Heimat Camp
12. 5.–11. 6. 2023, Galerija Škuc
Umetnik: Gašper Kunšič
Kurator_ka: Tia Čiček
Lepo vabljene_i na odprtje razstave Heimat Camp v petek, 12. 5., ob 19. uri!
___________
Gašper Kunšič na samostojni razstavi z naslovom Heimat Camp med 12. majem in 11. junijem 2023 v prostorih Galerije Škuc apropriira vizualne reference slovenskega podeželja svojega otroštva ter folklorne motive in popkulturo območja bivše Jugoslavije. Razstavne prostore z intervencijami in deli preoblikuje v čustveno nabite ambiente, ki pokvirjajo tradicionalno in ustvarjajo nov (folklorni) svet za tiste, ki ne pripadajo. Z grajenjem t. i. camp realnosti vzpostavlja prostore, v spominu zaznamovane z bolečino in nesprejemanjem, z umetnikovim posegom v prostorih Galerije Škuc pa predstavljajo začasno zatočišče.
Razstavo spremljata besedilo umetnostnega zgodovinarja Jureta Kirbiša, ki Kunšičevo delo razlaga prek camp teorije in umešča v širši umetnostnozgodovinski kontekst, ter istoimenska knjiga umetnika, nastala v koprodukciji z Mednarodnim grafičnim likovnim centrom Ljubljana (MGLC Ljubljana)in Slovenskim kulturno-informacijskim centrom (SKICA).
Več o razstavi!
Koprodukcija knjige umetnika:
MGLC – Mednarodni grafični likovni center
SKICA – Slovenski kulturno-informacijski center
___________
Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana .

Lepo vabljene_i na odprtje razstave Požiralniki v petek, 31. 3., ob 19. uri!

Požiralniki
31. 3.–27. 4. 2023
Umetniki_ce: Peter Černe, Ira Konyukhova, Yein Lee, Siggi Sekira, Sonja Vulpes
Kurator_ka: Domen Ograjenšek
Požiralniki polnijo pokrajine, ki so ji bile nekoč domače in trdne. Razstava predstavlja dela Petra Černeta , Ire Konyukhove , Yein Lee , Siggi Sekira in Sonje Vulpes . V časih, ko se vednost in dojemanje borita z neprekinjenimi tokovi nepričakovanega, ponuja fikcija svoja orodja. Požiralniki se odpirajo svetu premen, v okolja, ki porajajo tako spremembe kot pristajanje na le-te. »Tedaj so trgovine še kazale sledi tega, kar je morda veljalo za vrhunec oblikovanja 1990-ih, nekaj, kar bi fotografiral_a ali o čemer bi blogal_a kakšen_na milenijec_ka. Ti razmeščeni fragmenti vzorcev in obrisov so se ji zdeli precej tuji. Ravno še toliko prepoznavni, da jih je bilo mogoče pripisati neki dobi, kot označevalec ali kot vibe, a uhajajoči sleherni drugi določnosti, čemurkoli, kar bi jih lahko napravilo oprijemljive, uporabne za začetek pogovora ali za kak kos refleksije o zgodbah, ki bi jih naposled pripovedovala svojim prijateljem_icam. Kote sicer skrbno prebeljenih zidov so prekrivale zgrešene nikotinsko rumene lise. Zapolnjene ali prekrite luknje so pričale o odvečnem, umaknjenem pohištvu in napravah. Odkar je nakupovanje izgubilo svoj vsesplošni čar, je center bolj ali manj sameval. Otroci in najstniki_ce so se zbirali v drive-in McDonald’sih ali na avtocestnih počivališčih; lepo urejene, zagrajene prostore so zamenjali za bolj mejne in zapuščene.«
Domen Ograjenšek

Več o razstavi!

Dela Petra Černeta je za razstavo prijazno posodila:
Moderna galerija, Ljubljana
Razstavo je podprl Avstrijski kulturni forum Ljubljana.


Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

Skrbno kuriranje predstavitev knjige in pogovor o kuriranju kot skrbstveni praksi ponedeljek, 3. 4., 2023, ob 18.uri, Galerija Škuc, Stari trg 21, 1000 Ljubljana Predstavitev knjige Skrbno kuriranje (Curating with care, Routledge 2023) s sourednico Elke Krasny in piskami poglavja Platforma skrbi: kolektivni kuratorski načini n*a*i*l*s hacks*facts*fictions (The platform of care: collective curatorial modes of the n*a*i*l*s hacks*facts*fictions platform) Petjo Grafenauer, Brigito Miloš in Katjo Kobolt. Zbornik Skrbno kuriranje (2023), ki sta ga uredili Elke Krasny (Akademija umetnosti Dunaj) in Lara Perry (Univerza v Brightonu) združuje refleksije več kot 20 avtoric_jev kuratorstvu kot skrbstveni praksi in poziva h kuratorski pozornosti do prvenstva skrbi za vse življenje ter k bolj “skrbnemu kuratorstvu”, ki se odziva na družbeno, ekološko in politično analizo kuratorskega skrbništva. Izhajajoč iz meddisciplinarnega in medgeneracijskega umetniško-raziskovalnega projekta Roževina zgodovine (n*a*i*l*s hacks*facts*fictions platforma, Mesto žensk, District Berlin, galerija Škuc, UL-ALUO, Goethe-Institut Ljubljana, 2020), ki je razgrinjal pogled na zgodovino skozi vizuro kozmetike in lepotnega dela, so Petja Grafenauer (ALUO), Katja Kobolt (ZRC SAZU) in Brigita Miloš (Univerza na Reki) v zbornik Skrbno kuriranje (2023) prispevale razmišljanja o ambivalentnosti kozmetike, kuratorstva in real-politike kot skrbi. Družbeni in ekološki boji za drugačno planetarno kulturo, ki temelji na skrbi in spoštovanju dostojanstva življenja, se odražajo v sodobnih kuratorskih praksah, ki raziskujejo soodvisnosti človeka in nečloveške narave. Prevlada teme skrbi v kuratorstvu je odziv na dvojno krizo: krizo družbene in ekološke skrbi, ki je značilna za globalno politiko, in poklicno krizo kuratorstva pod pritiski vse bolj komercializirane kulturne krajine. V knjigi so zbrani teoretični eseji, metodološki izzivi in študije primerov kuratork_jev, aktivistk_ov in teoretičark_kov, ki delujejo v različnih globalnih geografijah, da bi raziskale različne načine, na katere se kuratorsko delo kaže kot skrb, saj je življenje in preživetje vseh bitij odvisno drug od drugega. Predstavitev zbornika bo potekala v angleškem jeziku in bo v pogovoru z udeleženkami tematizirala možnosti in pasti kuriranja kot skrbstvene prakse. Dogodek bo osvetlil tudi večletno participatorno meddisciplinarno raziskovanje mednarodne platforme n*a*i*l*s hacks*facts*fictions, predvsem njegovo ljubljansko postajo Roževina zgodovine (26. Mesto žensk festival, 2020), ki je na pobudo Katje Kobolt združila kuratorke_je, umetnice_ke, teoretičarke_ke in študentke_e v skupnem raziskovanju zgodovino skozi vizuro kozmetike in lepotnega dela, ter s produkcijo umetniških del, izvirnih znanstvenih in strokovnih prispevkov, z razstavo z diskurzivnim in pedagoškim programom ter zbornikom razkrila povezave med režimi dela, spoli, družbenimi razredi, migracijami, različnimi identitetami in njihovimi estetskimi kodiranji. ___________ Dr. Elke Krasny, profesorica za umetnost in pedagodiko ter predstojnica oddelka za izobraževanje v umetnosti na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Krasny v svojih znanstvenih in akademskih spisih, kuratorskem delu in mednarodnih predavanjih obravnava vprašanja skrbi v sedanji zgodovinskih presečiščih s poudarkom na emancipatornih in transformativnih praksah v umetnosti, kuratorstvu, arhitekturi in urbanizmu. Razstava iz leta 2019 in uredniški zbornik Critical Care. Architecture and Urbanism for a Broken Planet, ki sta jo kurirali in uredili skupaj z Angeliko Fitz, je izšla pri založbi MIT Press in uvaja perspektivo skrbi v arhitekturi, ki obravnava antropocenske pogoje globalne sedanjosti. Krasny je skupja z Laro Perry souredila knjigo Curating as Feminist Organizing (Kuratorstvo kot feministično organiziranje, Routledge, 2023). Dr. Petja Grafenauer je docentka na Oddelku za teorijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Je specialistka za lokalno in regionalno umetnost po drugi svetovni vojni, s poudarkom na slikarstvu in sodobni umetnosti. Od leta 2012 raziskuje tudi presečišča med gospodarstvom in umetnostjo. Trenutno dela na dveh raziskovalnih projektih, in sicer Modeli in prakse mednarodne kulturne izmenjave Gibanja neuvrščenih: raziskovanje prostorsko-časovnih kulturnih dinamik in Protesti, umetniške prakse in kultura spomina v postjugoslovanskem kontekstu. Svoja dognanja redno objavlja v znanstvenih, strokovnih in poljudnih medijih, nazadnje v Tretjem besedilu. Napisala ali uredila je več knjig o likovni umetnosti, med drugim študijo o pop artu na Slovenskem z naslovom Non-Aligned Pop (2017), knjigo besedil Zdenke Badovinac z naslovom An Authentic Interest (2010) in monografijo o slikarju Aleksiju Kobalu (2008). Dr. Brigita Miloš je docentka na Oddelku za kulturne študije Univerze na Reki. Ukvarja se s področjem študij spolov in literature, študij telesa in feministične teorije. Je koordinatorka Centra za ženske študije na Reki. Dr. Katja Kobolt se kot raziskovalka, kustosinja in umetnostna pedagoginja ukvarja s spolom, umetnostjo in literaturo ter zasleduje vprašanja širšega kulturnega pomena. Kobolt je v sodelovanju z različnimi institucijami in feminističnimi ter postmigrantskimi skupinami (mdr. transjugoslovanski kuratorski kolektiv Red Mined, n*a*i*l*s hacks*facts*fictions platforma) in ustanovami (mdr. Mesto žensk, 54. Oktobrski Salon Beograd, District Berlin, Lothringer 13 München) spodbudila in izvedla raziskovalne, publikacijske, umetniške in kulturne projekte. Predavala je na Humboldt Universität zu Berlin, Berlin University of the Arts, Ludwig-Maximilians-Universität v Münchnu in na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici. Je Marie Skłodowska-Curie raziskovalka na Inštitutu za kulturne in spominske študije Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. ___________ Dogodek soorganizirajo: ALUO, Galerija Škuc, Goethe-Institut Ljubljana, Mesto žensk, ZRC SAZU ___________ Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

OLJA GRUBIĆ: SOBIVANJE
24. 2.–23. 3. 2023, Galerija Škuc
Lepo vabljene_i na performans Olje Grubić Ikebana v sredo, 8. 3., ob 18.30 in na ogled njene samostojne razstave Sobivanje z Artistas v petek, 10. 3., ob 18.00!
Razstava Sobivanje je na ogled vse do 23. 3. 2023, vabljeni_e. ___________ Umetnica: Olja Grubić Kurator: Jernej Škof ___________ V želji po vzpostavljanju prostora svobode Olja Grubić na razstavi Sobivanje, s katero se med 24. 2. in 23. 3. predstavlja v Galeriji Škuc, potrjuje telesnost in ženskost na osvobajajoč način. Skuša ju postaviti v objem radikalnega sprejemanja brez ideoloških spon, navzočih v današnji družbi. In ko se osvobojeni le-teh ozremo nazaj, se hitro pojavi vprašanje: Ali naj naše telo še služi zastarelim ideologijam, kot so nacionalnost, kapitalizem, vera, država, ter drugim nazorskim tvorbam? V svetu, ki ga prav te, z močjo in pohlepom prepojene sile držijo stran od prepotrebnega napredka in sodelovanja, nas Grubić s svojo umetniško prakso usmerja k zavedanju, da svet lahko spreminjamo v soobstajanju drug z drugim, še zlasti pa s sprejemanjem mnogoterih življenjskih oblik in njihovih zmožnosti. Zavedanju, da so prav naša telesa in predvsem naša dejanja tista, na katerih temeljijo vse družbene strukture, ki lahko omejujejo ali podpirajo dostojno bivanje za vse. ___________ Več o razstavi! ___________ Če želite neposredno govoriti z umetnico in/ali kuratorjem, se obrnite na:: Tia Čiček, umetniška vodja Galerije Škuc tia.cicek@gmail.com 051 807 849 ___________ Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

Lepo vabljene_i na odprtje razstave Kakorkoli že, kmalu bo vse pozabljeno s performativnim branjem Nicole Hewitt, Vide Guzmić in Ivanom Slipčevićem v petek, 20. 1., ob 19. uri! ___________ Kakorkoli že, kmalu bo vse pozabljeno 20. 1.–16. 2. 2023, Galerija Škuc, Stari trg 21, 1000 Ljubljana Umetnice_ki: Nicole Hewitt, Huda Takriti, Nonument Group Kuratorka Lara Reichmann ___________ Na razstavi Kakorkoli že, kmalu bo vse pozabljeno, na ogled v Galeriji Škuc med 20. 1. in 16. 2. 2023, umetnici Huda Takriti in Nicole Hewitt ter umetniški kolektiv Nonument Group prevzamejo vlogo arhivark_jev in pripovedovalk_cev zgodb na lovu za ostanki preteklosti, katere potek je mestoma nejasen, dokazi pa redki, ponekod celo neobstoječi. Umetnice_ki v svojih projektih združujejo različno arhivsko gradivo ter z njegovo modifikacijo in reinterpretacijo ustvarjajo prostor za prezrte zgodbe. S pomočjo fikcije pomanjkljivo, skorajda sramežljivo orisujejo tisto, kar se je ali pa bi se bilo lahko zgodilo. Izbrana dela se vračajo k ruševinam preteklosti, jih nadgrajujejo in preko njih raziskujejo proces zgodovinjenja ter vlogo podobe kot dokaza v arhivih in širšem kolektivnem spominu. ___________ Več o razstavi! ___________ Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.