Klauzula
Naša spletna stran uporablja piškotke, da lahko razločujemo med obiskovalci, štejemo njihovo število, omogočamo brskanje po spletni strani in izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo in posredujemo podjetju Google Ltd. tudi piškotke pridobljene na podlagi storitve Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletni strani in so v pomoč pri izdelavi personaliziranih oglasov. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete v izjavi o varovanju osebnih podatkov.
S klikom se strinjate z uporabo piškotkov na tej spletni strani.
Ponedeljek, 5. oktobra, ob 19. uri, Galerija Škuc, Stari trg 21, Ljubljana.
Vabimo vas na predstavitev knjige VOJNA IN KAPITAL Primoža Krašovca in Miroslava Griška.
Po ulicah se pretaka statika. Iz optičnih kablov curlja kri. Z neba mežikajoče zvezde, v vetru zibajoče se cvetlice, vestno zapisujoči negibni diski; v svoji deterministični samozadostnosti vsi zvesto prikrivajo neskončno in vseprisotno stanje izmenjave, konkurence in vojne, naj bo ta bitka kozmična, evolucijska ali komputacijska. Pogovor bo razpel lok od umetne inteligence do umetne fizike, od okornih Parazitov in njihovih orodij do vztrajnega mletja črne skrinjice zgodovine.
Na dogodku se bosta spopadla avtorja dela, Primož Krašovec in Miroslav Griško, morda kot zaveznika, morda kot nasprotnika, v vsakem primeru pa do zob oborožena vsak s svojo vojsko izvirnih konceptov, nečloveških inteligenc in mitskih bitij.
Diskurzivni boj bo usmerjala Lea Sande, vendar je, po nauku Leteče hobotnice, pričakovana zgolj in samo presežnost.
O knjigi:
Skrajni časi zahtevajo skrajne poglede. Vojna in kapital je ta pogled – oziroma dva. Knjigo sestavljata dva daljša teksta: Krašovčev o kapitalu, tehnologiji in inteligenci, Griškov o vojni, življenju in inteligenci. Oba avtorja prinašata svoj specifični pogled na kapital in vojno, dva pojava, ki sta politično služila kot »motorja zgodovine« za »levico« oziroma »desnico«. Krašovčeva perspektiva izhaja iz Marxa, vendar namesto tradicionalne marksistične osredotočenosti na ekonomijo, ideologijo in državo uporablja le najobetavnejše koncepte Marxove kritike politične ekonomije, kot je koncept realne subsumpcije. Kapitala ne obravnava kot medčloveško razmerje, temveč kot nekaj tujega, kar se vsili človeštvu in se skuša osvoboditi družbenih razmerij in jih nadomestiti s kapitalu ustreznimi tehnologijami. Griško se po drugi strani navdihuje pri temni teologiji, heterodoksnih branjih kontinentalne filozofije in raziskavah fizike življenja. Začne z nastankom življenja pred štirimi milijardami let in odločitvijo ene same celice, da se deli. Ta odločitev je sama po sebi strateška in začetek skrite vojne, saj je življenje po zakonih fizike nekaj, kar ne bi smelo nikoli obstajati, zato je večno ogroženo in posledično paranoidno.
Založba SOPHIA v sodelovanju z Galerijo ŠKUC in ob podpori Javne agencije za knjigo RS.
Vizualija: Jaka Neon