LOTOSOV CVET
Zvočno gledališče
ponovitev: četrtek, 18. 5. 2023, ob 21.00, Galerija Škuc, Stari trg 21, Ljubljana
cena vstopnice: 5 €
rezervacija vstopnic: info@skuc.org

Vsebina: Protagonista igre sta žrtev in njen rabelj, mlado dekle in njen ugrabitelj. Besedilo se začne s situacijo, v kateri dekle že sluti, da prijaznost odraslega moškega v hiši, polni nagačenih živali, v sebi skriva temnejšo plat. V dialogu med njima se stopnjuje njena stiska, podkrepljena s spoznavanjem njegove intence in z vse močnejšim občutkom ujetosti, ki jo moški zavija v plašč skrbi. Na vse bolj grozeč način igra senzibilno problematizira stik med ranljivo in nerazumljeno najstnico in med globoko poškodovanim odraslim moškim s silno potrebo po v otroštvu izgubljeni bližini. Nadomestiti jo hoče s prisilnim, posesivnim omejevanjem življenjskega prostora drugemu ranljivemu človeku. Gradacija napetosti kulminira v tragičnem koncu. Pretresljiva, subtilna in natančna študija psihopatologije.
Avtor: Iztok Jereb
Režiserka: Brina Klampfer
Dramaturginja: Vilma Štritof
Oblikovalka zvoka in skladateljica: Mateja Starič
Tonski mojster: Matjaž Miklič
Čelisti: Klemen Hvala, Martin Sikur, Jošt Kosmač
Lektorica: Metka Damjan
Kostumograf in fotograf: Claudi Sovre Mikelj
Oblikovalec mask: Silvan Omerzu
Tonska pomoč pri realizaciji projekta: Urban Gruden
Nastopata:
Dekle – ŽIVA SELAN Moški – PRIMOŽ VRHOVEC

ŠKUC gledališče, Zavod Kolaž

Ana Marija Veselčić: Domovci Radijska premiera: 17. 5. 2023, ob 20. uri z neposrednim prenosom iz Dvorane Alme Karlin Cankarjevega doma na Program Ars
Cena vstopnic: 7,00 EUR, 5,00 EUR * * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence, za sedeže najnižje cenovne kategorije Nakup vstopnic »Dom, sirotišnica, luknja, norišnica, zavod … Ena ženska, ki živi zraven nas, je rekla, kako je nam dobro, ker živimo v dvorcu. Ja, dvorec. To je lepo, ampak mislim, da ta ženska ne misli resno, da je nam dobro. To je tako, kot kadar jaz Dariu rečem, kako je njemu fino, ker hodi v šolo, on pa je v tej šoli dobil cvek in je zdaj slabe volje.« Domovci pred poslušalca razgrinjajo vse nianse življenja otrok, vključenih v t. i. domsko družino. Čustveno močno, na trenutke tudi humorno besedilo delno razkriva zbirokratiziran in okostenel sistem institucionalnega varstva otrok, v ospredje pa postavlja osebne zgodbe domskih otrok o odraščanju, prijateljstvu, prvi ljubezni, mladostniškemu preizkušanju meja – in iskanju samega sebe. Monološke izpovedi domovcev tako ponujajo ganljiv in intimen vpogled od znotraj s pravili in odnosi, vladajočimi njihovem življenju in otroštvu, ki v tovrstnem okolju ne more biti brezskrbno. »Našo luknjo zapustiš, ko dopolniš osemnajst let. Razen če greš na faks, potem živiš v domskem stanovanju. Moj brat Dario bo tu še deset let. In potem jaz še dve in potem bova oba samostojna. To mi je res smešno. Ob polnoči imaš rojstni dan, dopolniš osemnajst let in dobiš dokumente, spakiraš stvari in kar naenkrat postaneš samostojen. Greš spat kot domovec in se zbudiš zunaj kot nekdanji domovec.« Hrvaška igralka in avtorica Ana Marija Veselčić je za dramsko besedilo Domovci leta 2019 prejela nagrado hrvatskog glumišta, radijska igra v živo pa bo prva uprizoritev besedila v Sloveniji.

Prevajalka: Lara Wolf Režiser: Alen Jelen Dramaturginji: Kaja Novosel in Katja Markič Lektor: Martin Vrtačnik Tonski mojster: Matjaž, Miklič, Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Kostumograf: Claudi Sovre Mikelj igra: Lela - Lara Wolf Suzana - Lara Fortuna Daska - Jure Žavbi Zdravka - Lučka Počkaj Fran - Filip Štepec Produkcija: ŠKUC gledališče v sodelovanju z Uredništvom igranega programa Radia Slovenija – Programa Ars, Cankarjev dom Ljubljana Sofinancerja: MOL – Oddelek za kulturo, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije

Cikel “V ŽIVO”: STEKLENA STRUNA
petek, 18.11. v Gledališču Glej, ob 19h, – premiera I zvočne igre
četrtek, 24. 11., Tretji program Radia Slovenija – program ARS, ob 22.05, radijska premiera
Sandi Jesenik: Steklena struna
Kako ubesediti verbalno, spolno, fizično nasilje? Kako ga prepoznati in obsoditi, če se dogaja v zavetju male glasbene sobe, v kateri starejši profesor stalno premika meje (ne)dovoljenega in spornega, ko poučuje svojo sedemnajstletno učenko? Protagonistka Nina se pripravlja na zaključni nastop in končno oceno pri violončelu, vendar jo profesorjevo sistematično uzurpiranje osebnega prostora postavlja v središče dileme: prijaviti profesorja in tvegati uspešen zaključek šolanja ali potrpeti in požreti vedno bolj globoko stisko do zaključne ocene? Participativna radijska igra Steklena struna v razmislek in končno odločitev spodbuja svojo publiko, pri tem pa prevprašuje psihološke in družbene razsežnosti spolnega nasilja, katerih žrtve so v primežu travmatičnega sramu in strahu pred družino, prijatelji in širšo okolico.
Avtor: Sandi Jesenik, Režiser: Alen Jelen, dramaturginji: Zala Dobovšek, Kaja Novosel, tonska mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden, lektor: Martin Vrtačnik, strokovna konzultantka: Anja Grilc, violončelistka: Andrejka Možina, glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina, igralska zasedba: Lara Fortuna, Gaber K. Trseglav, Matej Zemljič

V nedeljo, 5. junija , vas ob 20. uri vabimo v Kulturni center Q/Klub Tiffany na ponovitev predstave Sandija Jesenika #brazgotine #kemseks , ki je nastala v produkciji gledališča Škuc. Predstava je del spremljevalnega programa Festivala parade ponosa 2022 . Igra v režiji Alena Jelena se dotika tabuizirane kemseks teme v LGBT skupnosti. Sploh v zahodnem svetu je razširjenost uporabe drog v porastu. Ta fenomen igralca Rok Kravanja in Vid Klemenc uprizarjata skozi osebne zgodbe posameznikov. Vstopnice: 10 € / 7 € (študenti) Sandi Jesenik: #brazgotine #kemseks Režiser: Alen Jelen Dramaturg: Sandi Jesenik Lektorica: Klasja Zala Kovačič Kostumograf: Matic Hrovat Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič (NinaBelle) Igrata: Rok Kravanja in Vid Klemenc Tehnična pomoč: Miha Bizjak Strokovna pomoč: Jernej Škof, Sebastjan Sitar Fotograf naslovnice in predstave: Marcel Obal Oblikovalec naslovnice: Mitja Ostrc Prevajalka gradiva: Ajda Krajnc Snemalka predstave: Urša Bonelli Potokar Produkcija: ŠKUC gledališče Koprodukcija: Zavod Kolaž Financerja projekta sta Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo, in Ministrstvo za kulturo. V predstavi sta pesmi Paula Culshawa in Romea Mihaljevića iz knjige Dnevnik izginjanja v prevodu Braneta Mozetiča. Besedilo je nastajalo pod vplivom španskega bloga o kemseksu, ki ga je prevedla Ajda Krajnc. Prav tako je nastajalo pod vplivom pričevanj kemseks udeležencev pri nas in v tujini ter s pomočjo organizacij, ki omenjeno problematiko znanstveno raziskujejo.
O predstavi:
Besedilo in uprizoritev se dotikata tabuizirane kemseks teme v LGBT skupnosti. Sploh v zahodnem svetu je razširjenost uporabe drog alarmantna. Ta fenomen uprizarjamo skozi osebne zgodbe posameznikov. V naših zgodbah imamo primer, ko že mladostniki posegajo po drogah med spolnimi odnosi, kar pri večini vodi v zasvojenost. Tako se problemi začno ciklično ponavljati in taka oseba se težko sama reši. Potrebna je ozaveščenost okolice in primerni pristop zdravstvenega osebja. Fenomen kemseksa postaja čedalje bolj popularen in se pojavlja tudi v heteroseksualni populaciji. Različne aplikacije in spletne strani za zmenke so še olajšale pot do prepovedanih substanc in iskanje potencialnih partnerjev s podobnimi željami. Pri prakticiranju kemseksa se pogosto zgodi, da postane ta oblika spolnega odnosa s substancami stalna praksa. V veliki večini so za uporabniki boleče zgodbe, ki so posledica travm, potlačenih spominov, nizke samopodobe ali nesprejemanje lastne spolne orientacije. Posledica uživanja drog za vikend se med tednom, ko se načeloma telo čisti in kaže na fizično odvisnost, pri posameznikih kaže tudi kot močna depresija, anksioznost ter slaba in razdražena komunikacija z bližnjimi. Vloga sramu je v takšnih primerih prav tako pomembna. Ob morebitnih globljih problemih se je pomembno pogovoriti s partnerjem, prijateljem, nenazadnje tudi s strokovnimi zdravstvenimi delavci, ki lahko ponudijo pravi naslov za plan odvajanja od tovrstnih drog. Bojazen pred stigmo je velika in poleg tega je tukaj pomembna še finančna stabilnost. Uporabniki se pogosto znajdejo v veliki stiski, saj zaradi zasvojenosti izgubijo običajen način življenja in zabredejo v težave. Zato so prvi znaki izjemno pomembni, da jih okolica prepozna in ne obsoja. Odvisniki se kaj hitro lahko znajdejo v začaranem krogu prepuščanja užitkom, ki ga dobijo pri kemseksu. Pozitivna stran, ki jo uporabniki pripisujejo drogi, je povečan libido, sproščanje zavor v močni seksualni potenciranosti čutov. V načinu življenja, ki nam ga narekuje tempo in v katerem izgubljamo stik s človekom ter postajamo »roboti«, ki se ženejo za uspehom, izklesanim telesom ipd., so droge kot ventil za sproščanje. Nedvomno gre za bolezen novodobne družbe. Droge postajajo cenovno dostopne in na nek način pomenijo določeni družbeni status. Velikokrat že zelo mladi posegajo po tovrstnih poživilih, saj raziskujejo spolno življenje in tako pridobijo na samozavesti. Nevarnost, ki preti posameznikom pri izvajanju kemseksa, je zasvojenost. Nenadzorovano uživanje drog vodi v dolgotrajne probleme, vpliva na fizično in psihično zdravje, kar ima lahko daljnosežne posledice. V raziskavah so fenomen kemseksa najprej raziskovali v homoseksualni skupnosti, kjer njegova popularnost kar blesti. Kemseks je del družbe in to pojavnost smo skušali predstaviti v naši predstavi #brazgotine #kemseks, ki je nastala na podlagi resničnih pričevanj. Pozitivne in negativne izkušnje posameznikov smo vpletli v zgodbe, ki sobivajo z nami.

Četrtek, 24. marec 2022, ob 19. uri, ŠKUC-Kulturni center Q/Klub Tiffany.
Vljudno vabljeni na pogovor ob 100. obletnici rojstva Piera Paola Pasolinija in projekcijo predstave Amado mio.
Pier Paolo Pasolini (Bologna 1922 – Rim 1975) je bil v prvi vrsti pesnik, pa tudi prozaist, dramatik, kritik, politični kolumnist, lingvist … in seveda svetovno znani filmski režiser. Njegovo mnogovrstno ustvarjanje so za časa njegovega življenja poskušali zajeti v trikotnik Marx-Freud-Kristus, v luči njegove nasilne, »škandalozne« in obredno programirane smrti pa je zadobilo nove metaliterarne ali celo mitske razsežnosti.
Brane Mozetič se bo o njegovem delu pogovarjal s prevajalcem Gašperjem Malejem in igralcem ter režiserjem Ivanom Peterneljem . Po pogovoru si bomo lahko ogledali posnetek gledališke predstave Amado mio , ki je nastal po Pasolinijevem kratkem romanu, v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča in Gledališča Škuc . V izvrstnem prevodu Milana Štefeta je leta 2006 izšel v zbirki Lambda (nekaj izvodov bo na voljo). Edina tema združenih kratkih romanov Nečistovanja in Amado mio je homoseksualni eros. Furlansko podeželje tik pred koncem 2. svetovne vojne, eksplozija zatrte čutnosti, grešnost … pa tudi »abstraktni, večni trenutek čiste želje« …

AMADO MIO
Produkcija: Slovensko mladinsko gledališče, Gledališče Škuc Avtor: Pier Paolo Pasolini Režija: Ivan Peternelj Dolžina: 70 min Premiera: 2009 Amado mio je en sam pobeg v čustveno notranjost občutljivega, odraščajočega mladeniča, ki v poeziji in ljubezenskem drgetu vidi usodno gibalo vsega obstoječega. Ljubezen se kaže kot tista paličica usode, bohotna in vsemogočna sila, ki se ji ni moč upirati in ki popolnoma zaslepi, preobrazi. Vseskozi je navzoča misel, da gre za greh, in pripovedni subjekt jo skuša ugonobiti, nekako uravnovesiti s skoraj obsedenim iskanjem brezmadežne čistosti, popolne naklonjenosti, predanosti. Prav v profilu negrešne, angelske podobe srečnega izbranca se nadeja najti odrešitev. Osrednja nit predstave je razmerje med Pasolinijem in njegovim občudovancem – eksplozija zatrte čutnosti, grešnosti, pa tudi »abstraktni, večni trenutek čiste želje«, ki vzcveti v absurdnem času 2. svetovne vojne, ko se strah pred smrtjo meša z banalnim in obscenim, ko je ozračje izprijeno in težko. Zasedba – Prevod in asistenca: Milan Štefe Lektorica: Mateja Dermelj Scena: Ema Kugler Kostumi: Barbara Stupica Glasba: Mitja Vrhovnik Smrekar Luč: Matjaž Brišar Producentka: Barbara Hribar Nastopata: Blaž Šef in Ivan Peternelj
SODELUJOČI NA POGOVORU:
Gašper Malej je avtor treh pesniških zbirk, urednik in založnik. Posebej intenzivno se ukvarja s prevajanjem iz italijanske književnosti (več kot 30 knjig, 10 uprizorjenih gledaliških besedil, približno 200 drugih objav) in je eden najbolj uveljavljenih slovenskih literarnih prevajalcev svoje generacije. Njegov prvi knjižni prevod je bil roman Izrek (Teorema, Študentska založba, 2000), obenem tudi prvi knjižni prevod Pasolinija v slovenščino. Za prevod romana P. P. Pasolinija Nafta (Petrolio, Cankarjeva založba, 2010) je prejel nagrado zlata ptica; za prevajalski opus pa kot doslej edini slovenski prevajalec državno nagrado za prevajanje Ministrstva za kulturo in turizem R Italije. Skupaj z Andrejem Medvedom zaključuje prevod izbrane Pasolinijeve poezije, ki bo izšel letos v sozaložništvu KUD AAC Zrakogled in Edicije Hyperion. Ivan Peternelj je iz dramske igre na AGRFT diplomiral leta 1996. Do leta 2003 je ustvarjal kot svobodnjak (samostojne projekte, v skupini Betontanc in gledališču Muzeum ter pri številnih neodvisnih produkcijah, v videofilmih Eme Kugler), nato pa se je redno zaposlil v SMG, s katerim je sodeloval že prej. Kljub temu delovanja na neinstitucionalni sceni ni opustil, še naprej pa tudi režira, marsikdaj v okviru SMG, kjer so v zadnjih sezonah pod njegovim režijskim vodstvom nastale uprizoritve Amado mio, Ribič in njegova duša ter Enajst tisoč batin (vse troje v koprodukciji s ŠKUC gledališčem) in Luna na cesti (v koprodukciji z Zavodom Bufeto). Brane Mozetič (1958) je slovenski pesnik, pisatelj, urednik zbirke Aleph in zbirke Lambda in prevajalec iz francoščine (Rimbaud, Genet, Foucault), znan predvsem kot avtor homoerotične literature. Njegov opus obsega 15 pesniških zbirk, knjigo kratkih zgodb, tri romane in šest otroških slikanic.Uredil je štiri antologije LGBT literature in več predstavitev sodobne slovenske literature. V tujini je izšlo že več kot petdeset prevodov njegovih knjig, samo pesniška zbirka Banalije je prevedena v dvanajst jezikov, s čimer sodi med najbolj prevajane sodobne slovenske avtorje. Organizira ali koordinira tudi prevajalske delavnice, branja slovenskih avtorjev v tujini, manjši literarni in glasbeni festival Živa književnost, ljubljanski LGBT filmski festival itd. Njegova zbirka Nedokončane skice neke revolucije (Unfinished Sketches of a Revolution, Talisman House, 2018) je bila finalistka za nagrado Lambda, za gejevsko poezijo. Program Kulturnega centra Q poleg lastnega vložka podpirajo Urad za mladino in Oddelek za socialno varstvo Mestne občine Ljubljana, Urad Republike Slovenije za mladino, JAK in JSKD. ŠKUC – Kulturni center Q obvešča: Klub Tiffany predstavlja varen prostor, ki ga sooblikujemo vsi_e, namenjen GLBTQ skupnosti. Prav tako se ne tolerira homofobije, bifobije, transfobije, seksizma, nacionalizma, rasizma in drugih oblik zatiranj. Vse obiskovalke_ce prosimo, da to upoštevajo in hkrati opozorijo ekipo na pojav nasilja. To lahko storite osebno ali nam pišete na kulturnicenterq@gmail.com in FB stran Klub Tiffany .
NAŠE DEJAVNOSTI LAHKO PODPRETE Z DONACIJAMI NA RAZLIČNE NAČINE.
ZA VAŠO PODPORO SE ISKRENO ZAHVALJUJEMO.