Društvo ŠKUC ima dolgoletno prakso organiziranja projektov na področju kulture, sociale in zdravja. V društvu namreč od leta 1984 naprej potekajo aktivnosti, ki podpirajo opolnomočenje marginaliziranih skupin skozi kulturne prakse. Vzporedno s kulturnimi praksami so se razvijali socialni in zdravstveni projekti. Od takrat naprej potekajo na primer projekti prizadevanja na področju preprečevanja okužbe s hivom, razvili pa so tudi socialne projekte, ki pomagajo osebam, ki živijo s hivom. Te se še danes srečujejo z družbeno stigmo. V teh projektih, močno povezanimi z mednarodnimi okolji, smo posvojili načela etičnega dela z uporabniki programov, ki se soočajo boleznijo in njeno umeščenostjo v vsakdanji družbeni kontekst. Podobno ima društvo dolgoletne izkušnje na področju socialnih projektov, ki pomagajo LGBT+ osebam graditi socialno mrežo skozi participacijo v kulturnih in diskurzivnih dogodkih. Projekte kot so Samopomoč v stiski, Ustavimo hiv in skupino za samopomoč osebam, ki živijo s hivom, podpirajo financerji kot sta Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za zdravje RS, pri čemer z rednim preverjanjem izkazujemo tudi strokovnost teh projektov.
V soorganizaciji z zavodom Omrežje smo v zadnjih letih razvijali tudi tri projekte povezane z duševnim zdravjem: Improaktivacija, uporaba impro gledališča kot orodij za izražanje, socialnih stisk in vključevanje, In jaz komaj diham, intimno soočenje s tesnobo in Kultura je tudi zame, vključevanje ranljivih skupin.
KO TELO GOVORI PESEM
Projekt Ko telo govori pesem raziskuje presečišče umetnosti, telesnosti in izkušnje prebolevanja raka. V središče postavlja telo – ranjeno, rekonstruirano, a hkrati živo, ustvarjalno in sposobno pripovedovanja svoje zgodbe. Umetnost je v projektu uporabljena kot orodje skupnostne nege, refleksije in povezovanja. V projekt so vključene preživele raka, njihove bližnje, LGBT+ skupnost, umetnice ter strokovnjakinje s področja zdravstva in sociale. Temelji na pristopu, ki vključuje telo in sodelovanje ter daje prostor ljudem, ki so pogosto izključeni iz umetniških procesov. Projekt gradi nehierarhično, povezovalno skupnost ter omogoča, da vsebina nastaja skupaj – iz izkušenj udeležencev.
Projekt tako presega zgolj prezentacijo bolezni – ustvarja živ, varen prostor, v katerem se lahko posameznice srečajo v ranljivosti, ustvarjalnosti in skupnosti. Umetnost tu postane način pripovedovanja, zdravljenja in povezovanja.
V prihodnje želimo projekt razvijati naprej – razširiti obliko dogodkov, vključiti še več ustvarjalk, kulturnic in podpornih društev ter zajeti čim širše polje izkušenj soočanja z rakom.
Naše aktivnosti so zasnovane tako, da udeleženkam omogočajo varen prostor izražanja in stik z drugimi, hkrati pa želimo v projekt vključevati tudi bližnje, ki so pogosto prezrti, a globoko zaznamovani z izkušnjo bolezni. Pomemben del ciljne skupnosti ostajajo umetniška javnost ter strokovnjaki s področja zdravstva in sociale, s katerimi želimo graditi dolgoročno sodelovanje in zaupanje v umetniško-kulturne metode kot pomemben del skupnostne podpore.
Zasnova in organizacija: Tanja Matijašević, Hannah Koselj Marušič, Jasmina Kožar in Jernej Škof
Projekt omogočata: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana:
USTAVIMO HIV IN KULTURA
Program »Ustavimo hiv«, ki ga izvaja Društvo ŠKUC, presega klasične okvire zdravstvene preventive. Od samega začetka temelji na razumevanju, da hiv ni zgolj medicinsko vprašanje, temveč tudi družbeno, politično in kulturno. Prav zato program sistematično povezuje preventivo s kulturno produkcijo, umetnostjo in javnim diskurzom.
Pomemben zgodovinski mejnik na presečišču homoseksualnosti, kulture in kasneje tudi vprašanj hiva je bil prvi Magnusov festival – Magnus festival – Homoseksualnost in kultura, ki je leta 1984 potekal v okviru ŠKUC-a. Šlo je za prvi javni festival z gejevsko in lezbično tematiko v socialistični Vzhodni Evropi. Festival je odprl prostor za razpravo o spolni usmerjenosti, identiteti, vidnosti in kulturni reprezentaciji – teme, ki so se z izbruhom epidemije aidsa kmalu izkazale za ključne tudi v kontekstu hiva.
Magnus ni bil zgolj kulturni dogodek, temveč politična in družbena intervencija. Ustvaril je temelje za javno artikulacijo izkušenj, ki so bile dotlej potisnjene na rob – in ravno ta javna vidnost je kasneje omogočila tudi bolj odprt, skupnostni in solidaren odziv na epidemijo hiva.
V okviru programa »Ustavimo hiv« ŠKUC uporablja kulturne formate kot orodje za:
To vključuje:
S tem kultura postane prostor refleksije in opolnomočenja – ne le informiranja. Namesto moraliziranja program gradi na kritičnem razmisleku, osebnih zgodbah in umetniškem izrazu, ki lahko doseže ljudi na drugačen, bolj čustven in dolgoročen način.
V 80. in 90. letih je hiv v javnosti spremljala močna stigma, povezana predvsem z gejevsko skupnostjo. ŠKUC je s svojo kulturno in aktivistično dejavnostjo prispeval k preoblikovanju diskurza – od strahu in izključevanja k informiranosti, odgovornosti in spoštovanju človekovih pravic.
Program »Ustavimo hiv in kultura« tako nadaljuje tradicijo Magnusa: ustvarja varne prostore, kjer se lahko o hivu govori odkrito, brez sramu in predsodkov. Kultura tukaj ni dekoracija preventive, ampak njen sestavni del – prostor, kjer se znanje prepleta z izkušnjo, umetnost pa z aktivizmom.
Program sofinancira Ministrstvo za zdravje:
