V E Č E R
Z
J E A N O M
C O C T E A U J E M
Večer z Jeanom Cocteaujem
Ponedeljek, 9. 2. 2026, ob 19.00, Galerija Škuc, Ljubljana.
VSTOP PROST
Lepo vabljene_ na predstavitev prevoda kratkega romana Jeana Cocteauja, Bela knjiga , in projekcijo njegovega filma Orfejeva oporoka.
Jean Cocteau je pisal pesmi, romane, kratke zgodbe, gledališke igre, bil dekorater, scenograf, slikar, kipar, risar, keramik, filmski režiser in ena osrednjih figur francoskega kulturnega življenja v prvi polovici 20. stoletja.
Odlomke na predstavitvi prevoda njegovega kratkega romana Bela knjiga iz leta 1928 bere igralec Maks Mihajlović : Pred nami je avtobiografska zgodba, ki spremlja junakovo odkrivanje lastne spolne usmerjenosti, poskuse, kako jo živeti pa tudi kako ji uiti, vse do konca, v katerem izrecno obtoži družbo, ker ne sprejema homoerotične ljubezni. Svojo pripoved konča z izjavo Pregreha družbe dela iz moje odkritosti pregreho. /…/ Toda ne sprejemam, da se me tolerira. To rani mojo ljubezen do ljubezni in do svobode, izjavo, ki je kasneje postala moto številnih lgbt-aktivističnih skupin in organizacij, sama Bela knjiga pa je postala del klasike gejevske literature.
Sledi projekcija Cocteaujevega filma Orfejeva oporoka, 1960, 77', čb, angl. pod.
Režija: Jean Cocteau. Igrajo: Jean Cocteau, Edouard Dermithe, Jean Marais, Pablo Picasso, Yul Brynner, Charles Aznavour …
Pesnik Jean Cocteau je izgubljen v času in prostoru. Bil je v 18. stoletju in se zdaj pojavlja v različnih trenutkih življenja profesorja Langevina. Profesor je izumil kroglo, ki potuje hitreje od svetlobe. Z njo ubije Cocteauja, ki se zbudi od mrtvih kot stari jaz, a še vedno ujet v prostoru med fantazijo in resničnostjo. V ciganskem taboru ženska reši fotografijo iz ognja. Na njej Cocteau prepozna Cégesteja iz svojega filma Orfej. Fotografijo raztrga na koščke in jo vrže v morje. Iz vode skoči Cégeste. Cocteauja pripelje pred komisijo, ki jo vodita Heurtebise in Princesa iz filma Orfej. Cocteau prizna, da je nenehno poskušal vstopiti v svet, ki ni njegov, v svet, ki presega meje človeka, in da je neposlušnost zanj kot religija. V krogu ruševin boginja Atena s kopjem ubije Cocteauja. Njegovi prijatelji se zberejo okoli trupla, a on vstane od mrtvih in odide po ozki cesti. Cégeste pride iz skale in ga potegne vanjo, ker ne pripadata življenju na zemlji.
Dogodek omogoča Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
preberite več
L I T E R A R N I
G L A S O V I
P O D C A S T - 1 4
S3E8 Ana Štular: Jaz in jaz in jaz in jaz …
https://open.spotify.com/episode/2MGDxFT9hveTi6RsYWlL4A?si=Fg8f1H4OScWHzl1eCJNqWQ&context=spotify%3Ashow%3A42jPBuiKPKt4FEkbIWN1Dj
Tanja Matijašević tokrat gosti Ano Štular, ki je svojo pesniško zbirko izdala se preden je opravila maturo. Ne motijo je mašila, nagovorila jo je pesniška zbirka Ane Pepelnik (Tehno). Ana Štular je vozačica, ki pravi, da se rada vozi v šolo in nazaj v domači Kranj, saj ta čas lahko izkoristi na različne načine. Drage molje in knjižne veše vabimo k poslušanju podkasta s talentirano pesnico frišne generacije, ki je napisala izjemno pesniško zbirko. Če povzamem misli moje prejšnje gostje Anje Zag Golob: “no, to pa je ena tistih prvencev na katerega je pesnica lahko ponosna.”
Asociacije: rumena rutka, švicarska banka in bralne navade
Časovni stroj: že v tretjem razredu je ugotovila, da so ji rime easy, po svojem prvencu je napisala že 300 novih pesmi
Jezikovni vozli: izokefalija, fijala
Leksikon: bazeni ali jezera, ali imaš domačo žival, če bi lahko šla na kavico s katerokoli osebo mrtvo ali živo, kdo bi ti bil?
Degustacija : I. Spanje bi žrtvovala za delo. ; 3, 1415926535; Nima smisla obstajat, če nismo najboljši,..
Priporočila: Cankar Na klancu, Ivan Tavčar - Visoška kronika, Slavenka Drakulić - Kot da me ni, Okus po moškem, Obtožena, J. Tannahilla -Izrekanja;
Literarne glasove omogoča: Javna agencija za knjigo RS:
preberite več
K V I R O P I S J E
X V.
Četrtek, 29. 1. 2026, ob 19.00, ŠKUC-Kulturni center Q/Klub Tiffany, Ljubljana.
NOVO LETO JE TU, KVIROPISJE PA TUDI!
Kviropisje so literarni dogodki, kjer smo odprte_i za vse literarne zvrsti kvir oziroma LGBTQIA+ izraza: poezija, proza, dramatika, prevajana kvir dela, scenaristika, performans, glasbena besedila (in glasbeni nastopi!), esejistika, dnevništvo in tako dalje.
ZA BRANJE SE LAHKO PRIJAVITE Z OBRAZCEM NA POVEZAVI .
Na tokratnem dogodku bomo med drugim poslušali: Aljaža Primožiča , Vesno Lemaić , Laro Nio Matos in Nadjo Svetlin Kastelic .
Na vsakem dogodku Kviropisja so na voljo tudi vse novoizdane knjige založbe ŠKUC po znižani ceni:
- Garth Greenwell: KAR TI PRIPADA
- Nina Dragičević (ur.): KRALJICE
- Selby Wynn Schwartz: ŽIVLJENJE KAMELEONA
- Mattilda Bernstein Sycamore: KONEC SAN FRANCISCA
- Chantal Akerman: MOJA MAMA SE SMEJE
- Bjørn Rasmussen: KOŽA JE ELASTIČNI OVOJ, KI OBDAJA TELO
- Brane Mozetič: PUNČEK
- Valentijn Hoogenkamp: ANTIBOY
- Anna Lidia Vega Serova: TRIBADE BREZ PLEMENA
- Nataša Velikonja: PRISPEVKI K ZGODOVINI LGBT GIBANJA V SLOVENIJI 1984-2024
Se vidimo in se poslušamo!
Vabljene_i!
Kviropisje pripravljajo:
Vodja organizacijske ekipe: Pino Pograjc . Organizacijska ekipa: Jana Zorko, Jernej Škof, Miha Bizjak, Angela Steiner. Fotografija: Marcel Obal. Oblikovanje in kolaži: Angela Steiner . Produkcija: Zavod Omrežje in Društvo ŠKUC
Finančna podpora Kviropisja: Mestna občina Ljubljana, Kulturni center Q (Klub Tiffany), društvo ŠKUC, Javna agencija za knjigo RS - JAK, Zavod Omrežje in Urad za madino RS.
Program Kulturnega centra Q poleg lastnega vložka podpirajo Urad za mladino ter Oddelek za zdravje in socialno varstvo Mestne občine Ljubljana, Urad Republike Slovenije za mladino in JAK.
ŠKUC – Kulturni center Q obvešča:
Klub Tiffany predstavlja varen prostor, ki ga sooblikujemo vsi_e, namenjen GLBTQ skupnosti, kjer je prepovedano vsakršno verbalno ali fizično nasilje. Prav tako se ne tolerira homofobije, bifobije, transfobije, seksizma, nacionalizma, rasizma in drugih oblik zatiranj.
Vse obiskovalke_ce prosimo, da to upoštevajo in hkrati opozorijo ekipo na pojav nasilja. To lahko storite osebno ali nam pišete na kulturnicenterq@gmail.com in FB stran Klub Tiffany .
preberite več
P R V O O S E B N O
R A Z I S K O V A N J E
Z G O D B
petek, 16. 1. 2026, ob 18. uri, pisarna Društva ŠKUC, Metelkova 6, Ljubljana.
Prvoosebno raziskovanje zgodb, medgeneracijski bralni klub za ranljive skupine; vodi: Zala Hriberšek.
prijave: info@skuc.org
Vabimo vas na bralni klub na branje knjige Prepovedani zvezek italijanske pisateljice Albe de Cespedes.
O knjigi:
Valeria Cossati neke nedelje sledi impulzu in kupi črn zvezek, ki kmalu postane njen dnevnik. Skozi pisanje odkriva čedalje več plasti lastnega življenja, kakršnega prej ni želela videti. Ohlajen odnos z možem, ki jo vidi le še kot mater. Hčer, ki pripada novi, naprednejši generaciji žensk in je zato ne zmore (in noče) razumeti. Sina, ki se ji smili. Prijateljice, ki so scela odvisne od svojih mož – ali pa zastrašujoče neodvisne. Delo, ki jo osmišlja bolj, kot si upa priznati. Rim petdesetih let, poln nasprotij: bogastva in revščine, konservativnosti in spogledljivosti, dvojne morale in razpada vrednot, tradicije in napredka. Vsaka stran, ki jo Valeria napiše, njeno življenje še dodatno razgali in ji onemogoča, da bi odvrnila pogled od brezupa, v katerem se je nepričakovano znašla. Prepovedani zvezek je roman o tem, kako upovedati svoje življenje in tvegati, da nikoli več ne bo takšno, kakršno je bilo.
O avtorici:
Alba de Céspedes (1911–1997) je bila italijansko-kubanska pisateljica, katere delo je fašistična oblast prepovedala, občinstvo pa ga je oboževalo. Kljub veliki priljubljenosti, ki jo je njeno pisanje dosegalo po drugi svetovni vojni, je moralo miniti več desetletij, da je prodrla v sodobni literarni kanon, kjer dobiva čedalje pomembnejše mesto. Njeni romani združujejo intimne usode in velika ideološka vprašanja, ki jih povezuje vprašanje: Kako svobodna je lahko družba, v kateri niso svobodne ženske?
Dogodek omogoča Javna agencija RS za knjigo.
preberite več
1 %
Z 1 % dohodnine pomagate ohranjati živahno, neodvisno in dostopno kulturno sceno.
Hvala vsem, ki obiskujete in podpirate programe Društva ŠKUC.
Že več kot petdeset let so naši prostori mesto srečevanja umetnosti, kritične misli, skupnosti in raznolikih glasov. Vaša podpora omogoča, da lahko v slovenskem kulturnem prostoru vztrajamo pri vrednotah odprtosti in dostopnosti.
ŠKUC podpira ustvarjalce in skupnosti, ki pogosto delujejo na presečišču sodobne umetnosti in alternativne kulture, ter zunaj glavnih tokov: mlade in neodvisne umetnike, nove avtorje, raznolike marginalizirane glasove ter vse, ki s svojo prakso širijo razumevanje umetnosti, družbe in človekovih pravic. Pomemben del našega dela so tudi programi za otroke in mladino, s katerimi spodbujamo radovednost, domišljijo in kulturno opismenjevanje že od najzgodnejših let.
Z vašim 1 % dohodnine nam pomagate, da lahko: – podpiramo razvoj neodvisne kulturne in umetniške scene, – omogočamo prostor za sodobne, eksperimentalne in družbeno angažirane prakse, – izvajamo kakovostne programe za otroke in mladino, – ustvarjamo vključujoče projekte za skupnosti, ki so pogosto spregledane, – razvijamo delavnice, usposabljanja in izobraževanja, – ohranjamo kulturo kot dostopno javno dobro.
Kako lahko namenite 1 %:
1. Izpolnite obrazec (PDF) , vanj vpišite svoje podatke in davčno številko ŠKUC-a: SI97827665 . Oddate ga lahko preko eDavkov ali pošljete na pristojni finančni urad do 31. decembra 2025.
2. Uporabite spletno stran CNVOS , kjer v iskalnik vpišete Društvo Študentski kulturni center ali SI97827665 . CNVOS lahko obrazec v vašem imenu brezplačno posreduje FURS-u (do 20. decembra).
Če bi nas želeli podpreti še bolj neposredno, lahko to storite tudi preko TRR-ja, PayPala ali SMS donacij. Informacije najdete na naši spletni strani pod zavihkom Donacije .
Hvala, ker z nami soustvarjate prostor neodvisne kulture, novih idej in ustvarjalnosti za vse generacije.
Vaš ŠKUC
preberite več