P R E D T E M
P O N O V I T V I
P R E D S T A V E
PREDTEM, performans
Vabljeni na ponovitev performansa PREDTEM, v torek, 5. 12. 2023 ob 20:00 in 21:00 v Galerijio Škuc, Ljubljana.
Premiera, 14. 11. 2023 ob 20:00 v Galeriji ŠKUC Ljubljana.
PREDTEM je performans avtorske ekipe, ki jo sestavljajo Jana Menger, Tina Ščavničar, Niko Novak in Daniel Petković. Skozi performans ekipa raziskuje vrednote konzumiranja umetnosti, položaj posameznika v kaosu, ki nas obdaja. S performansom poskušamo priti do pristnega stika z zunanjim svetom skozi različne forme in posameznike, ki se nam bodo pridružili na dogodku. Ustvarjalni proces, ki se bo dogajal pred navzočimi je priprava za performans, ki se je že zgodil ( nosi naslov MEDTEM KO), sedaj pa ponujamo edinstven vpogled v PREDTEM. Drago občinstvo, vabljeni na našo gostijo.
Avtorska ekipa: Jana Menger, Tina Ščavničar, Niko Novak, Sandi Jesenik, Daniel Petković
Dramaturg in producent: Sandi Jesenik
Fotograf: Marcel Obal
Produkcija: Društvo VLU
Tehnična pomoč: Društvo ŠKUC
__________________________
Vstopnice: 7 € / 5 € (znižana)
Rezervacija: drustvovlu@gmail.com
________________________________________
Projekt je finančno podprla Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo.
preberite več
Š T O R K L J I C A
M I N C A
B I N C A
D O B I
B R A T C A
Renata Reneja Škrjanc
ŠTORKLJICA BINCA MINCA DOBI BRATCA
ponovitve:
ponedeljek, 20. 11. 2023, ob 11.00, Cirius Kamnik
sobota, 18. 11. 2023, ob 10.00, Galerija Škuc, Škucove packarije
sobota, 30. 9. 2023, ob 17.00, hiša otrok in umetnosti, 2. Vikend neodvisnih lutkovnih gledališč
ponedeljek, 18. 9. 2023, ob 10.00, Galerija Škuc za OŠ Janeza Levca
premiera: sobota, 29. 7. 2023, ob 18.00, Galerija Škuc
Pravljica o štorkljici Binci Minci je pripoved o družini, ki se bo čez nekaj mesecev povečala. A vesela novica Binco Minco prestraši. Namesto sončnega nasmeha jo zagrne sivi oblak skrbi. Debele solze ji tečejo po licih in med hlipanjem komaj uspe povedati mamici in očku, kaj jo tako zelo skrbi… A kot se za pravljico spodobi, je konec srečen. Saj je prave ljubezni za vse vedno dovolj. Topel objem staršev pa lahko dela čudeže.
»…Pravzaprav je to moja zgodba. Zgodba mojega otroštva. Pri štirih letih sem, do takrat edinka, izvedela, da bom dobila sestrico. Od strahu, da moja starša ne bosta imela več časa zame in da ne bom več tako ljubljena, sem se v majhni otroški glavici jezila na sestrico, s katero pa sva potem postali ljubeči zaveznici in najboljši prijateljici. Z zgodbico o Binci Minci otrokom prijazno sporočam, da je vsako rojstvo sorojenca družinski blagoslov, srečen dogodek. In da je v srcih očkov in mamic neskončno velik prostor, v katerem je doma ljubezen.
Najpomembnejše sporočilo je, da več, kot jo dajemo, več prostora v srcu je za novo. Zato so skrbi v malih glavicah povsem odveč. Staršem pa z njo prišepnem, kako zelo dragocen je čas, ki ga namenijo pogovoru, branju in druženju z otroki. To je posvečen čas.
Pravljica Štorkljica Binca Minca dobi bratca je blago, nevsiljivo poučna. Z njo želim krepiti ne le izrazne in domišljijske sposobnosti otrok, pač pa tudi njihovo čustveno inteligenco.
Starši bodo lahko svoje otroke s pomočjo pravljičnih junakov na topel, (pri)srčen način pripravili na prihod novega družinskega člana. In bo tako otroške solzice zamenjal njihov smeh, ki zveni, kot bi se kotrljale frnikule…«.
Avtorica Renata Reneja Škrjanc je sanjalka, navdihovalka, strastna ljubiteljica življenja, ki v sebi še vedno neguje majhno deklico z iskricami v očeh. Ali kot pravi: »Slišim zvenenje besed in s pravljicami rada nagovarjam otroke ter se dotikam njihovih src. Novinarka, motivatorka, moderatorka, prostovoljka, pesnica, pravljičarka, osrečevalka, ki rada rišem nasmehe na obraze majhnih in velikih otrok. V besedah pa najdem srečo, da lahko pišem o ljubezni, ki dela ta svet preprosto čudovit.«
Režija, dramaturgija in priredba besedila: Žiga Sedmak
Kostumografija in izdelava lutk: Bojan Vister
Igra: Kaja Jordan
Producent: ŠKUC gledališče
Koproducent: Šentjakobsko gledališče Ljubljana
Predstavo sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana
preberite več
D O M O V C I
M O N O D R A M A
P R E M I E R A
Ana Marija Veselčić: DOMOVCI
Premiera: četrtek, 27. 7. 2023, ob 22. 00, Galerija Škuc, Stari trg 21, Ljubljana
8. 11. 2023, ob 11.00, Cirius Kamnik
O predstavi
Zdaj že odrasla Lela se ob obisku doma za zapuščene otroke, v katerem je preživljala svoje otroštvo, spominja dogodkov, ki so nekoč oblikovali njen vsakdan. Tu so se sklepala prijateljstva, vnemale so se prve ljubezni, zgodila so se razočaranja, rojevali so se upi za prihodnost in počasi, ne da bi kdo zares opazil, so ob tem otroci odraščali. Nikogar od Lelinih nekdanjih prijateljev ni več tu, v domu, a ona jih kljub temu pride obiskat prav sem, kjer so otroci brez družin drug drugemu predstavljali nadomestno družino.
Lela se spominja samosvoje lepotice Suzane in njene simpatije, frajerja Daske, ki sta, ne da bi si to priznala, skupaj odkrivala, kako težko je biti pred drugimi iskren in ranljiv, če si bil sam nekoč ranjen in zapuščen. Spominja se vzgojiteljic, ki so raje pile že drugo dopoldansko kavo, kakor da bi se ukvarjale z otroki, ter tihega in zadržanega Frana, ki si je najbolj od vsega želel imeti telefon, kot so ga imeli vsi drugi, da bi ga odsotna mama lahko kdaj pa kdaj poklicala. Iz spomina vznikajo prizori izletov na morje, božičnih praznikov in športnih tekmovanj, dokler se Lela nazadnje ne spomni še same sebe kot majhne deklice, ki je ves ta svet le opazovala in se učila, kako življenje teče po ustaljenem tiru, ne glede na to, kdo si in od kod prihajaš.
Ves svet je poln takih črnih lukenj, kot je ta dom, a nobena ti ni tako znana kot tista, v kateri odraščaš.
O avtorici
Ana Marija Veselčić (1991) je hrvaška igralka, članica ansambla HNK Split. Dramsko besedilo z izvirnim naslovom Domaši je napisala na podlagi osebne izkušnje odraščanja v domu svete Ane za zanemarjene otroke v Vinkovcih na Hrvaškem. Študirala je na umetniški akademiji v Splitu, kjer je diplomirala z uprizoritvijo omenjenega dramskega besedila. Zanjo je leta 2019 prejela nagrado za izvirno dramsko besedilo, leta 2020 pa še nagrado marul za najboljšo žensko vlogo na festivalu Marulićevi dnevi.
Kolofon
Režiser: Alen Jelen
Igralka: Lara Wolf
Dramaturginja in avtorica priredbe: Katja Markič
Kostumograf in fotograf: Claudi Sovrè
Lektor: Martin Vrtačnik
Tonski mojster: Urban Gruden
V monodrami so uporabljeni posnetki iz istoimenske radijske igre, v kateri so nastopili Lara Fortuna (Suzana), Jure Žavbi (Daska), Filip Štepec (Fran), Lučka Počkaj (Zdravka) in Lara Wolf (Lela).
Produkcija: ŠKUC gledališče, Radio Slovenija (program Ars) in Zavod Kolaž
Predstavo sta omogočila: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana
preberite več
P R O G E
Z V O Č N A
I G R A
Helena Šukljan: PROGE
Premiera: 9.10.2023 ob 11h v sklopu Avdiofestivala v Galerija v Cukrarni
Režiser: Klemen Markovčič, dramaturginja: Helena Šukljan, zasedba: Marijana Brecelj , Gaja Filač , Klemen Kovačič , Ajda Smrekar , Primož Vrhovec, glasbena izvedba v živo: DJ Nina Kodrič, tonska mojstra: Urban Gruden in Sonja Strenar, lektorica: Saša Grčman, fonetičarka: Suzana Köstner
Zvočno-gledališki igri sledi pogovor, ki bo poskušal razširiti pogled, predvsem pa kontekstualizirati temo spolnih zlorab. Na okrogli mizi, ki jo je zasnovala Darja Groznik , sodelujejo sogovorniki Vlasta Nussdorfer , Robert Tekavec in Ranka Ivelja , z razmisleki pa tudi Katja Bašič in Albert Mrgole .
Koprodukcija Tretjega programa Radia Slovenija – programa Ars s ŠKUC gledališčem. Starostna stopnja: 15+
O Progah
Igra Proge je zasnovana kot preplet izpovedi petih oseb, ki si delijo izkušnjo spolne zlorabe. Z zavedanjem, da takih izkušenj ne moremo posploševati, sem želela razpreti čim širši spekter omenjene teme. Predvsem sem se želela odmakniti od še vedno precej pogostih (stereotipnih) prepričanj, ko govorimo o spolnem nadlegovanju. Med drugim tega, da ta pojem pomeni samo posilstvo; da zloraba v družini ni zloraba; da moški ne morejo biti žrtve spolne zlorabe; da se to dogaja samo mladim dekletom … Zato se izbrani liki – Sandra, Pia, Marko, Robert in Nataša – razlikujejo po starosti, spolu, poklicu, pogledih na svet, zanimanju, načinu življenja itn. In tako se razlikujejo tudi njihove izkušnje, v katerih je bila prekoračena meja in so postali žrtve spolnega nadlegovanja. Vendar je bil moj namen poiskati skupno točko, rdečo nit vseh petih pripovedi, in tako sem prišla do prog. V SSKJ pojem »proga« ponuja pet različnih pomenov, ki so mi pomenili izhodišče za razvoj zgodb. Nadgradila sem jih z intervjuji s terapevti in žrtvami zlorab ter z različnimi zgodbami, s katerimi sem se srečala v življenju, na koncu pa sem vse skupaj preoblikovala in ustvarila nove fiktivne like ter njihove izpovedi.
Pisanje o spolnih zlorabah je zagotovo svojevrsten izziv, saj lahko pisanje hitro preide v moraliziranje, poveličevanje ali pomilovanje osebe, ki je doživela zlorabo, v obsojanje storilcev, v preveliko eksplicitnost, nejasnosti itn. Med pisanjem sem tako lovila tanko mejo med tem, da jasno povem zgodo, ter tem, da ne sodim ali kako drugače čustveno obarvam pripovedi. Predvsem pa sem želela biti spoštljiva do dramskih likov, to pomeni do poslušalk in poslušalcev, ki so zlorabo morda doživele oz. doživeli. Največji uspeh bom kot avtorica radijske igre Proge dosegla, če se bo kdo ob poslušanju prepoznal, poistovetil in se v svoji izkušnji počutil manj samega ali če bo – na drugi strani – radijska igra pri kom sprožila vsaj razmislek o širšem pogledu na spolno zlorabo ter pripeljala do spoznanja, da ne obstaja samo ena proga, ampak jih je toliko, kolikor je ljudi in njihovih izkušenj.
O avtorici Heleni Šukljan
Helena Šukljan je diplomirala na AGRFT, smer Dramaturginja in scenske umetnosti, trenutno pa zaključuje magistrski študij iste smeri. Največ časa namenja praktični dramaturgiji in dramskemu pisanju, deluje pa tudi kot urednica Akademijskega lista , scenaristka, pomaga pri organizaciji in produkciji gledaliških festivalov ( Festival uprizoritev, glasbe in akademij – FUGA, AGRFT festival), piše (strokovne) članke za gledališke liste in druge publikacije ter raziskuje in deluje na področju gledališke pedagogike.
Program ŠKUC gledališča sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana – oddelek za kulturo
Brezplačne vstopnice na: https://olaii.com/event/3501/radijska-igra-proge
Več o festivalu: www.avdiofestival.si
preberite več
L O T O S O V
C V E T
Z V O Č N O
G L E D A L I Š Č E
LOTOSOV CVET
Zvočno gledališče
ponovitev:
nedelja, 30. 7. 2023, ob 22.00, Galerija Škuc, Stari trg 21, Ljubljana
četrtek, 18. 5. 2023, ob 21.00, Galerija Škuc, Stari trg 21, Ljubljana
Vsebina: Protagonista igre sta žrtev in njen rabelj, mlado dekle in njen ugrabitelj. Besedilo se začne s situacijo, v kateri dekle že sluti, da prijaznost odraslega moškega v hiši, polni nagačenih živali, v sebi skriva temnejšo plat. V dialogu med njima se stopnjuje njena stiska, podkrepljena s spoznavanjem njegove intence in z vse močnejšim občutkom ujetosti, ki jo moški zavija v plašč skrbi. Na vse bolj grozeč način igra senzibilno problematizira stik med ranljivo in nerazumljeno najstnico in med globoko poškodovanim odraslim moškim s silno potrebo po v otroštvu izgubljeni bližini. Nadomestiti jo hoče s prisilnim, posesivnim omejevanjem življenjskega prostora drugemu ranljivemu človeku. Gradacija napetosti kulminira v tragičnem koncu. Pretresljiva, subtilna in natančna študija psihopatologije.
Avtor: Iztok Jereb
Režiserka: Brina Klampfer
Dramaturginja: Vilma Štritof
Oblikovalka zvoka in skladateljica: Mateja Starič
Tonski mojster: Matjaž Miklič
Čelisti: Klemen Hvala, Martin Sikur, Jošt Kosmač
Lektorica: Metka Damjan
Kostumograf in fotograf: Claudi Sovre Mikelj
Oblikovalec mask: Silvan Omerzu
Tonska pomoč pri realizaciji projekta: Urban Gruden
Nastopata:
Dekle – ŽIVA SELAN Moški – PRIMOŽ VRHOVEC
ŠKUC gledališče, Zavod Kolaž
preberite več