DOBIMO SE PRED ŠKUCEM
Z veseljem vas tudi letos vabimo, da se nam pridružite na festivalu Dobimo se pred Škucem , ki bo potekal med 24. julijem in 2. avgustom 2026, festivalske razstave pa do 14. 8. 2026, vsak dan od 17.00 naprej.
Festival vam v vročih dnevih ponuja kulturno osvežitev na butičnem odru pred Galerijo Škuc, v hladnih notranjih prostorih galerije in v intimnem atriju.
Festival Dobimo se pred Škucem predstavlja sklop raznolikih, kulturi in ustvarjalnosti posvečenih, sproščenih popoldnevov in večerov, ki so brez vstopnine in se odvijajo na Starem trgu v Ljubljani. Namen festivala je s kvalitetnimi kulturno-umetniškimi dogodki dopolniti in popestriti poletno dogajanje v starem mestnem jedru Ljubljane. Zato vsako leto nagovorimo z javnim povabilom k sodelovanju nekatere že priznane in nekatere še neuveljavljene perspektivne ustvarjalce_ke z markantnim umetniškim izrazom. Vsekakor gre za izvajalce_ke različnih umetniških zvrsti, ki jih je resnično vredno preveriti v živo.
Festival je namenjen širši javnosti različnih starosti in okusov, tako otrokom kot mladini ter odraslim z različnimi kulturnimi željami. Program obsega koncerte , performanse , gledališke predstave , razstave , ustvarjalne delavnice , Knjižnico pod krošnjami, modno revijo, literarne dogodke in Škučevo tržnico .
V sklopu Muzika na starem trgu bomo lahko prisluhnili izvajalcem_kam:
Yaremi Kordos Cuban-Jazz Evolution trio, Radio Mondo, Urška in Bajke, Počeni škafi, Žlahtne babe, Ana in Oni – Društvo živih pesnikov, Vraževerje, Spranga Farbat, Ekstra domača marmelada in Zina.
V sklop Teater v galeriji smo vključili predstave za odrasle: Razkriti trenutki, Letting Go - Performance Party in Samonastali . V program pa smo uvrstili tudi kabarete: Povodni mož, Eat your makeup in Dragi Drago .
Otroci in starši si bodo lahko ogledali naslednje predstave: Rdeča kapica, Kvak se pa tukaj dogaja, Živ žav v gozdu, Ups!, Vsem ljudem nikoli ne ustrežeš, Debela repa, Silno vljudno, Pes mačko, mačka miš, Nedeljsko kosilo, Skakalki in Zunaj.
Festival vključuje tudi literarne dogodke: Črna skrinjica , Prvoosebno raziskovanje zgodb z gostjo Tanja Matjašević, Pravljična druženja z Andrejem Štularjem in Štirje glasovi sodobne grške poezije . Milan Šelj bo predstavil svojo novo pesniško zbirko Zamah dotika .
Študentje_ke Katedre za oblikovanje tekstilij, OTGO, NTF, UL bodo pripravili razstavo in modno revijo: 2.6 KOTOfolio . Na drugi razstavi se bo predstavila mlada fotografinja Petja Muck z razstavo Materia moda . 31. 7. Bomo odprli še razstavo fotografa Petra Fetticha: Reflux , ki poteka v okviru projekta Ko telo govori pesem. Vse tri razstave bodo na ogled do 14. 8. 2026.
Tudi letošnji festival bo vključeval raznolike ustvarjalne delavnice, namenjene vsem generacijam: Sitotisk express: Kosovelovski, Prenos fotografije na blago, Modra fotografija, Poletni lampijonček, Morski svet, DIY broške, Nakit iz odpadnih kovin, Jaz, kurator_ka! in Pisani magneti .
V atriju bo vsak dan postavljena tudi Knjižnica pod krošnjami in zadnje tri dni festivala tudi pop-up Vintage Petruša .
V tem pestrem festivalskem programu bo prav gotovo vsakdo našel nekaj zanimivega zase.
Ko se boste ob poletnih večerih želeli ohladiti in sprostiti, se torej ve: Dobimo se pred Škucem .
Festival se bo odvijal od petka, 24. julija, do nedelje, 2. avgusta 2026 (razstave do 14. 8. 2026), vsak dan od 17. ure dalje pred Škucem, na Starem trgu 21 v Ljubljani . Če bo deževalo, se bo dogajanje preselilo v prostore galerije.
Vsi dogodki so brez vstopnine!
Veseli bomo vašega obiska.
PROGRAMSKA ZLOŽENKA
PROGRAM
petek, 24. 7.
18.00 – Teater v galeriji: Rdeča kapica, gledališka predstava, Teater Cizamo
19.00 – Odprtje razstave in modna revija: 2.6 KOTOfolio , Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil, OTGO, Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
19.30 – Odprtje razstave: Petja Muck: Materia moda , fotografska razstava
20.00 – Muzika na Starem trgu, atrij Galerije Škuc: Chilli space večer
20.30 – Jazz oder na Gornjem trgu: Yaremi Kordos Cuban-Jazz Evolution trio, jazz, v sodelovanju z Imago Sloveniae

sobota, 25. 7.
17.00 – Poletne ustvarjalnice in Ustvarjalno 2 : Sitotisk express: Kosovelovski, delavnica za otroke in mlade, vodita Meta Žvokelj in Anka Iskra
18.00 – Teater v galeriji: Kvak se pa tukaj dogaja , gledališka predstava, Zavod Frnikola
20.00 – Muzika na Starem trgu: Radio Mondo , šanson, folk, pop, swing, kabaret
22.00 – Teater v galeriji: Razkriti trenutki , plesno-vizualna predstava Kristýne Peldové in Enye Belak v sodelovanju z Zavodom Flota

nedelja, 26. 7.
17.00 – Poletne ustvarjalnice in Ustvarjalno 2 : Sitotisk express: Kosovelovski, delavnica za otroke in mlade, vodita Meta Žvokelj in Anka Iskra
18.00 – Teater v galeriji: Živ žav v gozdu , gledališka predstava za otroke, izvedba Uroš Potočnik
18.30 – Poletne ustvarjalnice: Prenos fotografije na blago , delavnica za mlade in družine, vodi Nina Pernat
20.00 – Muzika na Starem trgu: Urška in Bajke, šanson
22.00 – Teater v galeriji: Letting Go - Performance Party , plesni performans, Bernadett Jobbágy v sodelovanju s Skladiščem 172

ponedeljek, 27. 7.
17.00 – Ustvarjalno 2 : Modra fotografija , delavnica cianotipije za otroke in mlade, vodi Kristina Žetko
18.00 – Teater v galeriji: Ups! , glasbeno-gledališka ulična predstava, Gledališki pevski zbor (Tea Vidmar)
18.30 – Poletne ustvarjalnice: Poletni lampijonček, delavnica za otroke, vodita Meta Žvokelj in Anka Iskra
20.00 – Muzika na Starem trgu: Počeni škafi , swing, šanson
22.00 – Literarni večer: Štirje glasovi sodobne grške poezije , sodelujejo: Angeliki Dimuli, Milan Šelj, Brane Mozetič …


torek, 28. 7.
17.00 – Ustvarjalno 2 : Modra fotografija , delavnica cianotipijeza otroke in mlade, vodi Kristina Žetko
18.00 – Teater v galeriji: Vsem ljudem nikoli ne ustrežeš , lutkovna predstava, LG Bičikleta
18.30 – Poletne ustvarjalnice: Morski svet , ustvarjalna delavnica, vodita Simon Drofelnik in Mateja Herbst (KUD Galerije C.C.U.)
20.00 – Muzika na Starem trgu: Žlahtne babe , vokalni etno-pop in avtorski neo-folk
22.00 – Kabaret: Povodni mož , predstava, House of Kunt

sreda, 29. 7.
18.00 – Teater v galeriji: Debela repa , lutkovna predstava, skupina Bobek
18.00 – Ustvarjalno 2 : DIY broške , delavnica za mlade, vodita Simon Drofelnik in Mateja Herbst (KUD Galerije C.C.U.)
18.30 – Poletne ustvarjalnice: Jaz, kurator_ka , ustvarjalna delavnica recikliranja, vodi Nevena Aleksovski
20.00 – Muzika na Starem trgu: Ana in Oni – Društvo živih pesnikov, uglasbena poezija
22.00 – Kabaret: Dragi Drago , večer kraljevskega moževanja

četrtek, 30. 7.
18.00 – Teater v galeriji: Silno vljudno , izvedba Andreja Zupančič
18.00 – Prvoosebno raziskovanje zgodb , medgeneracijski bralni klub, gostja Tanja Matjašević , vodi Zala Hriberšek
18.30 – Pravljično druženje z Andrejem Štularjem, ustvarjalnica in predstavitev stripov
20.30 – Muzika na Starem trgu: Vraževerje , folklorni ritualizem
22.00 – Črna skrinjica , pesniško-glasbeni večer

petek, 31. 7.
17.00 – Pop up: Vintage Petruša , butik vintage kosov
18.00 – Teater v galeriji: Pes mačko, mačka miš , lutkovna predstava, LG Nebo
18.00 – Na obisku: Adrijan Praznik , vodeni ogled umetniškega ateljeja in ustvarjalna delavnica, vodi Nevena Aleksovski
18.30 – Poletne ustvarjalnice: Nakit iz odpadnih kovin , delavnica recikliranja za družine, vodi Aleksandar Božić
19.00 – Odprtje razstave: Peter Fettich: Reflux , fotografska razstava v okviru projekta Ko telo govori pesem
20.30 – Muzika na Starem trgu: Spranga Farbat , jazz, v sodelovanju z Imago Sloveniae
22.00 – Kabaret: Eat your makeup , kraljice preoblek

sobota, 1. 8.
17.00 – Pop up: Vintage Petruša , pop-up butik vintage kosov
18.00 – Teater v Galeriji: Nedeljsko kosilo , gibalna predstava, Zavod ODTIS in ŠKD Gibatorij
18.30 – Poletne ustvarjalnice: RazGibalnica , ustvarjalna delavnica, vodi Katjuša Kovačič
20.00 – Muzika na Starem trgu: Ekstra domača marmelada , etno, rock
22.00 – Teater v galeriji: Samonastali, gledališka predstava

nedelja, 2. 8.
17.00 – Pop up: Vintage Petruša , butik vintage kosov
18.00 – Teater v galeriji: Skakalki , glasbeno gledališka predstava, Teja Bitenc, Tea Vidmar, Rok Hrovat, Sašo Weilgoni
18.30– Poletne ustvarjalnice: Pisani magneti , ustvarjalna delavnica, Petra Gosenca (Društvo GUMB)
19.00 – Teater v galeriji: Zunaj , plesni performans za družine, Barbara Kanc (Plesni Teater Ljubljana)
19.00 – Literarni večer: Zamah dotika , predstavitev nove knjige Milana Šelja , vodi: Iva Jevtić , glasba: Jaka Strajnar
20.00 – Muzika na Starem trgu, atrij Galerije Škuc: Zina , kantavtorski večer


PROGRAM VEČDNEVNIH DOGODKOV
petek, 24. julij – nedelja, 2. avgust 2026, vsak dan od 17. do 22. ure v Info ŠKUC
Škuceva tržnica: Prodaja knjig Založbe ŠKUC in Centra za slovensko književnost po znižanih cenah, promocijski materiali ter Ulična čitalnica
petek, 24. julij – nedelja, 2. avgust 2026, vsak dan od 17. do 22. ure v atriju Galerije Škuc
Knjižnica pod krošnjami
petek, 24. julij – petek, 14. avgust 2026, vsak dan od 17. do 22. ure v Galeriji Škuc
2.6 KOTOfolio, Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil, OTGO, Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
petek, 24. julij – petek, 14. avgust 2026, vsak dan od 17. do 22. ure v Galeriji Škuc
Petja Muck: Materia moda , fotografska razstava
sobota, 25. julij, in nedelja, 26. julij 2026, od 17. ure dalje v atriju Galerije Škuc
Ustvarjalno 2 in Poletne ustvarjalnice: Sitotisk express: Kosovelovski , ustvarjalni delavnici za otroke in mlade, vodita Meta Žvokelj in Anka Iskra
ponedeljek, 27. julij, in torek, 28. julij 2026, od 17. ure dalje v Galeriji Škuc in atriju
Ustvarjalno 2 in Poletne ustvarjalnice: Modra fotografija, delavnica cianotipije za otroke in mlade, vodi Kristina Žetko
petek, 31. julij – petek, 14. avgust 2026, vsak dan od 17. do 22. ure v Galeriji Škuc
Peter Fettich: Reflux , fotografska razstava v okviru projekta Ko telo govori pesem
petek, 31. julij – nedelja, 2. avgust 2026, vsak dan od 17. do 22. ure v atriju Galerije Škuc
Pop up: Vintage Petruša , butik vintage kosov

*za večdnevni delavnici so potrebne predhodne prijave: info@skuc.org , 01 430 35 30 , 01 42 13 142



Društvo ŠKUC si pridržuje pravico do spremembe programa.
Organizator: Društvo ŠKUC, Stari trg 21, Ljubljana, info@skuc.org , https://skuc.org/ , FB, Instagram
Prost vstop nam omogočajo: MOL - Oddelek za kulturo in Oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje, Turizem Ljubljana, Ministrstvo za kulturo, Javna agencija za knjigo RS, Urad RS za mladino, Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil, Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje, NTF, Univerza v Ljubljani, Vertigo, Staroljubljanski zavod za kulturo, Zavod Omrežje, KUD Galerija C.C.U., Klet Brda, z.o.o. Dobrovo, Črna skrinjica, Center za slovensko književnost, Tam-tam, L'mit, Potemkinove vasi, DPG, Slaščičarna pri vodnjaku, Druga Violina, Dana, Mumino d.o.o.

Dino Pešut: Granatiranje
Premiera: torek, 22. 9. 2026, ob 20. uri, Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj .
Ponovitve:
sreda, 23. 9. 2026, ob 20. uri, Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj. četrtek, 24. 9. 2026, ob 20. uri, Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj.
VSTOPNICE
Tik pred koncem vojne na Balkanu se na prazni ulici srečata neznanca. Nekaj trenutkov pred granatiranjem mesta nastane srečanje, zaznamovano s strahom in hrepenenjem. Dvajset let pozneje se njuni poti znova prekrižata v berlinskem nočnem klubu, daleč od bojišča, a še vedno v svetu, ki ga določajo posledice preteklosti. Granatiranje je pretresljiva in hkrati nežna zgodba o ljubezni, spominu in preživetju. V poetični, intimni in metagledališki strukturi avtor osebno izkušnjo prepleta z razmislekom o vojni, identiteti in generaciji, ki je odraščala v njeni senci. V središču drame ni eksplozija granate, temveč vprašanje, kako ohraniti upanje in bližino ob razkroju. Besedilo Dina Pešuta ter zgodba Miloša in Rudija odpirata prostor za razmislek o tem, kaj ostane za vojno, ko so fasade obnovljene, ljudje pa še vedno nosijo nevidne razpoke. Granatiranje je drama o možnosti za ljubezen tam, kjer se zdi prihodnost nemogoča, in o srečanju, ki kljub vsemu vztraja kot obljuba nekega boljšega jutri.
Granatiranje je poetična, intimna in hkrati drzno sodobna drama o generaciji, ki je odraščala v senci vojne. Dino Pešut v besedilu ne govori o vojni skozi velike zgodovinske dogodke, temveč skozi njene posledice v človeških življenjih – skozi razpoke, ki ostanejo v ljudeh tudi potem, ko so porušene fasade že zdavnaj obnovljene. V ospredju je ljubezenska zgodba Miloša in Rudija, ki postane prostor upora proti nasilju, pozabi in brezupu.
Strokovna komisija je dramo, za katero je Pešut leta 2019 prejel prvo nagrado Marina Držića, označila kot »izpovedno, poetično in postdramsko metadramo«, ki sodi v sam vrh sodobne hrvaške in evropske dramatike. Besedilo prepleta osebno izpoved, gledališko samorefleksijo in družbeni komentar ter odpira vprašanja identitete, spomina in možnosti prihodnosti v svetu, v katerem se zdi, da je vojna postala stalno stanje duha.
Dino Pešut (1990) velja za enega najpomembnejših glasov mlajše generacije hrvaških dramatikov. Dramaturg, dramatik in romanopisec je večkratni prejemnik nagrade Marin Držić, njegova dela pa so bila predstavljena in uprizarjana tudi zunaj Hrvaške. Njegovo pisanje odlikujejo izjemna občutljivost za sodobne družbene teme, poetičen jezik in sposobnost, da skozi intimne zgodbe spregovori o svetu, v katerem živimo.
Granatiranje je drama o vojni, ki govori o ljubezni. In drama o ljubezni, ki vztraja kljub vojni. Predvsem pa je zgodba o veri, da vendarle obstaja – jutri. Pešutovo Granatiranje je med najbolj izvirnimi in lucidnimi sodobnimi pogledi na vojno in njene posledice.


Prevajalec in režiser: Alen Jelen Dramaturg: Tilen Oblak Kostumograf: Claudi Sovrè Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič Svetovalka za scenografijo: Urša Vidic Lektorica: Klasja Zala Kovačič
Igrata: Luka Grbić , Luka Bokšan
Produkcija: ŠKUC gledališče Koprodukcija: Cankarjev dom Ljubljana, Zavod Kolaž

Gospa Judit, monodrama
Ponovitev:
Sobota, 20. junij 2026, ob 20.00, Mavsarjev vrt za Cankarjevo hišo, Na klancu 2, Vrhnika. (Ogled predstave je brezplačen, vendar so potrebne prijave na turizem@zavod-cankar.si do 18. junija oz. do zapolnitve mest.)
Ivan Cankar
Gospa Judit
Monodrama, ŠKUC gledališče
Avtorica priredbe in strokovna sodelavka Tatjana Doma Režiser in scenograf Alen Jelen Kostumograf Claudi Sovrè Lektor Martin Vrtačnik Prevajalka v angleščino Ana Bohte Lektorica za angleški jezik Arven Sakti Kralj
Igra
Gospa Judit Gaja Višnar
Roman, novelo ali satirično povest, kot besedilo Gospa Judit žanrsko označujejo različni literarni zgodovinarji, je Ivan Cankar začel pisati leta 1903, izšla pa je leta 1904 kot odgovor na uničujoče in zavrnilne kritike njegovega romana Hiša Marije Pomočnice , ki je izšel leta 1903. V delu Gospa Judit je Cankar odkrito kritiziral zlagano meščansko družbo in moralo svojega časa ter z Judit vzpostavil nov lik ženske v slovenski literaturi – etično pozitiven ženski lik. Cankar v vseh svojih delih, tudi v Gospe Judit , prepleta in razvija dva tematska nastavka: hrepenenje in socialnopolitično tematiko. Tokratna odrska priredba se osredotoča na Juditino hrepenenje in njeno iskanje ljubezni, ki sta gonilo celotnega dogajanja. Judit je edinka, ki je odrasla brez materine ljubezni, izhaja iz intelektualnega okolja, njen oče je učitelj, sama je izobražena, starejši mož pa jo vpelje v družbeno elito. Zelo mlada stopi v zakon brez ljubezni, nezvestega moža prezira, do njega čuti gnus. Tako kot pred njo Ema Bovary in Ana Karenina se tudi Judit ne boji pretrgati vezi zlaganega meščanskega zakona, da bi lahko sledila zahtevam srca. Judit hrepeni po čisti ljubezni, išče jo v različnih moških, ki pa niso dovolj močni, da bi ji ljubezen vračali in tako omogočili, da bi prenehala hrepeneti po njej. Judit je v iskanju ljubezni in hrepenenju popolnoma sodobna junakinja, ki ne pristaja na kompromise, polovičarstvo in zlagane odnose. Ne podreja se pričakovanjem in zahtevam družbe, temveč se poda na samotno pot iskanja ljubezenskega ideala, kar jo pripelje do resignacije in razočaranja. Ali je prava, čista ljubezen med dvema človeškima bitjema, upoštevajoč zahteve družbe, sploh mogoča?
PREMIERA IN PONOVITVE
četrtek, 18. 9. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc v slovenskem jeziku
sobota, 27. 7. 2024, ob 22. uri, premiera, Festival Dobimo se pred Škucem, Galerija Škuc, Ljubljana.
nedelja, 28. 7. 2024, ob 19. uri, Festival Dobimo se pred Škucem, Galerija Škuc, Ljubljana.
torek, 3. 9. 2024, ob 20.00, Galerija Škuc
sreda, 16. 10. 2024, ob 20.00, Galerija Škuc
sobota, 9. november, ob 20.00 v Galeriji Škuc (premiera v angleškem jeziku)
nedelja, 3. 8. 2025, ob 19.30, Galerija Škuc v angleškem jeziku, v okviru festivala Teater v Galeriji, vstop prost, rezervacije: info@skuc.org


Ivan Cankar Madam Judit
Monodrama, ŠKUC theater
Adapted by Expert Consultant: Tatjana Doma Director and Production Designer: Alen Jelen Costume Designer: Claudi Sovrè Reader: Martin Vrtačnik English Translation: Ana Bohte English Language Consultant: Arven Šakti Kralj
Starring: Madam Judit: Gaja Višnar
In 1903, Ivan Cankar started writing his Madam Judit , a novel or a satirical story, as literary historians describe this work. Published in 1904, it was a response to all the destructive and negative criticism of his previous novel The Ward of Our Lady of Mercy , which had been released a year earlier. In Madam Judit , he openly criticized the phoney bourgeois society and the morals of the time, and introduced a new character to Slovenian literature – an ethically positive character.
In all his works, Madam Judit included, Cankar intertwines and develops two thematic aspects: the longing and the socio-political part. This theater adaptation deals mainly with Judit’s longing and her search for love, two powerful drives of the story. Judit, an only child, bereft of motherly love, stems from an intellectual background. As her father is a teacher, she is well-read and is introduced into high society by her ageing husband. Having entered a loveless marriage at a very young age, she despises her unfaithful husband, moreover, she is disgusted by him. Much like Ema Bovary and Anna Karenina before her, Judit is not afraid to sever all the constraints of a sham marriage and follow her heart. Still pining for pure love, she seeks it in many men, but they turn out too weak to be able to reciprocate this love. So, she keeps yearning ... In her longing and search for love, Judit is quite a modern character, not submitting to compromise, futile or untrue relationships. She does not bow to the expectations of society, but bravely embarks on the lonely path towards her ideal of love, only to end up in resignation and disappointment. Is real, pure love between two people even possible when all of society's demands are taken into account?
Predstavo sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana

Christopher Hampton
NEMŠKO ŽIVLJENJE
A German Life, 2019
Monodrama, slovenska praizvedba
ponovitve:
13.6. Borštnikovo srečanje, SNG Maribor, Mali oder, ob 20h, vstopnice: https://sngmb.mojekarte.si/si/nemsko-zivljenje/vstopnice-1212215.html 16.6. Gledališče Koper, Mala dvorana 17.6. Šentjakobsko gledališče Ljubljana ob 19.30, zaključena predstava za abonente Vstopnice: 20€ /15€ (dijaki/študenti/upokojenci/brezposelni)
8.6. Drama SNG Ljubljana, Mala Drama, zaključena 9.6. Drama SNG Ljubljana, Mala Drama, za izven
Igralka: MARIJANA BRECELJ
Prevajalka ALENKA KLABUS VESEL, režiser ALEN JELEN, dramaturg MATJAŽ BRIŠKI, lektorica TATJANA STANIČ, scenografka URŠA VIDIC, kostumograf in fotograf CLAUDI SOVRÈ, oblikovalec svetlobe in tehnični vodja LEON BEDJANIČ,
Produkcija: ŠKUC gledališče, sezona 2025/26, koprodukcija: Pionirski teater in Zavod Kolaž
Premiera: 27. 11. 2025, ob 20.00, Dvorana Jenko, Miklošičeva 28, Ljubljana
ponovitvi: 30. 11. 2025, 9.12. 2025, ob 20.00, Pionirski teater
nedelja, 25. 1. 2026,ob 20.00, Pionirski teater, Miklošičeva 28, Ljubljana
petek, 30. 1. 2026, ob 20.00, Pionirski teater, Miklošičeva 28, Ljubljana
petek, 15. 5. 2026, ob 19.00, Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica
nedelja, 29. 3. 2026, ob 20.00, Pionirski teater, Miklošičeva 28, Ljubljana

Nemško življenje je besedilo, ki odpira eno najtežjih poglavij evropske zgodovine. To je nemško predvojno in vojno obdobje, ki je bilo zaradi strašljivih dejanj za dolgo časa potisnjeno v kolektivni molk. Ta molk pa ni prinesel pozabe, ampak se je nepreklicno zlil z občutkom krivde, ki ga nosijo generacije.
In vendar se ne moremo slepiti: »O čemer nočemo govoriti, moramo molčati,« – a prav ta molk je postal neznosna senca, ki se vrača in zahteva, da se z njo soočimo.
Pripoved odpira pogled v zakulisje nemškega življenja tistega časa – v mišljenje, občutenje in predvsem v mehanizme prilagajanja, ki so omogočili, da je zlo postalo vsakdanje. Hkrati pa opozarja, da vprašanje odgovornosti ni le stvar preteklosti, temveč tudi sedanjosti in prihodnosti.
Bistvo teh spominov presega zgodovinski okvir. Ne govori le o tedanjem nemškem narodu, temveč nas opozarja na univerzalnost človeške izbire – na nevarnosti slepega sledenja, na krhkost morale in na odgovornost vsakega posameznika. V tem je delo hkrati literarni zapis, intervju in pretresljiv opomin.
Je ogledalo, ki ga ne držimo le preteklosti, temveč tudi sedanjosti in prihodnosti. Zrcalo, v katerem lahko uzremo sami sebe in se vprašamo: Kako bi ravnali mi? In – še pomembneje: Kako ravnamo danes?


Predstavo sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana

Ahmed Masud: Izdelovalka mrtvaških prtov, monodrama
PONOVITVE:
nedelja, 24. 5. 2026, ob 20.00, Gledališče Glej ( vstopnice )
nedelja, 10. 5. 2026, ob 20.00, Gledališče Glej ( vstopnice )
torek, 17. 3. 2026, ob 20.00, PTL, Ljubljana, ( vstopnice )
nedelja, 8. 3. 2026, ob 20.00, Intimni oder, GT22, rezervacija vstopnic: rezervacije@moment.si
sreda, 22. 10. 2025, ob 19.00, Minoriti, Maribor (vstopnice)
torek, 21. 10. 2025, Mestno gledališče Ptuj (zaključena)
ponedeljek, 20. 10. 2025, ob 19.30, Mestno gledališče Ptuj ( vstopnice )
sreda, 15. 10. 2025, ob 20.00, Pošta, Robbova ulica 15, Ljubljana (vstopnice)
torek, 14. 10. 2025, ob 20.00, Pošta, Robbova ulica 15, Ljubljana (vstopnice)
četrtek, 12. 6., ob 21.00, Galerija Škuc
nedelja, 25. 5., ob 21.00, Klub Monokel
ponedeljek, 26. 5., ob 21.00, Klub Monokel
torek, 27. 5., ob 21.00, Klub Monokel
petek, 4. 4., ob 20.00 Klub Monokel
sobota, 5. 4., ob 20.00, Klub Monokel
četrtek, 10. 4., ob 20.00, Klub Monokel
četrtek, 3. 4. 2025, ob 20.00, klub Monokel, premiera
cena vstopnice: 10 €, 7 € študentje, dijaki, upokojenci, rezervacije vstopnic: info@skuc.org
V monodrami IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV gre za prvoosebno izpoved gospe Suad, osemdesetletne prebivalke Gaze, ki danes morda ni več živa. Ahmed Masud, palestinski pisatelj in dramatik, sicer profesor angleške književnosti na univerzi v Londonu, je leta 2014 o njej napisal dramo. In Hadži Suad, gospa Suad, kot jo je poimenoval, je hkrati postala še fikcija. Simbol odpora in nepodredljivosti palestinskega ljudstva. Dramska oseba, ki zaradi strašne resničnosti, v katero je ujet njen narod sredi največjega koncentracijskega taborišča na svetu, kot palestinska Mati Korajža postane za vedno živa.

Draga Potočnjak, fotografija z vaje B. Bučinel

Eda Čufer
Nekaj misli ob uprizoritvi Izdelovalke mrtvaških prtov
Danes zjutraj (18. 3. 2025) so me novice o brutalnem pokolu civilistov, med njimi več kot sto otrocih, v zgodnjih jutranjih urah ubitih v Gazi, prestregle, ravno ko sem se pripravljala na pisanje tega sestavka o Izdelovalki mrtvaških prtov – uprizoritvi, ki nastaja po besedilu palestinskega avtorja Ahmeda Masuda. Tekst se začne s prizorom, ki se je za mnoge uresničil danes zjutraj. Junakinja Hadži Suad v prvem prizoru premišljuje, ali je mogoče prav danes dan, ko bo umrla v enem od izraelskih zračnih napadov.
Čeprav je nastanek besedila spodbudila enainpetdesetdnevna vojna v Gazi leta 2014 (potem ko je avtor že več kot desetletje živel v Angliji), se zdi, kot da bi se dogajalo v realnem času leta 2025. To časovno prekrivanje postavlja pred nas, ustvarjalce predstave, izziv. Kako se znajti med fiktivnostjo literarno-gledališkega besedila in medijsko fikcionalizacijo realne genocidne vojne in progress ?
Absurdistični, nadrealistični in sarkastični ton in razvoj Masudovega besedila pod površino skriva resnično tragedijo generacij Palestincev, ki so svoja življenja preživeli v zasilnih domovih, taboriščih in getih. Hadži Suad nas v svoji pripovedi vodi od angleške kolonizacije pred katastrofo ( nakba ), s katero se leta 1948 začne nenehno preganjanje in razseljevanje Palestincev, do enainpetdesetdnevne vojne leta 2014 (in posredno do genocidne vojne 2023–2025, ki je v polnem teku). Med nakbo so bili ubiti Suadini starši in celotna družina, med prvo intifado je bil ubit sin, najdenček, ki ga je zapuščenega našla v kaosu nakbe ,leta 2014 pa se sooča z dejstvom, da je vnuk Gasan prebegnil v izraelsko vojsko, ki jo bo mogoče prav »tistega dne« ubila.
Ustvarjalci predstave se sprašujemo, ali je to drama absurda ali tragedija, ki se izteče v umor matere. Kako to delo uprizoriti in ga odigrati?
Ko je Susan Sontag leta 1993 prišla v oblegano Sarajevo in je tam z igralci štiri tedne postavljala na oder Beckettovo igro Čakajoč Godota , se mi je zdel izbor teksta skoraj tavtološko banalen, saj smo takrat, ujeti v efekt CNN-a , zares, kakor na Godota, čakali na mednarodno voljo in politično ter vojaško pomoč pri zaustavitvi vojne, ki se je pred našimi očmi razvijala v genocidno (Srebrenica). Toda mogoče sta Beckett in dramatika absurda prava smer v iskanju notranjih občutij, prek katerih bi se lahko povezali svetovi resnične osemdesetletne izdelovalke mrtvaških prtov iz Gaze, Masuda, ki v Londonu živi življenje, kakršnega ne bi mogel živeti, če bi ostal v Palestini, in nas, ki se trudimo v to vživeti in razumeti, seveda na osnovi lastnih izkušenj in informacij, ki jih imamo na voljo.
V Beckettovi drami, ki je bila napisana konec štiridesetih let prejšnjega stoletja, je Theodor Adorno odkrival preoblečeno tragedijo, ki sta jo spodbudili izkušnja holokavsta in moderna kriza smisla po drugi svetovni vojni. Ko smo bili v devetdesetih letih zgroženi nad pomanjkanjem mednarodne solidarnosti med vojno na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, ki so jo štiriindvajset ur na dan globalno predvajale multinacionalne kabelske in satelitske mreže, smo se pogosto spraševali, kam je izginil humanizem eksistencializma in absurdizma. Ali je treba krivdo iskati v relativizmu poststrukturalizma in postmodernizma? V ujetosti v vlogo gledalcev pokolov, ki ne morejo narediti ničesar? V Pogledu na bolečino drugega (2003) Susan Sontag piše prav o odzivu ljudi na medijske podobe aktualnega sodobnega vojnega nasilja. Ko so po planetu zaokrožili prvi posnetki in fotografije vojne v Sarajevu, katere tarča so bili civilisti, so ljudje čutili, da bi bilo treba nekaj narediti, takoj. Kasneje so se prizorov iz Bosne zasitili, ker se ta vojna ni in ni hotela končati.
Kako naj se torej odzovemo na slabih sto let trajajoče vse hujše krčenje in odvzemanje življenjskega prostora in na nenehno represijo nad palestinskim narodom, represijo, ki se razvija v odprt genocid, znova, pred našimi očmi? Sama bom sklenila z upanjem, da ga je še mogoče ustaviti in krivce zanj spraviti na sodišče.
KOLOFON:
Ahmed Masud: IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV
Prevajalka: Kristina Božič, režiser: Ivan Peternelj, igrata: Draga Potočnjak in Ivan Peternelj, dramaturginja: Eda Čufer, scenografka: Ema Kugler, kostumografka: Slavica Janošević, lektorica: Mateja Dermelj, oblikovalec gledališkega lista: Matej Peternelj, oblikovalec svetlobe: Borut Bučinel, tonska mojstrica: Lana Križaj, izvršna producentka: Barbara Hribar
Predstava je nastala v produkciji Društva za umetnost AVGUS in ŠKUC gledališča ob finančni podpori Mestne občine Ljubljana in Ministrstva za kulturo Republike Slovenija.
Zahvaljujemo se Slovenskemu mladinskemu gledališču in Tanji Velagić.