32. literarno-glasbeni festival ŽIVA KNJIŽEVNOST
The 32nd Literary and Music Festival Living Literature
Med 13. in 20. junijem 2025 bo na Starem trgu 21, pred Galerijo Škuc potekal 32. literarno-glasbeni festival Živa književnost. Tudi letos smo pripravili pester spored prireditev z domačimi in tujimi književniki_cami in glasbenimi ustvarjalci_kami. Spremljevalni program O’ živela knjiga pa bo buril domišljijo in razveseljeval otroke in najstnike_ce.
PROGRAMSKA KNJIŽICA
Na otvoritvenem dogodku bodo nastopili nepalski in slovenski pesniki_ce Kéšab Sígdel, Momíla Ðóši, Bal Bahádur Thápa, Tone Škrjanec, Varja Balžalorsky Antić in Blaž Božič. V organizaciji Centra za slovensko književnost bodo na prevajalski delavnici v Danah pri Sežani medsebojno prevajali pesmi in jih na našem odru prebirali v svojem jeziku.
Letos bomo gostili tudi vsestransko ustvarjalko Alicio G. Núñez iz Španije. Anna Lidia Vega Serova iz Kube bo spregovorila o knjigi Tribade brez plemena, Valentijn Hoogenkamp iz Nizozemske pa bo predstavil svoj esej Antiboy. Obe knjigi sta izšli pri založbi Škuc Lambda.
Poleg tujih gostov se bodo zvrstili domači ustvarjalci_ke, in sicer pesnici Veronika Razpotnik in Špela Setničar, pisateljica Špela Frlic in stripar Martin Ramoveš.
Ob njih bomo prisluhnili glasbenikom_cam raznovrstnih žanrov, in sicer od alternativnega rocka, folka, fusiona, etna in nepalske glasbe. Na odru bodo igrali Ravi Shrestha, Claudia Swab, Martin Ramoveš, Luka Flegar, ViksiBakso, Arlo Zaria, All strings detached in Duplina.
Kot vsako leto smo v popoldanskih urah za otroke in mladostnike_ce pripravili spremljevalni program O’ živela knjiga, ki z različnimi domiselnimi pristopi spodbuja zanimanje za knjigo in umetnost. Lahko si bodo ogledali gledališke in lutkovne predstave, na pravljičnih druženjih vstopili v svet novih slikanic, spoznali pisatelje_ice in ilustratorke, se udeležili številnih ustvarjalnih delavnic in vodenih ogledov umetniških ateljejev.
Vabljeni_e!

P R O G R A M
petek, 13. 6., ob 20.00 / Friday, 13 June at 20:00
Predstavitev s prevajalske delavnice nepalske in slovenske poezije: / Presentation of participants in the Nepal and Slovenian poetry translation workshop: Kéšab Sígdel, Momíla Ðóši, Bal Bahádur Thápa, Tone Škrjanec, Varja Balžalorsky Antić in Blaž Božič
Vodi / Hosted by: Brane Mozetič
Glasba / Music: Ravi Shrestha

sobota, 14. 6., ob 20.00 / Saturday, 14 June at 20:00
Anna Lidia Vega Serova , Kuba
Vodi / Hosted by: Sara Virk
Bere / Reading: Špela Setničar
Glasba / Music: Claudia Schwab

nedelja 15. 6., ob 20.00 / Sunday, 15 June at 20:00
Martin Ramoveš
Vodi / Hosted by: Katja Štesl
Glasba / Music: Martin Ramoveš

ponedeljek, 16. 6., ob 20.00 / Monday, 16 June at 20:00
Špela Setničar
Vodi / Hosted by: Pino Pograjc
Glasba / Music: Luka Flegar

torek, 17. 6., ob 20.00 / Tuesday, 17 June at 20:00
Valentijn Hoogenkamp , Nizozemska
Vodi / Hosted by: Mateja Seliškar Kenda
Bere / Reading: Rok Kravanja
Glasba / Music: ViksiBakso

sreda, 18. 6., ob 20.00 / Wednesday, 18 June at 20:00
Veronika Razpotnik
Vodi / Hosted by: Jana Zorko
Glasba / Music: Arlo Zaria

četrtek, 19. 6., ob 20.00 / Thursday, 19 June at 20:00
Špela Frlic
Vodi / Hosted by: Neja Repe
Glasba / Music: All strings detached

petek, 20. 6., ob 20.00h / Friday, 20 June at 20:00
Alicia G. Núñez , Španija
Vodi / Hosted by: Brane Mozetič
Bere / Reading: Rina Pleteršek
Glasba / Music: Duplina

Spremljevalni program za otroke in mladostnike O’živela knjiga od 18.00 dalje / Accompanying program for children and young people from 18:00 onwards
ŽIVA KNJIŽEVNOST 1994–2024
Tuji literati_ke / Foreign authors:
Maram Almasri (Sirija/Francija), Yahuda Amichai (Izrael), Petar Andonovski (Severna Makedonija), Rikardo Arregi Diaz De Heredia (Španija), Clare Azzopardi (Malta), Jusef Bazi (Libanon) Joshua Beckman (ZDA), Alexandre Bergamini (Francija), Elisa Biagini (Italija), Keith Borg (Malta), Adam Borzič (Češka), Javier Bozalongo (Španija), Sonja vom Brocke(Nemčija), Nicole Brossard (Kanada), Cindy Lynn Brown (Danska), Franco Buffoni (Italija), Richard Burns (Velika Britanija), Tsead Bruinja (Nizozemska), Antoine Cassar (Malta), Yolanda Castano (Španija), René de Ceccatty (Francija), Sampurna Chattarji (Indija), Johan Christiansson (Švedska), Xi Chuan (Kitajska), William Cliff (Belgija), Ann Cotten (Avstrija), Jordan Cvetanović (Srbija), Kaća Čelan (Srbija), Dmitro Čistjak (Ukrajina), Bei Dao (Kitajska), Jean Paul Daoust (Francija), Casimiro de Brito (Portugalska), Arnold De Vos (Italija), Jacek Dehnel (Poljska), Lidija Dimkovska (Makedonija), Angeliki Dimouli (Grčija), Hemant Divate (Indija), Daša Drndić (Hrvaška), Manja Džoši (Indija), Haydar Ergülen (Turčija), Manuel Forcano (Španija), Edward Foster(ZDA), Nathalie Gassel (Belgija), Alicia García Núnez (Španija), Patrizia Gattaceca (Francija), Andras Gerevich (Madžarska), Tatjana Gromača (Hrvaška), Delmar Maia Gonçalves (Portugalska/Mozambik), Arti H. N. (Indija), Anna Gulczynska (Poljska), Saleem Haddad (Kuvajt/Velika Bratanija), Mette Østgaard Henriksen (Danska, Ioana Ieronim (Romunija), Hendrik Jackson (Nemčija), Gonzalo Hermo (Španija), Ilze Jansone (Latvija), Travis Jeppesen (ZDA/Češka), Rodolfo Häsler (Kuba/Španija), Lejla Kalamujić (BIH), Ignacy Karpowicz (Poljska), Kätlin Kaldmaa (Estonija), Sandživ Khandekar (Indija) Jyrki Kiiskinen (Finska), Noé Tibor Kiss (Madžarska), Jakob Kraner (Avstrija), Dimitrij Kuzmin (Rusija), María Lado (Španija), Stéphane Lambert (Belgija), Tom Lanoye (Belgija), Valerij Ledenjov (Rusija), Mathieu Lindon (Francija),Timothy Liu (ZDA), Martín López-Vega (Španija), Christos Koukis (Grčija), Kenneth Krabat (Danska), Stanislav Lvovsky (Rusija), Valter Hugo Mae (Portugalska), Miguel Manso (Portugalska), Vanessa Martinez Rivero (Peru), Cinta Massip (Španija), Konstantine Matsoukas (Gračija), Anna Mattsson (Švedska), Bejan Matur (Turčija), Maurizio Mattiuzza (Italija), Ana Merino (Španija), Romeo Mihaljević (Hrvaška), Laura Moniz (Portugalska), Eileen Myles (ZDA), Gabriella Musetti (Italija), Samira Negrouche (Alžirija), Athena Ntroumpi (Grčija), Rachid O (Maroko/ Francija), David Osaodion Odiase - The 78th psalmist (Nigerija), Cathal O'searcaigh (Irska), Helga Pankratz (Avstrija), Kallia Papadaki (Grčija), Tiago Patrício (Portugalska), Monica Pavani (Italija), Marko Pogačar (Hrvaška), Aleksandar Prokopief (Makedonija), Mohan Rana (Indija), Ivan Rjabči (Ukrajina), Jaime Rocha (Portugalska), Venus Electra Ryter (Švica), Paolo Ruffilli (Italija), Rami Saari (Izrael), Mamta Sagar (Indija), Ieva Samauska (Latvija), Julia Sarachu (Argentina), Benat Sarasola (Španija), Rike Scheffler (Nemčija), Lawrence Schimel (Španija), Ivar Sild (Estonija), Mima Simić (Hrvaška), Goce Smilevski (Makedonija), Carlo Spiller Švica), Mirela Sula (Albanija), Anna T. Szabó (Madžarska), Magdalena Šipka (češka), Kazuko Širaiši (Japonska), Jan Škrob (Češka), Srđan Tešin (Srbija), Cornelia Travnicek (Avstrija), Ralph Tharayil (Švica), Mary B. Tolusso (Italija), Eleni Tzatzimaki (Grčija), Thórunn Valdimarsdóttir (Islandija), Margarida Vale de Gato (Portugalska), Edward van de Vendel, (Nizozemska), Nora Verde (Hrvaška), Hans Van De Waarsenburg (Nizozemska), Kārlis Vērdiņš (Latvija), Katy Watson (Velika Britanija), Christopher Whyte (Velika Britanija), Adam Wiedemann (Poljska), Yasuhiro Yotsumoto (Japonska)

Slovenski literati_ke / Slovenian authors:
Boris A. Novak, Alja Adam, Gabriela Babnik, Tanja Badalič, Aleš Berger, Ciril Bergles, Andrej Blatnik, Berta Bojetu, Blaž Božič, Ajda Bračič, Matjaž Brulc, Andrej Brvar, Stanislava Chrobakova Repar, Aleš Čar, Dušan Čater, Primož Čučnik, Aleš Debeljak, Lukas Debeljak, Milan Dekleva, Veronika Dintinjana, Nina Dragičević, Franjo Frančič, Jasmin B. Frelih, Polona Glavan, Katja Gorečan, Tina Grandošek, Sergej Harlamov, Karlo Hmeljak, Andrej Hočevar, Kristina Hočevar, Stanka Hrastelj, Tibor Hrs Pandur, Alojz Ihan, Tatjano T. Jamnik, Drago Jančar, Maja Jančič, Goran Janković, Alenka Jovanovski, Milan Jesih, Iva Jevtič, Luna Jurančič Šribar, Mila Kačič, Zoran Knežević, Dejan Koban, Marko Kodelja, Nina Kokelj, Petra Kolmančič, Miklavž Komelj, Aljaž Koprivnikar, Barbara Korun, Taja Kramberger, Manka Križman Kremenšek, Mojca Kumerdej, Feri Lainšček, Metka Lampret , Jedrt Lapuh Maležič, Jelena Lasan, Vesna Lemaić, Davorin Lenko, Mirana Likar Bajželj, Vesna Liponik, Gregor Lozar, Matjaž Lunaček, Svetlana Makarovič, Ana Makuc, Gašper Malej, Dušan Merc, Natalija Milovanović, Maja Miloševič, Tjaša Mislej, Primož Mlačnik, Vinko Möderndorfer,Vida Mokrin Pauer, Andrej Morovič, Marjana Moškrič, Brane Mozetič, Anja Mugerli, Aleš Mustar, Lela B. Njatin, Maja Novak, Teja Oblak, Meta Osredkar, Josip Osti, Ana Pepelnik, Katja Perat, Mateja Perpar, Matjaž Pikalo, Boris Pintar, Nedeljka Pirjevec, Klemen Pisk, Gregor Podlogar, Barbara Pogačnik, Pino Pograjc, Lili Potpara, Uroš Prah, Sebastijan Pregelj, Marijan Pušavec, Jana Putrle, Anja Radaljac, Primož Repar, Peter Rezman, Gaja Naja Rojec, Peter Semolič, Mateja Sever, Veronika Simoniti, Muanis Sinanović, Selma Skenderović, Andrej Skubic, Lucija Stepančič, Urška Sterle, Marjan Strojan, Nežka Struc, Lucija Stupica, Nataša Sukič, Ana Svetel, Ivo Svetina, Tomaž Šalamun, Milan Šelj, Boris Šinigoj, Tone Škrjanec, Denis Škofič, Jan Šmarčan, Aleš Šteger, Veno Taufer, Kaja Teržan, Robert Titan, Andrej Tomažin, Marjan Tomšič, Suzana Tratnik, Andrej Trobentar, Glorjana Veber, Tom Veber, Nataša Velikonja, Saša Vergi, Maja Vidmar, Goran Vojnović, Vlado Vrbič, Tomislav Vrečar, Tina Vrščaj, Dane Zajc, Aja Zamolo, Lučka Zorko, Uroš Zupan, Petra Zupančič, Jernej Županič

Društvo ŠKUC si pridržuje pravico do spremembe programa. / The ŠKUC Association reserves the right to change the program.
Projekt so omogočili / The project was made possible by:
Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, MOL, Oddelek za kulturo in Oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje, Turizem Ljubljana, Urad RS za mladino, Veleposlaništvo Kraljevine Španije, Dutch Foundation for Literature, Center za slovensko književnost, Embassy of Greece in Ljubljana, B&B Hotel Ljubljana Park, Slaščičarna pri vodnjaku, Druga violina, Klet Brda, z.o.o. Dobrovo, Dana, Ciciban in Cicido

O'ŽIVELA KNJIGA
13. 6. - 20. 6. 2025, pred Galerijo Škuc, Stari trg 21, Ljubljana
spremljevalni program 32. literarno-glasbenega festivala Živa književnost ,
če dežuje, v prostorih galerije Škuc.
PROGRAMSKA ZGIBANKA
petek, 13. 6., ob 18.00
Kaj je bilo na začetku? , gledališka predstava v izvedbi LG Lalanit
3+, 35 min
V predstavi se na zelo svojstven način lotevamo vprašanj o nastanku življenja, vesolja in bitij na planetu Zemlja. Poskušamo najti odgovore na večna vprašanja o začetku in smislu sveta na otrokom prijazen in poetičen način.

Pravljično druženje z Ano Lucijo Šarić in Branetom Mozetičem , predstavitev knjige Punček , pogovor vodi Špela Setničar
Zakaj so Tinca klicali Punček, kdo je najhitreje tekel in koga je v visokem snegu našel Tar? Pripoved o tem, kako se postaviti zase, si izbrati prave prijatelje in na koncu zmagati.
Brane Mozetič je nagrajevani avtor več pesniških in proznih knjig za odrasle ter otroških slikanic. Ilustratorka Ana Lucija Šarić je za opremo slikanice Ahil in Patrokles v letu 2020 prejela priznanje Kristine Brenkove za inovativno likovno interpretacijo.

Punček , ustvarjalna delavnica ilustracije, vodi Ana Lucija Šarić
Kako je videti pogum v vsakdanjem življenju? Kdo je tvoj pravi zaveznik? V slikanici Punček je glavni junak Tinc – fant, ki ni tak kot drugi, in prav zato s pomočjo prijateljice Tie in psa Tara postane junak. Ne zato, ker bi bil najmočnejši, temveč zato, ker si upa biti to, kar je.
Na delavnici bomo skozi likovno pripoved raziskovali moč prijateljstva, srčnosti in različnih oblik poguma. Otroci bodo pod vodstvom Ane Lucije Šarić ustvarili ilustracijo prizora, v katerem pokažejo pogum in postanejo junaki – s prijazno gesto, z dejanjem ali besedo.

sobota, 14. 6., ob 18.00
Princeska na zrnu graha in šest kamišibajskih pravljic , lutkovna predstava v izvedbi gledališča Zapik
3+, 35 min
Kako je princ na belem konju dobil svojo ženo? Pod katero skalo v Reziji še danes ždi Grdina? Zakaj je bil volk na urgenci in kako, da je tam srečal rusico? To in še mnogo več boste izvedeli v kolažu zgodb ob lesenem japonskem odru.
Igor Cvetko in Jelena Sitar, pionirja kamišibaja v Sloveniji, bosta za vas pripravila svežo poletno pravljično mešanico.

Dežela lisic, delavnica recikliranja, vodita Simon Drofelnik in Mateja Herbst, KUD Galerija C.C.U.
Na delavnici bomo z recikliranjem lepenke, po navdihu najljubših slikanic, izdelovali unikatne lisice, volkove, pse in njihove bližnje ter daljne sorodnike, pa tudi nove, še neodkrite vrste.

Na obisku pri Meti Wraber, obisk ateljeja inlikovna ustvarjalna delavnica, vodi Nevena Aleksovski
Tokrat bomo obiskali ilustratorko in grafično oblikovalko Meto Wraber v njenem ateljeju v spodnji Šiški. Umetnica nam bo najprej predstavila svoj delovni prostor in svojo umetniško prakso ter približala delovni proces pri ustvarjanju svojih prepoznavnih ilustracij. Sledila bo kratka ustvarjalna delavnica, na kateri bomo pod mentorstvom umetnice tudi sami ustvarili nekaj zanimivih ilustracij.
Meta Wraber je ilustratorka in grafična oblikovalka iz Ljubljane. Študirala je oblikovanje vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, od leta 2006 pa deluje kot svobodna umetnica na obeh področjih.

nedelja, 15. 6., ob 18.00
Lev in miška, lutkovna predstava v izvedbi LG Tri in lutkovne skupine Bobek
3+, 35 min
Dogajanje je postavljeno v sodobno kuhinjo. Skozi kuharski tečaj se v predstavo duhovito vpletajo prizori iz znane Ezopove basni Lev in miška. Čeprav lev v predstavi večkrat uveljavi svojo premoč, se na koncu izkaže, da je miškina pomoč neprecenljiva. In besede, da tudi mali lahko pomagajo velikim, se udejanjijo in pripeljejo do velikega prijateljstva med miško in levom.
Predstava kljub bogati in dinamični gledališki nadgradnji ohranja vse vsebinske motive in značilnosti osnovne zgodbe.

Ustvarimo svojo slikanico! , ustvarjalna delavnica ilustracije, vodi Nevena Aleksovski
Na delavnici bomo skupaj s slikarko in ilustratorko Neveno izbrali svoje najljubše pravljične junake in izdelali čisto svojo slikanico. Ustvarjali bomo čudovite svetove in raziskovali svojo domišljijo ter se naučili, kaj je to ilustracija in kako lahko le s pomočjo slike in risbe povemo zanimivo zgodbo.

ponedeljek, 16. 6., ob 18.00
Kako objeti ježa , lutkovna predstava v izvedbi Pripovednega gledališča gdč. Bazilike
4+, 35 min
Uprizoritev Kako objeti ježa nas povabi v delavnico gdč. Bazilike, iz katere zmeraj prihajajo čudežne pripovedi, nikoli pa še nismo imeli možnosti pokukati vanjo. Tokrat nam je to dovoljeno. In pred nami se razpre svet, v katerem iz recikliranih predmetov in materialov pred našimi očmi nastajajo lutke, ki nato oživijo in nas povabijo v svoj svet. Delavnica gdč. Bazilike je prostor neomejene domišljije. Iz zavrženih predmetov in iz delavničnega orodja vznikne svet zgodbe o ježu. Delavnica postane hosta, orodje in predmeti pa slon, medved, želva, sraka, šoja … in jež.
Lutkovna predstava Kako objeti ježa je nastala po istoimenski slikanici Jane Bauer, ki je za zanjo prejela nominaciji za večernico (2022) in desetnico (2023) ter nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico (2022).

Pravljično druženje s Sebastijanom Pregljem, predstavitev knjige Medo in Pujsi, pogovor vodi Špela Setničar
Medo in Pujsi sta prijatelja, ki živita v hiški na terasi bloka. Medo hodi v šolo, rad bere in razmišlja. Najraje ima rjavo barvo, med, medenjake in kostanj. Je nekoliko počasnejši in zelo potrpežljiv. Pujsi obiskuje vrtec, je hiter in stvari pogosto naredi prej, kot o njih razmisli. Rad ima krompir, grah in čips. Kadar je nezadovoljen, grbanči rilec in kruli, včasih celo s parkljem jezno udari ob tla. Na srečo se to ne zgodi pogosto. Skupaj z živalskimi prijatelji doživljata vse, kar doživljajo današnji otroci.
Sebastijan Pregelj je slovenski pisatelj, ki piše za odrasle in otroke. Je avtor 8 romanov, 4 zbirk kratke proze in 14 knjig za mlajše bralce.

Plešoče črke , ustvarjalna delavnica,vodi Petra Gosenca, Društvo GUMB
Na delavnici se bomo spustili v svet knjig in si za inspiracijo pogledali vizualno plat pesmi. Nato bomo še sami raziskovali likovno plat črk, besed in stavkov in iz njih sestavljali slike. Nastale bodo napisane slike: portreti, kompozicije, krajine.

Zinkubator , skupinsko ustvarjanje zinov, vodita Nevena Aleksovski in Miha Perne
Zini so knjižice, ki nastajajo z nizkimi stroški v majhnih nakladah. Pojavljali so se kot bistven medij določenih subkultur prejšnjega stoletja, tako tudi med ljubitelji punka kot tudi znanstvene fantastike. Še danes so zini popularna oblika umetniškega izražanja.
Na delavnici izvemo, kako lahko sami naredimo svoj zin; skupaj torej rišemo, pišemo, delamo kolaže in fotokopiramo svoje misli in ideje. Nastane skupinski zin, vsak udeleženec pa dobi svoj izvod.
Risarske veščine niso predpogoj za udeležbo.
Delavnica je sicer namenjena mladim, vendar so na njej dobrodošle prav vse generacije.

torek, 17. 6., ob 18.00
Mehurčki , lutkovna predstava v izvedbi LG Bičikleta
2+, 35 min
Otroške pesmice Otona Župančiča, poznane tako staršem kot otrokom, so se ujele v lutkovni čebelnjak. Prav ta Zmaj, ki leti visoko, visoko, in tiste Žabe, ki so čakale na dež. Tudi Zima zima bela, ki je rada pela, Stari medo je prišel po polno skledo meda in prispelo je Pismo iz daljne dežele. Ter seveda naš in vaš Ciciban s čebelo, ki rad skoči Na koleno in si umije roke, ko mu ptičica tako veleva. Pa tudi, ko je zaspan, se prikrade k nam.

Pravljično druženje s Tejo Močnik in z Manco Krošelj, predstavitev knjige Kaj je najstarejše na svetu , pogovor vodi Špela Setničar
Skozi šestnajst zgodbic spremljamo vsakodnevne dogodivščine razširjene družine – Fride in Ota, njune mamice in dedka Gustava, pa očka, strica Maksimilijana, tete Viktorije in none Ivanke, pa muce Vande in njunih prijateljev. Kratke, hudomušne zgodbe se spletejo v zgodbo o družini, posebni, kot smo posebni vsi, če pogledate dovolj od blizu, o družini, ki bi prav lahko živela v sosednjem bloku ali švigala mimo v naslednjem taksiju.
Teja Močnik (1982), doktorica znanosti s področja etnologije. Od leta 2018 se posveča zlasti pisanju literature. Njeni literarni prispevki so objavljeni v vseh vidnejših slovenskih literarnih medijih. Za svoje zgodbe in eseje je bila večkrat nominirana in nagrajena. Zbirka kratke proze Kaj je najstarejše na svetu, je njena prva knjiga za otroke.
Manca Krošelj jeleta 2017 končala magistrski študij na ljubljanski šoli krajinske arhitekture. Od leta 2023 je samozaposlena v kulturi. Ilustrira vsebine za otroke in mladostnike (reviji Galeb, Moj planet). V ilustraciji rada raziskuje raznolikost pripovedništva, medija in tehnik.

Risanje čarobnih napitkov in praškov , likovna ustvarjalna delavnica, vodi Manca Krošelj
Na delavnici se bo z risarskimi potrebščinami čaralo, copralo in kuhalo čarobne napitke in praške.
Za vožnjo kolesa brez pomožnih kolesc, plavanje brez rokavčkov ali daljše poletne počitnice. Pravzaprav za karkoli si želimo.
Vabljeni vsi, ki znate z barvico barvati do črte ali malo čez!


sreda, 18. 6., ob 18.00
»Me ne zanima!« , pripoveduje Alenka Spacal, Bajalka
3+, 35 min
Pravljičarka bo otrokom pripovedovala iz svoje najnovejše avtorske slikanice Me ne zanima! Glavna junakinja Glinkica zavrača vse načine ustvarjanja in igranja s prijateljicami, ker ima pametni telefon. A kako njeno pozornost od zaslona preusmeriti k branju knjig, poslušanju pravljic, slikanju s čopičem ali igranju na glasbilo? Avtorica je Glinkico najprej oblikovala iz gline, ostale barvne figurice pa iz plastelina. Nato jih je na ilustracije ročno slikala s čopičem v klasičnih tehnikah akvarela in akrila.

Pravljično druženje z Alenko Spacal, predstavitev slikanice, pogovor vodi Špela Setničar
Alenka Spacal je pisateljica, ilustratorka in pravljičarka. Diplomirala in magistrirala je iz filozofije ter doktorirala iz sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Sodobno pravljičarstvo razvija pod okriljem Bajalke, zavoda za založništvo in umetnost pripovedovanja. Me ne zanima! je njena šesta avtorska slikanica. Avtorica pripoveduje otrokom pravljice ob slikanicah. Razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah ilustracij doma ter v tujini. Njene ilustracije so bile večkrat nagrajene.

Glinkica trmari, ustvarjalnica z glino, vodi Alenka Spacal
Slikanica Me ne zanima! z domišljijsko zasnovanimi figuricami iz gline in plastelina pri otrocih še dodatno spodbuja njihovo lastno kreativnost. Po pripovedovanju bodo otroci ustvarjali iz gline. Oblikovanje iz modelirnih mas je še posebej dobrodošlo v sedanjih digitalnih časih, ko že najmlajši s prsti vse pogosteje drsijo po zaslonih. Delo s klasičnimi materiali ne stimulira le fantazije in ustvarjalnosti otrok, temveč spodbuja uporabo večjega števila prstov, kar vpliva na razvijanje finomotoričnih spretnosti.


četrtek, 19. 6., ob 18.00
Gozdorajanje: z zgodbami in s pesmijo v gozd, Izvajalki Mateja Fi in Tjaša Koprivec
3+, 35 min
Glasbeno pripovedni performans uveljavljenih ustvarjalk združuje elemente interaktivnega pripovedovanja pravljic, igranja na zvočila in inštrumente ter poustvarjanja zvokov narave (ali v naravi) z gibom in glasom. Pripovedi sugerirajo otrokom tankočutno čuječnost za naravne zvoke, šume, barve, oglašanje in gibanje živalic, ki jih v vsakdanu radi spregledamo: frfotanje metuljevih kril, dotik dežnih kapelj, mišje cviljenje, žabje regljanje, objem drevesnih krošenj, šepet drevesnih listov v vetru, grmenje in širina neba in še in še.
Narava, gozd in gozdne živali nam spregovorijo s pomočjo doma narejenih glasbil in zvočil, avtorskih in ljudskih pesmi. Otroci postanejo soustvarjalci zgodbe, ko se z oponašanjem zvokov v naravi ter živalskih glasov skupaj z izvajalkama odpravijo na potep v gozd, na travnik, ob potok.

Knjižne kazalke , ustvarjalna likovna delavnica za otroke, vodi Nevena Aleksovski
Na delavnici bomo iz odpadnega kartona, kolaža, blaga in drugega pisanega materiala ustvarili čisto svoje izvirne knjižne kazalke. Raziskovali bomo različne oblike, barve in materiale ter s pomočjo svoje domišljije in kreativnosti ustvarili knjižne kazalke, ki nam bodo še dodatno polepšale branje knjig. Predvsem se bomo igrali, zabavali in družili skozi sproščen ustvarjalni proces.

petek, 20. 6., ob 18.00
Legenda o Erazmu Predjamskem , predstava v izvedbi Teatra Cizamo
4+, 30 min
Zgodba o našem najbolj znanem vitezu, ki je bil nesrečno pokončan na kraju, kamor gre še cesar peš. Bohotno izvedena legenda v maniri revnega popotnega gledališča, celo v verzih! Zaradi pomanjkanja igralcev je v predstavi potrebno sodelovanje publike ...

Na obisku: Marko Drpić, tipoRenesansa , vodeni ogled umetniškega ateljeja in ustvarjalna delavnica, vodi Nevena Aleksovski
V okviru tokratnega srečanja Na obisku se odpravimo v studio tipoRenesansa in obiščemo Marka Drpića, tiskarja. Spoznamo njegovo staro tiskarno z nekaj tonami svinčenih in lesenih črk, stare tiskarske stroje ter delo ročnega stavca. Mojster nam bo pomagal, da tudi sami oblikujemo in si odtisnemo plakat. Studio TipoRenesansa je še zadnje mesto v Sloveniji, kjer lahko izkusimo, kako se je tiskalo, preden je postopek prevzela sodobna tehnologija.

Magičen svet rastlin , ustvarjalna delavnica za mlade,vodi Petra Gosenca, Društvo GUMB
V uvodu delavnice si bomo pogledali knjige in zgodbe o rastlinah ter se pogovarjali o simboliki, zdravilni moči rastlin in o različnih slogih njihovih upodobitev. Nato pa bomo s tiskanjem z rastlinami na blago sestavljali svoje slike. S seboj prinesite poljuben kos tekstila in si ga potiskajte z rastlinskimi motivi!

Projekt so omogočili:
Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, MOL, Oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje in Oddelek za kulturo, Urad RS za mladino, Turizem Ljubljana, TipoRenesansa, Center za slovensko književnost, Okolje consulting, TAM-TAM, L'mit, ljubljanska mreža info točk, B&B Hotel Ljubljana Park, Slaščičarna Pri vodnjaku, Druga violina, Dana d.d., Reviji Ciciban in Cicido

Društvo ŠKUC, Stari trg 21, 1000 Ljubljana
https://skuc.org/ , info@skuc.org , tel./faks: +386 1 4303530, tel.: +386 1 4213142

Čestitamo Suzani Tratnik za Župančičevo nagrado.
UTEMELJITEV PREDLOGA
Suzana Tratnik je s svojo zadnjo zbirko kratke proze Škarje (Škuc, 2022) odločno zarezala v konec lanskega leta in ponovno navdušila z močnimi, samosvojimi, neustrašnimi in svobodnimi junakinjami. Te si rade mislijo, da se v svetu znajdejo in ga celo obvladajo, čeprav ga včasih šele spoznavajo, pri tem pa so tako zelo človeške. Bralke in bralce povsem prevzamejo njihova zvedavost, bistrina, drznost in občasna jezikavost, ki pa niso nikoli klišejsko prikazane kot značilnosti stereotipa močne mlade ženske, temveč kot osnovna človekova vrlina in strast po spoznanju, učenju in brezkompromisnemu uporu proti zahtevam predvidljivih, omejujočih družbenih norm pa tudi po bližini. Suzani Tratnik se tudi tokrat gladko posreči skoraj neopazno zliti pristno govorico in neposredno nazorne opise situacij in likov z zelo artikuliranim jezikom.
Tako resnejši ton zgodb ves čas barvajo razne črnohumorne opazke, ki vzdušje razgibajo in ga proti koncu knjige celo čisto zmehčajo. Osnovno gonilo njihovih dejanj in situacij v zgodbah nasploh so odnosi, pa naj gre za družinske, prijateljske ali ljubezenske vezi, ki se pletejo in pogosto tudi prestrižejo. Čeprav se zdi, da so vsi ti odnosi samostojni ali celo naključni, so vedno pogojeni in tudi izvrstno utemeljeni z določeno situacijo, pa naj gre za družinsko preteklost, družbene okoliščine, družbena pričakovanja, prtljago, ki jo likinje in liki nosijo skozi življenje, ali predsodke. Nekateri prepadi med ljudmi so sicer pregloboki, da bi jih lahko preskočili, tako rekoč nepremostljivi, otroštvo pa je kot prepognjena fotografija v hlačnem žepu, ki na pregibu vedno bolj bledi, dokler je nekega dne neopazno ne izgubimo. Suzana Tratnik je mojstrica ustvarjanja odnosov, ki so prepojeni z ljubeznijo in bolečino, z zgodbami, ki niso zgodbe, dokler še nastajajo, temveč to postanejo šele ob pogledu skozi zaprašeno ogledalo.

S tem navidezno distanciranim pogledom pa avtorica vedno znova premišljeno in nepretenciozno vgradi tudi sliko širše družbene resničnosti, in sicer tako spretno in dosledno, da se pred nami razgrnejo močne in večplastne pripovedi z družbeno-angažiranimi učinki, čeprav karšnakoli didaktičnost nikoli ni avtoričin cilj. Pestrost možnih interpretacij namreč poznamo iz njenih doslejšnjih del, v katerih je vzpostavila suverene, prepričljive in brezkompromisne literarne svetove z družbenokritično ostjo, tako denimo v mladinskem problemskem romanu Ava (Mladinska knjiga, 2021), za katerega je leta 2023 zasluženo prejela Levstikovo nagrado za izvirno leposlovje za otroke in mladino. Že nekaj let namreč piše prozo tudi za mladino, pri čemer v to zvrst vnaša značilen pečat svoje ustvarjalnosti. Prav tako pa se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja kot prirejevalka in hkrati kot avtorica izvirnih kratkih radijskih iger pri umetniškem programu ARS Radia Slovenija.
Družbeni angažma pisateljice, prevajalke, publicistke, sociologinje, magistrice antropologije spolov, moderatorke in kulturne organizatorke je že desetletja prepoznaven tudi na področju LGBTQ književnosti pri nas. Med drugim je kar osemnajsat let organizirala in moderirala že tradicionalne večere LGBTQ proze in poezije slovenskih avtoric_ev, ki so sprva potekali v AKC Metelkova, potem pa v Galeriji Škuc v Ljubljani.
Že desetletja je aktivna sodelavka Festivala LGBT filma pri Škucu, ki poteka v Ljubljani in nekaterih drugih slovenskih mestih ter v Trstu.
Od leta 2017 v okviru Alternative Ljubljana vodi LGBT-turo, tako za domače kakor tuje udeleženke_ce, s čimer v sodobno podobo mesta Ljubljane vtke tudi družbeno-kritično in umetniško zgodovino in urbano ustvarjalnost te manjšinske kulture.
Suzana Tratnik je dejavna soustvarjalka digitaliziranega Škucovega LGBTQ arhiva (1984—2023) pri Inštitutu za novejšo zgodovino (INZ), prav tako je sokuratorka razstave Prostori gibanja LGBT skupnosti v Ljubljani , ki se pripravlja v Mestnem muzeju Ljubljana, od februarja 2024 do marca 2025.

Zbirko Škarje , predlagano za Zupančičevo nagrado, pa slednjič še povzdigne prehod v neznano, nadrealistično in absurdistično, ki se zgodi v drugi polovici knjige. Tratnik v svojem pisanju že ves čas premika meje realnega, ki je pogosto rahlo zamaknjeno, pri tem pa je vedno uspešna. Ne gre namreč v čisto fantastiko ali mitologijo, temveč ustvari občutek, da živa sila njenih junakinj svet malo meče s tečajev in ravno toliko izkrivlja fizikalne zakone, da lahko posežejo po nekom na drugi strani ogledala. Prav tako prestopa okvirje pričakovanega, znanega ali celo mogočega, saj se nikoli ne zadovolji z obstoječimi, vsakič iz žepa potegne novo fotografijo, ki je bralke in bralci še nismo videli, še manj pa pričakovali.
Škarje so izjemno dodelana, premišljena, pa tudi presenečenj polna knjiga, ki Suzano Tratnik dodatno in ponovno utrjujejo kot eno najpomembnejših sodobnih avtoric pri nas. Zbirka je vzbudila pozornost tudi onkraj meja, saj jesnei 2025 izide v nemškem prevodu pri založbi Konkurs BuchVerlag iz Tübingena.
Veronika Šoster

KNJIŽNICA POD KROŠNJAMI , atrij Galerije Škuc
Bralni kot na ozelenjenem vrtu sredi stare Ljubljane, poleg listanja knjig, ponuja še brezplačen ogled tekočih razstav galerije. Tu občasno potekajo zanimive delavnice, pred Škucem pa se odvijata tradicionalna poletna festivala Živa književnost in Dobimo se pred Škucem.
Urnik Knjižnice pod Krošnjami, atrij Galerije Škuc:
Knjižnica bo odprta v času razstave: med 20. 5. in 11. 6. 2025, vsak dan med 12.00 in 19.00 uro (ponedeljek zaprto) .
Knjižnica bo odprta v času festivala Živa književnost: med 13. 6. in 20. 6. 2025, vsak dan med 17.00 in 22.00:
Knjižnica bo odprta v času razstave: med 21. 6. in 23. 7. 2025, vsak dan med 12.00 in 19.00 uro (ponedeljek zaprto) .
Knjižnica bo odprta v času festivala Dobimo se pred Škucem: med 25. 7. in 3. 8. 2025, vsak dan med 17.00 in 22.00 uro.
Knjižnica bo odprta v času razstave: med 8. 8. in 19. 9. 2025, vsak dan med 12.00 in 19.00 uro (ponedeljek zaprto) .
Delavnice in spremljevalne dogodke lahko spremljate na spletni strani: https://skuc.org/ in socialnih omrežjih: https://www.instagram.com/skuc_drustvo/ in https://www.facebook.com/skuc.association

Delovanje Društva ŠKUC omogočajo: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo in Urad RS za mladino.

KNJIŽNI SEJEM NA 30. FESTIVALU SLOVENSKI DNEVI KNJIGE
Med četrtkom in soboto, med 5. in 7. junijem, vabljeni na KNJIŽNI SEJEM na osrednjem prizorišču festivala 30. Slovenski dnevi knjige, na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev (Tomšičeva 12 v Ljubljani)!
KNJIŽNI SEJEM NA SLOVENSKIH DNEVIH KNJIGE je nekoliko lahkotnejše dogajanje literature in založništva. Vrt Lili Novy je čudovit, tam se drevesa, knjige in ljudje prelivajo v kuliso in zanimive pogovore. Popusti na knjižne naslove vseh tem, form in žanrov. Vabeča umirjenost, ki jo med 5. in 7. junijem ponuja poletje v mestu. Popestrite si dan!
Na knjižnem sejmu letos sodelujejo: Center za slovensko književnost, Čebelarski muzej Radovljica, Črna skrinjica (Literarno društvo IA), Društvo ŠKUC, KUD Police Dubove, KUD Sodobnost International, KUD Zrakogled, Multa Verba Books, Muzej in galerije mesta Ljubljane, Nova obzorja, Pipinova knjiga, Vladko Began –samozaložnik, Založba/*cf. – Zavod za založniško in raziskovalno dejavnost, Založba Družina, Založba Emily June Novels, Založba Kalejdoskop, Založba Malinc, Založba Mladika, Založba Sanje, Založba Vida, Založništvo tržaškega tiska, Zavod za gozdove Slovenije.
V primeru dežja knjižnega sejma ne bo, program pa se seli v prostore Društva slovenskih pisateljev.