JAVNO POVABILO ŠKUC GLEDALIŠČA
ŠKUC gledališče vabi profesionalne dramske ustvarjalce, samostojne ustvarjalce s področja uprizoritvenih umetnosti in ustvarjalske ekipe dramskih umetnikov, ki delujejo v nevladnih organizacijah in profesionalnih gledaliških skupinah k oddaji predloga v okviru uprizoritvenega programa ŠKUC gledališča v letu 2026 in 2027. Prijave je treba oddati najpozneje do 15. junija 2025. S tem pozivom iščemo:
- profesionalne dramske umetnike, ki bi želeli sodelovati z enim projektom v gledališkem programu ŠKUC
- Imajo željo uprizoriti dramsko besedilo z manjšo zasedbo, monodramo, zvočno igro ali performans
- jih zanimajo vsebine, ki tematizirajo (odrsko aktualizirajo) vprašanja družbenih skupin z roba našega vsakdanjega zanimanja, spolnosti, migracij, LGBTQ+ ipd.
- želijo angažirati mlajše ustvarjalce s področja dramske igre, režije, dramaturgije, scenografije, kostumografije in gojiti vez med starejšo, izkušeno generacijo ustvarjalcev in mladimi.
- želijo uprizoriti slovenske praizvedbe in krstne uprizoritve mlajših slovenskih dramatičark in dramatikov
- se ukvarjajo z različnimi oblikami gledališke ustvarjalnosti
- jih zanima dokumentarno gledališče ali zvočno gledališče (radijska igra v živo)
Poziv vključuje projekte tako za odraslo občinstvo in kot za otroke in mladino.
Svoje predloge z obrazložitvijo vsebine, ekipe, teme, avtorji in naslovi dramskih besedil, morebitna dramska besedila in osnovne podatke in kontakt pošljite na elektronski naslov: skuc@skuc.si
Umetniški vodja ŠKUC gledališča bo pregledal vse prispele predloge in izbrane projekte povabili tudi pogovor.

DOBIMO SE PRED ŠKUCEM 2025
Z veseljem vas tudi letos vabimo, da se nam pridružite na festivalu Dobimo se pred Škucem , ki bo potekal med 25. julijem in 3. avgustom 2025 .
Festival vam v vročih dnevih ponuja kulturno osvežitev na butičnem odru pred Galerijo Škuc, v hladnih notranjih prostorih galerije in v intimnem atriju.
Festival Dobimo se pred Škucem predstavlja sklop raznolikih, kulturi in ustvarjalnosti posvečenih, sproščenih popoldnev in večerov, ki so brez vstopnine in se odvijajo na Starem trgu v Ljubljani. Namen festivala je s kvalitetnimi kulturno-umetniškimi dogodki dopolniti in popestriti poletno dogajanje v starem mestnem jedru Ljubljane. Zato vsako leto nagovorimo z javnim povabilom k sodelovanju nekatere že priznane in nekatere še neuveljavljene perspektivne ustvarjalce_ke z markantnim umetniškim izrazom. Vsekakor gre za izvajalce_ke različnih umetniških zvrsti, ki jih je resnično vredno preveriti v živo.
Festival je namenjen širši javnosti različnih starosti in okusov, tako otrokom kot mladini ter odraslim z različnimi kulturnimi željami. Program obsega koncerte , performanse , gledališke predstave , dve razstavi , ustvarjalne delavnice , Knjižnico pod krošnjami, modno revijo, literarne dogodke in Škučevo tržnico .
V sklopu Muzika na starem trgu bomo lahko prisluhnili izvajalcem_kam: Slapar/Hude/Golob/Bostič, Divinesaurs, Liza Končar, Angel's ex, Ad absurdum, Vito Marenče trio, 3tone, Gal Furlan quartet, Anja, Luka, Mario, v krogih na 5, Lejle, Witchberries in Minka .
V sklop Teater v galeriji smo vključili predstave za odrasle: Potujoči duet V.II , Gospa Judit, Preveč sveta, Pogovori v hiši Karlstein in Hočem živet v centru. V program pa smo uvrstili tudi kabarete: Eat your makeup, Naši ljubi alter idioti in Dragi Drago .
Otroci in starši si bodo lahko ogledali naslednje predstave: Krotilka coprnij, Potujoči cirkus nerodne Avguštine, Kraljeve ure, O dveh kozah, Sirkec, Sirkc, Mojca Pokrajculja, Zakaj teče pes za zajcem, Kamena juha in Zunaj .
Festival vključuje tudi literarne dogodke: Črna skrinjica , Prvoosebno raziskovanje zgodb z gostjo Veroniko Razpotnik , Pravljična druženja z avtorji_cami: Milan Šelj, Tanja Matijašević, Maša Ogrizek in Darka Erdelji, Nina Dragičević in Urša Majcen pa bosta sodelovali v sklopu plesnih predstav.
Študentje_ke Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil na NTF bodo pripravili razstavo in modno revijo: OD ------- DO . Na drugi razstavi Neurejene ponovitve pa se bo predstavila mlada umetnica Tamara Mihalič .
Tudi letošnji festival bo vključeval raznolike ustvarjalne delavnice, namenjene vsem generacijam: Sitotisk express, Ustvarjaj s svetlobo, Milni mehurčki, Prenos fotografije na blago, DIY nakit, Jaz kurator_ka!, Plavajoče ladje, Letala, Kolaži iz tekstila.
V tem pestrem festivalskem programu bo prav gotovo vsakdo našel nekaj zanimivega zase.
Ko se boste ob poletnih večerih želeli ohladiti in sprostiti, se torej ve: Dobimo se pred Škucem .
Festival se bo odvijal od petka, 25. julija, do nedelje, 3. avgusta 2025, vsak dan od 17. ure dalje pred Škucem, na Starem trgu 21 v Ljubljani . Če bo deževalo, se bo dogajanje preselilo v prostore Galerije Škuc.
Vsi dogodki so brez vstopnine.
Veseli bomo vašega obiska.
Društvo ŠKUC si pridržuje pravico do spremembe programa.
Organizator: Društvo ŠKUC, Stari trg 21, Ljubljana, info@skuc.org , www.skuc.org , FB , Instagram
Prost vstop nam omogočajo: MOL - Oddelek za kulturo in Oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje, Turizem Ljubljana, Ministrstvo za kulturo, Javna agencija za knjigo RS, Urad RS za mladino, Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil, Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje, NTF, Univerza v Ljubljani, Zavod Vertigo, Staroljubljanski zavod za kulturo, Zavod Omrežje, KUD Galerija C.C.U., Klet Brda, z.o.o. Dobrovo, Črna skrinjica, Plesni Teater Ljubljana, Center za slovensko književnost, Tam-tam, L'mit, Potemkinove vasi, DPG, Slaščičarna pri vodnjaku, Druga Violina, Dana, Mumino d.o.o. – Studio za tekstilni tisk in oblikovanje.

IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV, monodrama
PONOVITVE:
četrtek, 12. 6., ob 21.00, Galerija Škuc
nedelja, 25. 5., ob 21.00, Klub Monokel
ponedeljek, 26. 5., ob 21.00, Klub Monokel
torek, 27. 5., ob 21.00, Klub Monokel
cena vstopnice: 10 €, 7 € študentje, dijaki, upokojenci, rezervacije vstopnic: info@skuc.org
petek, 4. 4., ob 20.00 Klub Monokel
sobota, 5. 4., ob 20.00, Klub Monokel
četrtek, 10. 4., ob 20.00, Klub Monokel
četrtek, 3. 4. 2025, ob 20.00, klub Monokel, premiera
V monodrami IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV gre za prvoosebno izpoved gospe Suad, osemdesetletne prebivalke Gaze, ki danes morda ni več živa. Ahmed Masud, palestinski pisatelj in dramatik, sicer profesor angleške književnosti na univerzi v Londonu, je leta 2014 o njej napisal dramo. In Hadži Suad, gospa Suad, kot jo je poimenoval, je hkrati postala še fikcija. Simbol odpora in nepodredljivosti palestinskega ljudstva. Dramska oseba, ki zaradi strašne resničnosti, v katero je ujet njen narod sredi največjega koncentracijskega taborišča na svetu, kot palestinska Mati Korajža postane za vedno živa.

Draga Potočnjak, fotografija z vaje B. Bučinel

Eda Čufer
Nekaj misli ob uprizoritvi Izdelovalke mrtvaških prtov
Danes zjutraj (18. 3. 2025) so me novice o brutalnem pokolu civilistov, med njimi več kot sto otrocih, v zgodnjih jutranjih urah ubitih v Gazi, prestregle, ravno ko sem se pripravljala na pisanje tega sestavka o Izdelovalki mrtvaških prtov – uprizoritvi, ki nastaja po besedilu palestinskega avtorja Ahmeda Masuda. Tekst se začne s prizorom, ki se je za mnoge uresničil danes zjutraj. Junakinja Hadži Suad v prvem prizoru premišljuje, ali je mogoče prav danes dan, ko bo umrla v enem od izraelskih zračnih napadov.
Čeprav je nastanek besedila spodbudila enainpetdesetdnevna vojna v Gazi leta 2014 (potem ko je avtor že več kot desetletje živel v Angliji), se zdi, kot da bi se dogajalo v realnem času leta 2025. To časovno prekrivanje postavlja pred nas, ustvarjalce predstave, izziv. Kako se znajti med fiktivnostjo literarno-gledališkega besedila in medijsko fikcionalizacijo realne genocidne vojne in progress ?
Absurdistični, nadrealistični in sarkastični ton in razvoj Masudovega besedila pod površino skriva resnično tragedijo generacij Palestincev, ki so svoja življenja preživeli v zasilnih domovih, taboriščih in getih. Hadži Suad nas v svoji pripovedi vodi od angleške kolonizacije pred katastrofo ( nakba ), s katero se leta 1948 začne nenehno preganjanje in razseljevanje Palestincev, do enainpetdesetdnevne vojne leta 2014 (in posredno do genocidne vojne 2023–2025, ki je v polnem teku). Med nakbo so bili ubiti Suadini starši in celotna družina, med prvo intifado je bil ubit sin, najdenček, ki ga je zapuščenega našla v kaosu nakbe ,leta 2014 pa se sooča z dejstvom, da je vnuk Gasan prebegnil v izraelsko vojsko, ki jo bo mogoče prav »tistega dne« ubila.
Ustvarjalci predstave se sprašujemo, ali je to drama absurda ali tragedija, ki se izteče v umor matere. Kako to delo uprizoriti in ga odigrati?
Ko je Susan Sontag leta 1993 prišla v oblegano Sarajevo in je tam z igralci štiri tedne postavljala na oder Beckettovo igro Čakajoč Godota , se mi je zdel izbor teksta skoraj tavtološko banalen, saj smo takrat, ujeti v efekt CNN-a , zares, kakor na Godota, čakali na mednarodno voljo in politično ter vojaško pomoč pri zaustavitvi vojne, ki se je pred našimi očmi razvijala v genocidno (Srebrenica). Toda mogoče sta Beckett in dramatika absurda prava smer v iskanju notranjih občutij, prek katerih bi se lahko povezali svetovi resnične osemdesetletne izdelovalke mrtvaških prtov iz Gaze, Masuda, ki v Londonu živi življenje, kakršnega ne bi mogel živeti, če bi ostal v Palestini, in nas, ki se trudimo v to vživeti in razumeti, seveda na osnovi lastnih izkušenj in informacij, ki jih imamo na voljo.
V Beckettovi drami, ki je bila napisana konec štiridesetih let prejšnjega stoletja, je Theodor Adorno odkrival preoblečeno tragedijo, ki sta jo spodbudili izkušnja holokavsta in moderna kriza smisla po drugi svetovni vojni. Ko smo bili v devetdesetih letih zgroženi nad pomanjkanjem mednarodne solidarnosti med vojno na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, ki so jo štiriindvajset ur na dan globalno predvajale multinacionalne kabelske in satelitske mreže, smo se pogosto spraševali, kam je izginil humanizem eksistencializma in absurdizma. Ali je treba krivdo iskati v relativizmu poststrukturalizma in postmodernizma? V ujetosti v vlogo gledalcev pokolov, ki ne morejo narediti ničesar? V Pogledu na bolečino drugega (2003) Susan Sontag piše prav o odzivu ljudi na medijske podobe aktualnega sodobnega vojnega nasilja. Ko so po planetu zaokrožili prvi posnetki in fotografije vojne v Sarajevu, katere tarča so bili civilisti, so ljudje čutili, da bi bilo treba nekaj narediti, takoj. Kasneje so se prizorov iz Bosne zasitili, ker se ta vojna ni in ni hotela končati.
Kako naj se torej odzovemo na slabih sto let trajajoče vse hujše krčenje in odvzemanje življenjskega prostora in na nenehno represijo nad palestinskim narodom, represijo, ki se razvija v odprt genocid, znova, pred našimi očmi? Sama bom sklenila z upanjem, da ga je še mogoče ustaviti in krivce zanj spraviti na sodišče.
KOLOFON:
Ahmed Masud: IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV
Prevajalka: Kristina Božič, režiser: Ivan Peternelj, igrata: Draga Potočnjak in Ivan Peternelj, dramaturginja: Eda Čufer, scenografka: Ema Kugler, kostumografka: Slavica Janošević, lektorica: Mateja Dermelj, oblikovalec gledališkega lista: Matej Peternelj, oblikovalec svetlobe: Borut Bučinel, tonska mojstrica: Lana Križaj, izvršna producentka: Barbara Hribar
Predstava je nastala v produkciji Društva za umetnost AVGUS in ŠKUC gledališča ob finančni podpori Mestne občine Ljubljana in Ministrstva za kulturo Republike Slovenija.
Zahvaljujemo se Slovenskemu mladinskemu gledališču in Tanji Velagić.

JAVNO POVABILO 2025
Društvo ŠKUC vabi ustvarjalke in ustvarjalce k sodelovanju pri projektih Muzika na Starem trgu , Teater v galeriji in ustvarjalnih delavnicah za otroke in mlade .
Muzika na Starem trgu in Teater v galeriji
Cikel koncertov Muzika na Starem trgu že od svojih začetkov poleg že izoblikovanih in uveljavljenih skupin, vključuje tudi mlade avtorje in izvajalce različnih glasbenih zvrsti (klasika, jazz, ambientalna, sodobna improvizirana glasba, etno, …). Prav slednje vabimo tudi v letu 2025 z javnim povabilom. V okviru cikla Muzika na Starem trgu si ŠKUC želi predstaviti nove, nekomercialne in še neuveljavljene ustvarjalce, ki bi želeli svoje delo predstaviti širši publiki v samem centru Ljubljane. Namen cikla je predstaviti raznolik program različnih glasbenih zvrsti ter zanimivih in inovativnih pristopov. V ta sklop se lahko uvrstijo tudi kombinacije različnih zvrsti umetnosti, kot je primer glasbenega performansa z igro ali glasbeno-vizualnega performansa, … Cikel koncertov Muzika na Starem trgu poteka skozi leto v Galeriji Škuc in v mesecu juliju pred Galerijo ŠKUC.
Teater v galeriji je gledališki festival, ki predstavlja aktualno gledališko produkcijo za otroke in odrasle. V letu 2025 ga bomo organizirali že dvaindvajseto leto zapored. Festival bo potekal v mesecu juliju na malem odru pred Galerijo Škuc, zahtevnejše predstave pa v prostorih galerije. Tudi v sklopu Teatra v galeriji želimo k sodelovanju privabiti nove, nekomercialne in še neuveljavljene ustvarjalce, skupine in kulturna društva, ki želijo predstaviti svojo produkcijo. ŠKUC si želi, da bi v okviru tega cikla predstavili nova dramska dela, dela mladih neuveljavljenih dramskih ustvarjalcev, ki lahko vključujejo otroške predstave, ulično gledališče, performans, body art in inovativne kombinacije gledališča z drugimi umetnostnimi zvrstmi. Pomemben dejavnik pri izboru sodelujočih bo tako tehnična izvedljivost projekta, kot umeščenost prostora v staro mestno jedro. Izmed prejetih prijav bo selektorska komisija izbrala najmanj šest umetnikov/skupin. Prijave naj vsebujejo kratko predstavitev avtorja ali avtorske skupine, predstavitev dela ter avdio, video in slikovni material. Društvo ŠKUC prejetega materiala ne vrača.
Ustvarjalne delavnice za otroke in mlade
Program Društva ŠKUC vključuje tudi ustvarjalno-izobraževalne delavnice za otroke (Škucove packarije) in mlade (Ustvarjalni ponedeljki). Enodnevne delavnice potekajo v Galeriji Škuc in Info centru čez celo leto, večdnevne delavnice pa izvajamo v času poletnih festivalov Živa književnost in Dobimo se pred Škucem. K sodelovanju vabimo ustvarjalce in ustvarjalke z različnih področij (likovna, glasbena, gledališka, literatura, sodobni mediji …). Pri izbiri bo pomembno vlogo igrala inovativnost vsebin in pristopov. Prijava naj vsebuje kratko predstavitev avtorja in predlog delavnice, trajanje in priporočljivo starost udeležencev.

Izbranim avtorjem oz. skupinam bo ŠKUC poleg honorarja omogočil tudi nadaljnje sodelovanje ter promocijo njihovega dela. Svoje prijave oddajte najpozneje do ponedeljka, 31. marca 2025, na naslov: Društvo ŠKUC, p. p. 4337, Ljubljana ali po elektronski pošti: info@skuc.org .

Berta Bojetu Boeta: Pogovori v hiši Karlstein
Včasih veš, nekje je zapuščenost
ponovitev: ponedeljek, 10. 3. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc
cena vstopnice 10 €, študentje dija ki in upokojenci 7 €, priporočene rezervacije na info@skuc.org
Berta Bojetu Boeta
»V procesu smo raziskovali relacijski prostor odnosov za uprizarjanje zahtevnih čustvenih stanj. Nekaj zelo lepega, močnega in transformativnega je v tem, ko se uzremo v bolečini. Strahu. Jezi. Žalosti. Upanju. Stik s temi globokimi čutenji nosi posebno avro lepote in mehkobe. Ranljivosti in dostopnosti. Te ptice , ki si jih delimo, smo želeli uzreti s sočutjem in jih preliti v format uprizoritve, kjer jih lahko začutimo ne samo na kognitivni, temveč na globoko telesni, psiho-organski ravni,« je skupinski proces predstavila režiserka Saška Rakef . Skladateljici pri projektu sta bili Ingrid Mačus in Bojana Šaljić Podešva : »Menim, da je izmed vseh mojih sodelovanj s Saško Rakef pri tem delu uspel najgloblji spoj vseh izraznih sredstev, vseh vstopajočih umetniških intenc. Forma je zato samosvoja, je homogena zlitina energije zvočnih plasti, ki se pretakajo skozi zvočnike in kovinske plošče, besednih pomenov in igre oziroma giba; lahko bi rekli, da prostor transformirajo enovite, pulzirajoče skulpture iz zvoka in telesa.« In po besedah Ingrid Mačus je »raziskovanje zvočne razsežnosti besedila odpiralo možnost za stik z globljimi plastmi sedimentiranih zaznamujočih življenjskih izkušenj, kar se je med projektom utelesilo kot organski dialog med pomenom in občutkom. Razvejana zvočno-poetične slika se ponekod razrašča v večplastnost ritualnih ponavljanj, ponekod pa se izčisti v prosojne linearnosti.« Igralka Mojka Končar pa je izkušnjo strnila z besedami: »Ustvarjalni proces Pogovorov v hiši Karlstein bi najbolje povzela kar z Bertinimi besedami: 'To je obračun s seboj in pogovor med vsemi mrtvimi, z vsemi pozabljenimi, z vsemi zavrženimi. To je srečanje s samim seboj, preden odideš. Kam? Saj ne vemo.' To je zame odsev v zrcalu, je blazni ples, je trganje ptičjega krila na hrbtu, ki zaplapola okrog pasu slehernice in vseh njenih predic. Je molitev, ki ne čaka na boga, ker nas je že davno zapustil, in je bolečina, ki nas oblikuje, da iz rane poženejo nove begonije. Zdi se, da sta Jozefina I in Jozefina II postali zvočna kompozicija in beseda, ali pa beseda in glasba, petje in gib, ki se tako prepletata, da sta pravzaprav eno. To pa je mogoče zaradi tesnega sodelovanja z zvočnimi mojstricami, ki so me obdajale v tem procesu, da smo lahko ustvarile tak preplet naših izraznih poti v tej prvi in 'zadnji uri Jozefine', kot je rekla Berta, ki zato postane tudi moja, njena, naša in srčno upam, da tudi vaša.«
Oblikovanje zvoka podpisuje Urban Gruden , vizualno podobo Lucija Zucchiati , oblikovanje svetlobe Domen Lušin , neposredni prenos Matjaž Miklič . Dramaturginja pri projektu je bila Vilma Štritof , lektorica Mateja Juričan . Izdelava kostuma Nika Dolgan . Pogovori v Hiši Karlstein so nastali v koprodukciji 3. programa Radia Slovenija – programa ARS in ŠKUC gledališča. Premiera zvočnega performansa z neposrednim radijskim prenosom na programu ARS bo v ponedeljek, 23. decembra, ob 20.00 v galeriji ŠKUC in na 3. programu Radia Slovenija – programu ARS.
Produkcija: ŠKUC gledališče, Radio Slovenija (program Ars)
Predstavo sta omogočila: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana