1 %
D O H O D N I N E
Z A
D R U Š T V O
Š K U C
Z 1 % dohodnine pomagate ohranjati živahno, neodvisno in dostopno kulturno sceno.
Hvala vsem, ki obiskujete in podpirate programe Društva ŠKUC.
Že več kot petdeset let so naši prostori mesto srečevanja umetnosti, kritične misli, skupnosti in raznolikih glasov. Vaša podpora omogoča, da lahko v slovenskem kulturnem prostoru vztrajamo pri vrednotah odprtosti in dostopnosti.
ŠKUC podpira ustvarjalce in skupnosti, ki pogosto delujejo na presečišču sodobne umetnosti in alternativne kulture, ter zunaj glavnih tokov: mlade in neodvisne umetnike, nove avtorje, raznolike marginalizirane glasove ter vse, ki s svojo prakso širijo razumevanje umetnosti, družbe in človekovih pravic. Pomemben del našega dela so tudi programi za otroke in mladino, s katerimi spodbujamo radovednost, domišljijo in kulturno opismenjevanje že od najzgodnejših let.
Z vašim 1 % dohodnine nam pomagate, da lahko: – podpiramo razvoj neodvisne kulturne in umetniške scene, – omogočamo prostor za sodobne, eksperimentalne in družbeno angažirane prakse, – izvajamo kakovostne programe za otroke in mladino, – ustvarjamo vključujoče projekte za skupnosti, ki so pogosto spregledane, – razvijamo delavnice, usposabljanja in izobraževanja, – ohranjamo kulturo kot dostopno javno dobro.
Kako lahko namenite 1 %:
1. Izpolnite obrazec (PDF) , vanj vpišite svoje podatke in davčno številko ŠKUC-a: SI97827665 . Oddate ga lahko preko eDavkov ali pošljete na pristojni finančni urad do 31. decembra 2025.
2. Uporabite spletno stran CNVOS , kjer v iskalnik vpišete Društvo Študentski kulturni center ali SI97827665 . CNVOS lahko obrazec v vašem imenu brezplačno posreduje FURS-u (do 20. decembra).
Če bi nas želeli podpreti še bolj neposredno, lahko to storite tudi preko TRR-ja, PayPala ali SMS donacij. Informacije najdete na naši spletni strani pod zavihkom Donacije .
Hvala, ker z nami soustvarjate prostor neodvisne kulture, novih idej in ustvarjalnosti za vse generacije.
Vaš ŠKUC
preberite več
D E J A N
S R H O J:
V E Č E R
P L E S N I H
S O L O V 2
Dejan Srhoj: VEČER PLESNIH SOLOV II
Galerija Škuc, Stari trg 21, Ljubljana SRE, 17. 12., ob 21:00 / PREMIERA ČET, 18. 12., ob 21:00 PET, 19. 12., ob 21:00 VSTOPNINA: 8€ Število obiskovalcev je omejeno, zato je predhodna rezervacija vstopnic obvezna. Rezervacije sprejemamo na info@skuc.org. Koncept, koreografija, izvedba: Dejan Srhoj Zasnova prvega sola: Silvan Omerzu Glasbena kompozicija: Tomaž Grom Koreografija tretjega sola: Leon Marič Glasba v živo: Ana Kravanja Dramaturgija: Katarina Pejović Kostumografija: Dajana Ljubičić Oblikovanje svetlobe in tehnična podpora: Borut Cajnko Leta 2022 je Dejan Srhoj ustvaril Večer plesnih solov, plesno sestavljanko treh sodelovanj in raziskav z umetniki iz različnih medijev, poetik in estetik. Tri leta pozneje pred publiko prihaja Večer plesnih solov II. Forma, kakor tudi paradoksi sodelovanj, sta si podobni, a v vmesnem času je svet zagorel in človeštvo se je razklalo. Obenem se – včasih z noro hitrostjo, drugič z neznosno počasnostjo – dogajajo najhujši padci v brezno pošasti in najčudovitejši kvantni preskoki. Vsi smo ta hip akrobati na žici, ki je meja med koncem in novim začetkom. Zakaj razširjati kader opazovanja Večera plesnih solov II v takšen total? Zato, ker je vsako resno in resnično poglabljanje v lastno srce teme – z namero iskanja njenega jedra luči – en košček v mozaiku skupnega začetka, ki nas čaka. In Dejan skupaj s svojimi sodelavci in so-raziskovalci počne ravno to. V začetnem solu na nek način nadaljuje tam, kjer se je prejšnji Večer ustavil: pri iskanju novega pogleda na lastno preteklost. Kot izhodišče jemlje sodelovanje z lutkovnim umetnikom Silvanom Omerzujem pri predstavi Svetnik Krespel, v kateri je pred 22 leti igral naslovni lik. Tokrat stopa v dialog s patriarhalnim in avtoritarnim principom arhetipa moškega, se mu prepušča in se hkrati sprašuje, katere – če sploh – stične točke ima njegova lastna identiteta z njim. Skladatelj in kontrabasist Tomaž Grom je za Dejana ustvaril konceptualni zvočni okvir, ki izhaja iz načrtovane eksistencialne nuje ter raziskuje, kaj je materialna vsebina prelomnega trenutka, ko se življenje zreducira na le nekaj predmetov. Kakšen je zvok vsakega predmeta, kaj govori tišina vmes? S plesalcem in koreografom Leonom Maričem razkrajata določen stereotip moške identitete ter ga razpirata v njegovo specifiko – osvobojeno predalčkanja in omejevanja. Na tej točki pa se pojavi vprašanje: kako preprosto in hkrati kako zahtevno si je prisvojiti svobodo ter v njej vztrajati? Cel večer je zajet in prežet s čudovito glasbo multiinštrumentalistke Ane Kravanja, ki teče vzporedno z Dejanovim potovanjem – včasih se srečujeta, včasih pa potujeta vsak po svojih poteh. Tako se gibalno raziskovanje različnih plati identitete ves čas zrcali in odmeva v hiši zvokov, ki jih ustvarja Ana. In obratno.
Pred temi nepopisljivo kratkimi in dolgimi tremi leti je Dejan ob prvem Večeru zapisal naslednje:
“Vsak v plesu bere, kar rabi sam prebrati. Jaz sem medij branja obiskovalca. Zakaj je ranljivost tako univerzalna? Kako biti ranljiv, a ne ranjen? Na odru, za začetek.”
Tokrat so ta vprašanja tehtna na povsem drugačen način. Izdelava maske: Silvan Omerzu, Žiga Lebar // Produkcija: Dejan Srhoj in Nomad Dance Academy Slovenija // Odnosi z javnostmi: Urška Comino, Goran Pakozdi // Foto: Nada Žgank // Predstava je nastala s finančno podporo: Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije // Partnerji: Društvo Škuc, Maska, Društvo za sodobni ples Slovenije // Zahvala: Nina Meško, Liana Kalčina ter Dragana, Doroteja in Dimitra Projekt so omogočili:
preberite več
M O J A
S K R I V N O S T
Z V O Č N A
P R E D S T A V A
Moja skrivnost, zvočna predstava za otroke, 6+
7. in 14. decembra 2025, ob 8.05 na Prvem programu Radia Slovenija, vabljeni k poslušanju.
Premiera: sobota, 8. 11. 2025, ob 15.00, Koseški bajer
Ponovitvi: nedelja, 9.11. 2025, ob 11.00 in 15.00, Koseški bajer
Predstava poteka na prostem. Zbirno mesto: otroško igrišče pri Kavarni Lokus. Vstopnica: 5 €, rezervacije na info@skuc.org
Predstava za otroke in njihove starše je zasnovana kot doživljajski zvočni sprehod po gozdu, z glasbo in plesom. Z raziskovanjem drobnih instalacij in poslušanjem duhovite zgodbe, spoštljive do otroške žalosti, nas to posebno potovanje z globokim razumevanjem otroka in njegovih stisk popelje v sončno deželo igre in radosti.
»MOJA SKRIVNOST« – predstava, zasnovana kot doživljajski zvočni sprehod
V soboto, 8. novembra 2025, ob 15. uri bo pri Koseškem bajerju v Ljubljani premierno uprizorjena predstava za otroke in njihove starše, ki je zasnovana kot doživljajski zvočni sprehod po gozdu. Ponovitvi dogodka bosta v nedeljo, 9. novembra, ob 11. in 15. uri.
Saška Rakef Perko , avtorica scenarija in režiserka te posebne predstave, je pri svojem delu izhajala iz razumevanja otrokove stiske in videnja radosti otroške igre. »Tako velika, kot je otroška sreča, je globoka tudi otroška žalost. Polna vprašanj. Globokih, bolečih, pomembnih. Lara in Igor, osrednja lika zgodbe, sta prijatelja. Najboljša prijatelja. Nekega dne pa se, tako kot se kdaj zgodi vsem prijateljem, spreta.«
»Zakaj se mi je smejal, ko sem padla? Zakaj se je zlagala? Saj sva vendar prijatelja. Najboljša prijatelja.« S predstavo smo želeli prikazati lepoto in moč prijateljstva, pa tudi tiste za otroka izjemno zahtevne trenutke, vpete v vsak proces odraščanja, ko se odnos prekine, ko je razočaranje, ko si jezen in tako zelo žalosten. Zasnovana je kot zvočni sprehod za otroke in starše. Ko z igralcema stečejo v gozd, se prepleteta ambienta realnega prostora in predstave. S poslušanjem, gibanjem po prostoru in raziskovanjem drobnih umetniških instalacij se otroci in starši skupaj z igralci potopijo v dogajanje, postanejo del zgodbe o prav posebnem tekmovanju v gozdu … del zgodbe, ki je na nek način tako zelo podobna Larini in Igorjevi.
Med mahom in praprotjo so zajci in praprot sklenili stavo – nekoč prijatelji, zdaj na smrt skregani – in se pripravljajo na olimpijado. V nizu humornih zapletov in preprek in v silni želji po zmagi se odpira tudi prostor za paleto čustev, ki spremljajo spor. Predstavo smo tako zasnovali z željo, da prisotne povabi v igro, da z iskrivostjo, veseljem, igrivostjo ustvari varen prostor, kjer lahko začutimo in vidimo tudi žalost in jezo, občutka, s katerima je prepredeno vsako odraščanje. Da lahko z zgodbo podoživimo nekaj, kar nam je vsem (in vsakemu na svoj način) poznano, in ko to lahko z nekom delimo, in je varno, potem lahko odleže. In začutimo, da bo spet vse dobro.«
V na videz prav običajen gozd je kot skladateljica glasbe vstopila Ingrid Mačus . »Tam najdemo klepetave praproti in jezikave zajce, ki priprave na gozdno olimpijado pospremijo s hišnim orkestrom. V njem najdejo prostor fanfare praproti, mojster igranja na želode, vsi rahlo razglašeni gozdni inštrumenti in tudi posebna zvočna iznajdba. Igrajo eklektično glasbo, ne manjka niti dober zajčji rap in praprotni marš poguma. Zvočnost igra gradi iz abecede čustev v drugem planu, ponekod pa na ples povabijo songi. Poslušalce zvok torej nagovarja tako s teksturnim čustvenim slikanjem kot tudi z jasnimi melodičnimi motivi.«
Nad scenarijem, nad njegovim zapisom, je v procesu razvoja predstave – zvočnega sprehoda – bdela svetovalka za jezik Mateja Juričan. »Ob vseh »aktualnih« temah, večnih zakaj tako in kako bo (kot da v resnici vemo), sem odkrila, kako lep je svet gozda in kako navihani so zajci. In pred mojimi ušesi in očmi je gozd silovito zaživel, tako zanimiv, zabaven in pomirjujoč, ker ni skušal iskati odgovorov na »velika« vprašanja, ampak je z enostavnimi besedami in s svojimi različnimi prebivalci razkril večno bistvo naših odnosov ... In resnično verjamem (to sem začela verjeti že na prvi vaji z Mojko in Tinesom), da je tole mojstrovinica za vse generacije. Če si lahko del takšne čarovnije, je to velika čast. In še nikoli se nisem na celotni vaji z igralci tako nasmejala od prve do zadnje minute in še onkraj.«
Besedilo: Saška Rakef, Nina Kokelj
Režija in dramaturgija: Saška Rakef
Glasba: Ingrid Mačus
Zvočno oblikovanje: Urban Gruden
Oblikovanje prostora in ilustracije: Lucija Zucchiati
Risbe in zapis besedil za dnevnik: Manzar Jannat, Ana Tereza Perko, Maša Stritar
Koreografija: Ajda Pirtovšek
Svetovalka za jezik: Mateja Juričan
Strokovna sodelavka: Katarina Lia Kompan Erzar
Jezikovni pregled: Aleš Učakar
Urednik: Alen Jelen
V predstavi igrata Ajda Pirtovšek in Tines Špik.
Interpretacija likov v zvočni igri: Mojka Končar, Tines Špik, Petra Štibelj (Praprotki), Peter Alojz Marn, Blaž Šef, Uroš Smolej, Tines Špik (Zajčki), Ana Tereza Perko (Lara), Luka Maslaković (Igor), Tibor Bezlaj Milčinski, Mila Koščak, Leja Šetinc, Nace Žerjal (deklice in dečki).
Zvočni efekti in petje: nOrkester 2025, Atelje Sarasvati (posnetek nastal na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca Ajdovščina)
Produkcija: ŠKUC Gledališče in 3. program Radia Slovenija – program ARS.
Zahvala: Cankarjev dom, Darja Hlavka Godina, Dana Papachristou, Yorgos Samantas, Mirko Perko, 3. (zdaj že) 4.D OŠ Koseze, Danaja Knez, OŠ Koseze, Amanda Vidic, Samo Turk, ravnateljica GŠ Ajdovščina Bernarda Paškvan
Predstavo sta omogočila: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana
preberite več
N E M Š K O
Ž I V L J E N J E
M O N O D R A M A
Christopher Hampton
NEMŠKO ŽIVLJENJE
A German Life, 2019
Monodrama, slovenska praizvedba
ponovitev: torek, 9.12. 2025, ob 20.00, Pionirski teater, Miklošičeva 28, Ljubljana
Vstopnice: 20€ /15€ (dijaki/študenti/upokojenci/brezposelni)
Blagajna Pionirskega teatra, Miklošičeva ulica 28, je odprta uro pred predstavo (19.00-20.00) Rezervacija vstopnic: umetniski@pionirski-teater.si
Igralka: MARIJANA BRECELJ
Prevajalka ALENKA KLABUS VESEL, režiser ALEN JELEN, dramaturg MATJAŽ BRIŠKI, lektorica TATJANA STANIČ, scenografka URŠA VIDIC, kostumograf in fotograf CLAUDI SOVRÈ, oblikovalec svetlobe in tehnični vodja LEON BEDJANIČ,
Produkcija: ŠKUC gledališče, sezona 2025/26, koprodukcija: Pionirski teater in Zavod Kolaž
Premiera: 27. 11. 2025, ob 20.00, Dvorana Jenko, Miklošičeva 28 in ponovitev 30. 11. 2025
Nemško življenje je besedilo, ki odpira eno najtežjih poglavij evropske zgodovine. To je nemško predvojno in vojno obdobje, ki je bilo zaradi strašljivih dejanj za dolgo časa potisnjeno v kolektivni molk. Ta molk pa ni prinesel pozabe, ampak se je nepreklicno zlil z občutkom krivde, ki ga nosijo generacije.
In vendar se ne moremo slepiti: »O čemer nočemo govoriti, moramo molčati,« – a prav ta molk je postal neznosna senca, ki se vrača in zahteva, da se z njo soočimo.
Pripoved odpira pogled v zakulisje nemškega življenja tistega časa – v mišljenje, občutenje in predvsem v mehanizme prilagajanja, ki so omogočili, da je zlo postalo vsakdanje. Hkrati pa opozarja, da vprašanje odgovornosti ni le stvar preteklosti, temveč tudi sedanjosti in prihodnosti.
Bistvo teh spominov presega zgodovinski okvir. Ne govori le o tedanjem nemškem narodu, temveč nas opozarja na univerzalnost človeške izbire – na nevarnosti slepega sledenja, na krhkost morale in na odgovornost vsakega posameznika. V tem je delo hkrati literarni zapis, intervju in pretresljiv opomin.
Je ogledalo, ki ga ne držimo le preteklosti, temveč tudi sedanjosti in prihodnosti. Zrcalo, v katerem lahko uzremo sami sebe in se vprašamo: Kako bi ravnali mi? In – še pomembneje: Kako ravnamo danes?
Predstavo sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana
preberite več
I N
J A Z
K O M A J
D I H A M
P R E D S T A V A
in jaz komaj diham
PONOVITEV PREDSTAVE
petek, 28. 11. 2025, ob 19.00, MC Kotlovnica Kamnik
četrtek, 27. 11. 2025, ob 18.00, Bastion, Koper.
sreda, 15. 10. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc v sodelovanju z Mednarodnim festivalom Mesto žensk
ponedeljek, 24. 3. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc
torek, 25. 3. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc
Vstopnina: 10 € / 7 € za študentke, dijakinje, upokojene in breposelne osebe Število sedežev je omejeno. Rezervacije sprejemamo na info@skuc.org
Premiera: četrtek, 28. 11. 2024, ob 20. uri, Galerija Škuc, Ljubljana.
Ponovitev: sobota, 30. 11. 2024, ob 20. uri, Galerija Škuc, Ljubljana.
V začaranem krogu paničnih napadov, stiske in tesnobe se skrivajo telesne in zvočne pokrajine, ki komaj čakajo, da jih odkrijemo iz sence. Podobe senc, sanj in vdora resničnosti se z elementi senzoričnega in gibalnega gledališča prepletajo v povabilo k empatiji in h kolektivni izkušnji dihanja.
Projekt in jaz komaj diham je nastal kot odziv na besedilo “Neke noči neke deklice, nekje umirajo” Katje Gorečan ter ideje iz študije “Sexy But Psycho” dr. Jessice Taylor.
Trajanje: 45 minut
Avtorstvo in koncept: Katja Markič, Katja Gorečan, Rina Pleteršek
Režija: Katja Markič Performerka: Rina Pleteršek Dramaturgija: Katja Gorečan Vizualno oblikovanje: Maja Poljanc Oblikovanje zvoka: Ana Jerina Zunanja sodelavka: Ivona Kruljac, dr. med, specialistka za otroško in mladostniško psihiatrijo Izvršna produkcija: Jernej Škof Dolžina: 45 minut Produkcija: Zavod Omrežje Koprodukcija: Društvo ŠKUC, Zavod Carnica – Zavod za kulturo in turizem, Kulturno izobraževalno društvo PiNA Podpora: Mestna občina Ljubljana
Za pomoč pri projektu se zahvaljujemo: Alenki Vidrih za svetovanje pri somatskem pristopu, Nastji Mezek za pomoč pri kostumografskih elementih in Larisi Kazić za scensko svetovanje.
preberite več