Slovenski LGBT filmi po svetu
Ljubljanski festival LGBT filma zadnja leta vzpostavlja tesne vezi s sorodnimi festivali po svetu, kjer poleg festivala predstavlja tudi slovenske filme z LGBT vsebinami. Obenem pa tuji festivali pripravijo svoje izbore za ljubljanskega. Tako so v letu 2023 v Seulu predvajali slovenske kratke filme in dokumentarec LGBT_SLO_1984. Letos pa si je občinstvo 28. junija na festivalu v Katmanduju, pod naslovom Something like a Film Festival, ogledalo tri kratke filme: Razcepljene konice , Hannah Koselj Marušič, nagrajeni animirani film o popotnici in pisateljici Almi Karlin: Alma, neuklonljiva ženska , Huiqiun Wang in Andreja Kamnika, ter nizozemsko-slovensko koprodukcijo umetnika Iztoka Klančarja, Remembering the Nights in Safe Haven .
Vsem naštetim se bodo v kratkem pridružili še štirje kratki filmi, s katerimi se festival predstavlja na RIO LGBTQIA+ 15th International Film Festival, ki poteka med 2. in 8. julijem v Riu de Janeiru: Vmes , Petre Hrovatin, animacija Alena in Robija Predaniča Marjetica v postelji , dokumentarni kratki film Andreje Gomišček Kam zginevamo lezbijke, ko ostarimo , in igrani kratki film Trije , ki ga je podpisal Simon Moe. Projekcij se bo udeležil predstavnik ljubljanskega festivala Aleš Zobec, ki bo filme uvedel in pojasnil delovanje festivala, sodeloval bo tudi na okrogli mizi o LGBT festivalih in pri izbiri brazilskih kratkih filmov, ki se bodo v decembru predstavili v Ljubljani. Publiko bo nagovorila slovenska častna konzulka v Braziliji, pomoč pri prevodih pa je nudilo slovensko veleposlaništvo. Na festivalu bodo v različnih sklopih predvajali 25 celovečernih filmov in 190 kratkih filmov. Med posebnimi nacionalnimi sklopi so poleg slovenskega še španski, francoski, italijanski, ukrajinski, tunizijski in norveški.

Poziv za kratke filme – 42. Festival LGBT filma
Ustvarjate kratke filme z LGBT+ tematiko, liki ali zgodbami? Postanite del najstarejšega LGBT+ filmskega festivala v Evropi!
Festival LGBT filma z veseljem vabi k prijavi kratkih filmov (do 30 minut), ki odražajo raznolikost, pogum in ustvarjalnost LGBT+ skupnosti. Prijavite svoj film in se potegujte za glavno festivalsko nagrado!
Rok za prijavo: 1. september 2026
Prijavnico in vse napotke najdete na: www.lgbtfilmfest.si
Pridružite se festivalu, ki že več kot štiri desetletja odpira prostor zgodbam, ki spreminjajo pogled na svet.
Festival sofinancirata mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo RS

Večer s Chantal Akerman
Sreda, 11. marec, ob 19. uri, Galerija Škuc.
Predstavili bomo prevod njene avtobiografske knjige Moja mama se smeje , sledila bo projekcija njenega filma Annini zmenki (1978, 127 minut).
Chantal Akerman (1950–2015) je belgijska filmska umetnica, pisateljica in feministična raziskovalka vsakdanjosti, ki je režirala več kot 40 filmov in ustvarila več umetniških instalacij.
Po kratkotrajnem študiju filma v Bruslju je pustila fakulteto, da je leta 1968 posnela anarhistični kratki film Saute ma ville in se na kratko preselila v New York. Njeno najbolj znano delo je avantgardna klasika, film Jeanne Dielman, 23 Quai du Commerce, 1080 Bruxelles (1975), s katerim je na festivalu v Cannesu prodrla na mednarodno prizorišče. Film natančno prikazuje podrobnosti vsakdanjega življenja ovdovele matere in je v filmskem svetu obveljal za izjemno vplivnega, za nekatere je celo eden najboljših filmov v filmski zgodovini. Režiserka se v svojih delih ukvarja z življenjem žensk, z odnosi med materjo in hčerko, s seksualnostjo, z lezbištvom in z žensko identiteto.
Chantal Akerman se je vse življenje borila z depresijo in z bipolarno motnjo, globoko pa jo je prizadela smrt matere Natalie (1927–2014). Leto in pol po materini smrti se je pri starosti 65 let odločila končati svoje življenje.
Knjiga Moja mama se smeje , napisana leta 2013, v slovnično povsem preprostih stavkih riše avtoportret ob svoji obnemogli mami, ob razhodu z nasilno partnerko in ob maminem (ne)sprejemanju istospolne usmerjenosti. Ob skrbi za mamo prvoosebna pripovedovalka svoja istospolna razmerja »preseli« v misli, saj o njih z mamo ne more razpravljati. Po eni strani tako besedilo opisuje težko izkušnjo globokega in hkrati nemogočega slovesa in maminih frustracij ob telesni nezmožnosti, po drugi strani pa prinaša inventuro umetničinega zasebnega in partnerskega življenja. Knjiga kakor v kontemplacijo ponuja tudi fotografije iz avtoričinih filmskih del, pri čemer neusmiljeno popisuje boleče detajle minulih razmerij in trenutnega vsakdanjika z bolno mamo. Besedilo se bere kot avtobiografsko, obenem pa Akerman s strogo disciplino pisanja ustvari refleksijo bližnjih odnosov, s katero se zlahka poistovetimo.

Annini zmenki (1978, 127 minut)
Anne Silver, belgijska filmska ustvarjalka, potuje po Zahodni Nemčiji, Belgiji in Franciji, da bi promovirala svoj nov film. Na poti srečuje neznance, prijatelje, nekdanje ljubezni in družinske člane, ves čas pa prečka izolirano in vse bolj homogeno Zahodno Evropo. Med ljudmi, ki jih sreča, je tudi njena lastna mati, s katero se pogovarja o tem, kako se je zaljubila v Italijanko. Na koncu se vrne v svoje stanovanje in posluša sporočila na telefonskem odzivniku, sama kot vedno. Kličejo različni prijatelji in/ali ljubezni, ki izražajo frustracije zaradi njene nedosegljivosti, pa tudi menedžer, ki hoče, da se pojavi na vseh svojih promocijskih nastopih. Zadnje sporočilo je od njene ljubice, ki sprašuje, kje je. Anne nikogar ne pokliče nazaj.

Dogodek omogočata Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in Ministrstvo za kulturo.

Filmski večer in predstavitev filmske delavnice LGBT film festivala
sobota, 14. 2. 2026, ob 20.00, Galerija Škuc
V ob-festivalskem OFF programu LGBT film festivala predstavljamo dela mladih avtoric, ki so se v času lanskoletnega festivala (2025) udeležile Filmske delavnice pod mentorstvom nepalske režiserke Radžila Šresta, scenaristke in soorganizatorke festivala, Špela Setničar, in režiserke ter interdisciplinarne ustvarjalke Hannah Koselj Marušič.
Svoja filma bosta premierno predstavljali udeleženki delavnice: Ana Lokovšek in Sara Brizani.
Na filmskem večeru si bo moč ogledati tudi filme treh avtoric, ki so v zadnjih festivalskih letih pustile poseben pečat.
Tara Caruso Bizjak – Kam se je odneslo hlod?
Petra Hrovatin – Vmes
Andreja Gomišček – Kam zginevamo lezbijke, ko ostarimo?
Prav tako pa bodo svoje filme, ki so nastale v času delavnice, predstavile tudi mentorice delavnice: Radžila Šresta, Špela Setničar in Hannah Koselj Marušič.
Filmom sledi druženje in pogovor o ustvarjalnem procesu in poteku Filmske delavnice.
Vabljeni!
Festival LGBT filma omogočata: Mestna občina Ljubljana in Miniostrstvo za kulturo

Večer z Jeanom Cocteaujem
Ponedeljek, 9. 2. 2026, ob 19.00, Galerija Škuc, Ljubljana.
VSTOP PROST
Lepo vabljene_ na predstavitev prevoda kratkega romana Jeana Cocteauja, Bela knjiga , in projekcijo njegovega filma Orfejeva oporoka.
Jean Cocteau je pisal pesmi, romane, kratke zgodbe, gledališke igre, bil dekorater, scenograf, slikar, kipar, risar, keramik, filmski režiser in ena osrednjih figur francoskega kulturnega življenja v prvi polovici 20. stoletja.
Odlomke na predstavitvi prevoda njegovega kratkega romana Bela knjiga iz leta 1928 bere igralec Maks Mihajlović : Pred nami je avtobiografska zgodba, ki spremlja junakovo odkrivanje lastne spolne usmerjenosti, poskuse, kako jo živeti pa tudi kako ji uiti, vse do konca, v katerem izrecno obtoži družbo, ker ne sprejema homoerotične ljubezni. Svojo pripoved konča z izjavo Pregreha družbe dela iz moje odkritosti pregreho. /…/ Toda ne sprejemam, da se me tolerira. To rani mojo ljubezen do ljubezni in do svobode, izjavo, ki je kasneje postala moto številnih lgbt-aktivističnih skupin in organizacij, sama Bela knjiga pa je postala del klasike gejevske literature.
Sledi projekcija Cocteaujevega filma Orfejeva oporoka, 1960, 77', čb, angl. pod.
Režija: Jean Cocteau. Igrajo: Jean Cocteau, Edouard Dermithe, Jean Marais, Pablo Picasso, Yul Brynner, Charles Aznavour …
Pesnik Jean Cocteau je izgubljen v času in prostoru. Bil je v 18. stoletju in se zdaj pojavlja v različnih trenutkih življenja profesorja Langevina. Profesor je izumil kroglo, ki potuje hitreje od svetlobe. Z njo ubije Cocteauja, ki se zbudi od mrtvih kot stari jaz, a še vedno ujet v prostoru med fantazijo in resničnostjo. V ciganskem taboru ženska reši fotografijo iz ognja. Na njej Cocteau prepozna Cégesteja iz svojega filma Orfej. Fotografijo raztrga na koščke in jo vrže v morje. Iz vode skoči Cégeste. Cocteauja pripelje pred komisijo, ki jo vodita Heurtebise in Princesa iz filma Orfej. Cocteau prizna, da je nenehno poskušal vstopiti v svet, ki ni njegov, v svet, ki presega meje človeka, in da je neposlušnost zanj kot religija. V krogu ruševin boginja Atena s kopjem ubije Cocteauja. Njegovi prijatelji se zberejo okoli trupla, a on vstane od mrtvih in odide po ozki cesti. Cégeste pride iz skale in ga potegne vanjo, ker ne pripadata življenju na zemlji.

Dogodek omogoča Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.