ter na osrednjih literarnih platformah in revijah (Literatura, LUD Literatura, AirBeletrina, Mentor), pa tudi v dokumentarcu Razcepljene konice Hannah Koselj Marušič in na koži Dejana Kobana. Je prejemnica JAK-ove štipendije za literaturo, del organizacijske ekipe festivala Lezbična četrt, organizira LGBT+ literarne dogodke v Ljubljani, poučuje francoščino ter prevaja.

Literarne glasove ustvarjajo: Tanja Matijašević z gosti,
ŠKUC s podporo Javne agencije za knjigo,
grafična podoba: Anja Cimerman

Bralni klub za mlade: Piranesi
četrtek, 13. 3. 2025, ob 16.00, Info ŠKUC
Vabljeni_ne na bralni klub za mlade!
Tokrat beremo knjigo Piranes, avtorice Susanne Clarke.
Piranesijevo domovanje ni običajna zgradba: njene sobane so neskončne, hodniki se raztezajo v nedogled, stene hiše pa so obložene z nepreštevnimi kipi, med katerimi niti eden ni enak drugemu. V labirintu dvoran je zaprt ocean; valovi bučijo po stopniščih, v trenutku nepozornosti preplavijo prostrane sobane in zalijejo nepozornega obiskovalca. A Piranesi se ne boji; razume plimovanje morja, kot razume vzorec samega labirinta. Živi le zato, da bi z raziskavo prišel do dna svojemu nenavadnemu, čudesnemu domovanju.
Bralni klub je namenjen vsem mladim, ki radi berete in se o prebranih knjigah tudi pogovarjate.
Marčevski bralni klub izjemoma vodi Tamara Mihalič.
Bralnega kluba se lahko udeležite, tudi če knjige niste prebrali v celoti. Na bralnem klubu namreč teme v knjigi navezujemo na lastno življenje in svoje izkušnje.
Na bralnem klubu se dobimo ob 16.00 v Škucu na Starem trgu 21.
Če se bralnega kluba udeležite več kot 5x, vam podarimo knjigo Založbe ŠKUC.
Za vsa dodatna vprašanja smo vam na voljo na info.center@skuc.org.
Dogodek sofinancirata Mestna občina Ljubljana in JAK.

Berta Bojetu Boeta: Pogovori v hiši Karlstein
Včasih veš, nekje je zapuščenost
ponovitev: ponedeljek, 10. 3. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc
cena vstopnice 10 €, študentje dija ki in upokojenci 7 €, priporočene rezervacije na info@skuc.org
Berta Bojetu Boeta
»V procesu smo raziskovali relacijski prostor odnosov za uprizarjanje zahtevnih čustvenih stanj. Nekaj zelo lepega, močnega in transformativnega je v tem, ko se uzremo v bolečini. Strahu. Jezi. Žalosti. Upanju. Stik s temi globokimi čutenji nosi posebno avro lepote in mehkobe. Ranljivosti in dostopnosti. Te ptice , ki si jih delimo, smo želeli uzreti s sočutjem in jih preliti v format uprizoritve, kjer jih lahko začutimo ne samo na kognitivni, temveč na globoko telesni, psiho-organski ravni,« je skupinski proces predstavila režiserka Saška Rakef . Skladateljici pri projektu sta bili Ingrid Mačus in Bojana Šaljić Podešva : »Menim, da je izmed vseh mojih sodelovanj s Saško Rakef pri tem delu uspel najgloblji spoj vseh izraznih sredstev, vseh vstopajočih umetniških intenc. Forma je zato samosvoja, je homogena zlitina energije zvočnih plasti, ki se pretakajo skozi zvočnike in kovinske plošče, besednih pomenov in igre oziroma giba; lahko bi rekli, da prostor transformirajo enovite, pulzirajoče skulpture iz zvoka in telesa.« In po besedah Ingrid Mačus je »raziskovanje zvočne razsežnosti besedila odpiralo možnost za stik z globljimi plastmi sedimentiranih zaznamujočih življenjskih izkušenj, kar se je med projektom utelesilo kot organski dialog med pomenom in občutkom. Razvejana zvočno-poetične slika se ponekod razrašča v večplastnost ritualnih ponavljanj, ponekod pa se izčisti v prosojne linearnosti.« Igralka Mojka Končar pa je izkušnjo strnila z besedami: »Ustvarjalni proces Pogovorov v hiši Karlstein bi najbolje povzela kar z Bertinimi besedami: 'To je obračun s seboj in pogovor med vsemi mrtvimi, z vsemi pozabljenimi, z vsemi zavrženimi. To je srečanje s samim seboj, preden odideš. Kam? Saj ne vemo.' To je zame odsev v zrcalu, je blazni ples, je trganje ptičjega krila na hrbtu, ki zaplapola okrog pasu slehernice in vseh njenih predic. Je molitev, ki ne čaka na boga, ker nas je že davno zapustil, in je bolečina, ki nas oblikuje, da iz rane poženejo nove begonije. Zdi se, da sta Jozefina I in Jozefina II postali zvočna kompozicija in beseda, ali pa beseda in glasba, petje in gib, ki se tako prepletata, da sta pravzaprav eno. To pa je mogoče zaradi tesnega sodelovanja z zvočnimi mojstricami, ki so me obdajale v tem procesu, da smo lahko ustvarile tak preplet naših izraznih poti v tej prvi in 'zadnji uri Jozefine', kot je rekla Berta, ki zato postane tudi moja, njena, naša in srčno upam, da tudi vaša.«
Oblikovanje zvoka podpisuje Urban Gruden , vizualno podobo Lucija Zucchiati , oblikovanje svetlobe Domen Lušin , neposredni prenos Matjaž Miklič . Dramaturginja pri projektu je bila Vilma Štritof , lektorica Mateja Juričan . Izdelava kostuma Nika Dolgan . Pogovori v Hiši Karlstein so nastali v koprodukciji 3. programa Radia Slovenija – programa ARS in ŠKUC gledališča. Premiera zvočnega performansa z neposrednim radijskim prenosom na programu ARS bo v ponedeljek, 23. decembra, ob 20.00 v galeriji ŠKUC in na 3. programu Radia Slovenija – programu ARS.
Produkcija: ŠKUC gledališče, Radio Slovenija (program Ars)
Predstavo sta omogočila: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana

Petek, 4. 4. 2025, društvo ŠKUC, Ljubljana.
Prvoosebno raziskovanje zgodb, medgeneracijski bralni klub za ranljive skupine; vodi: Zala Hriberšek.
prijave: info@skuc.org
Spomladanski bralni klub bo v petek, 4. aprila, zvečer. Brale bomo pesmi pesnice Alje Adam iz pesniških zbirk Privlačnosti in Dolgo smo čakali na dež . Večer bo povezovala Zala Hriberšek.

Dogodek omogoča Javna agencija RS za knjigo.

Na obisku pri Adrijanu Prazniku , voden ogled ateljeja in ustvarjalna delavnica.
ponedeljek, 17. 3. 2025, ob 10.00, atelje Stari trg 21
sobota, 22. 3. 2025, ob 11.00, atelje Stari trg 21, za izven
dobimo se pred Galerijo Škuc
Priporočena starost otrok: 4+
Trajanje: 90’
V okviru festivala Bobri, lepo vabljeni na obisk ateljeja umetnika Adrijana Praznika. Umetnik nam bo najprej pokazala svoja dela ter razkazala svoj delovni prostor. Nato bomo skupaj ustvarjali ter se naučili nekaj zanimivih načinov ustvarjanja kolažev.
Adrijan Praznik (1988, Ljubljana) deluje kot slikar, kurator in producent. Leta 2016 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. V letih 2017–2018 je obiskoval Šolo za kuratorske prakse in kritiško pisanje – Svet umetnosti. Od februarja 2020 do novembra 2023 je deloval kot umetniški vodja in kurator Galerije Simulaker v Novem mestu. Kot umetnik je sodeloval na številnih razstavah doma in v tujini, med drugim na pregledni razstavi slikarstva Čas brez nedolžnosti v Moderni galeriji (2019, Ljubljana), na skupinski razstavi Naslednjih 21 dni bo ključnih v Galeriji Škuc (2021, Ljubljana), na mednarodno priznanem umetniškem sejmu viennacontemporary (2021, Dunaj) in na samostojnih razstavah --WHERE OUR HEARTS HAVE LED US… v Zvezdnem ateljeju MGLC Švicarije (2022, Ljubljana), BACK TO NORMAL! v Ravnikar Gallery Space (2022, Ljubljana), Modra obzorja v Palači Cukarna (2023, Ljubljana) idr. Kot kurator in producent je sooblikoval razstavo konSekvence v ljubljanski galeriji Cukrarna (2023), ki je nastala v sklopu projekta konS ≡ Platforma . Od septembra 2023 deluje kot umetniški vodja in kurator Zavoda 2^32.
Obisk vodi Nevena Aleksovski. Galerija ŠKUC
Število otrok: največ 10
Tudi za otroke s posebnimi potrebami.
Za ves material za ustvarjanje bo poskrbljeno.
Organizacija: Zavod Omrežje in Društvo ŠKUC
Prijave in informacije: info@skuc.org, 01 40 35 30, vsak delavnik med 9.00 in 15.00, ter 01 421 31 42, vsak delavnik med 12.00 in 18.00.
Program Društva ŠKUC sofinancirajo: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo in Urad RS za mladino.