Nuovo Testamento (US/IT) - darkwave/italo-disco petek, 22. 11. 2024, ob 21.00, Klub Gromka
Cena vstopnice v predprodaji 12 € in so že na voljo na https://www.mojekarte.si/si/nuovo-testamento/vstopnice-1189478.html
Predragi pristaši temačnejših, a nevarno plesnih ritmov,
poletje se poslavlja in v naša disharmonično melanholična srca je zapihal hladnejši, jesenski veter in s tem prinese naš zdaj že vsakoletni jesenski darkwave/disco ritual z Nuovo Testamento. Glasbeni kolektiv, ki je stilsko ter zvočno tako agresivno 80's, da se ob sami misli na njih v možganih prižgejo neonske luči, ki presekajo skozi gosto meglo, ki se počasi vije čez oder v naša vedno bolj zapacana pljuča. Pričarajo se spomini na čase groznih trajnih pričesk in ko so se na filmskih platnih vrteli filmi franšiz, kot so Beetlejuice, Star Wars, Ghostbusters, Dune, Alien in ... aja ... čakaj. Kakorkoli, gre za ameriško-italjansko navezo, ki kombinira darkwave in italo-disco. Mešanica, še bolj ikonična od prej omenjenih Star Wars fanov in diabetesa. Osvojili so srca, playliste ter plesišča ljudi, ki skrivajo svoje obraze za zavesami monokromatskega make-upa. Relativno novejša zasedba, a člani so se prej kalili v raznovrstnih bandih, kot so d-beat psihiči Tørsö, death rock titani Horror Vacui, Crimson Scarlet in še marsikaki drugi underground klasiki. Vrtinec udarnih sintov, ki se boleče zahakljajo v naša ušesa in tam ostanejo za veke vekov, 80's električni bobni in energična Chelsea, ki s svojo odrsko karizmo ter glasom vojaško zavzame cel oder. Pred kratkim so jih Molchat Doma nespametno povabili na turnejo in so jim za vsako, milo rečeno, ukradli show.
https://nuovotestamento.bandcamp.com/album/love-lines
https://www.youtube.com/watch?v=XeADtPcM9r8
https://www.youtube.com/watch?v=ldZPLUhXEXw https://www.instagram.com/nuovotestamento.band/?hl=en



Koncert omogočata: Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo.

KSENIJA JUS IN KATJA STARE
petek, 22. 11. 2024, ob 20.00, Galerija Škuc
VSTOP PROST!
Časovnica:
20.00 vrata 20.30 koncert
"Avtorica Ksenija Jus, v sodelovanju z glasbenico in ustvarjalko Katjo Stare, v Škuc Galeriji, dne 22. novembra, ob 20.30, predstavlja ciklus pesmi iz nedavno izdanega albuma: Poti domov. Za glasbeno kraljestvo bo poskrbela Katja Stare, ki nas bo oskrbela z najnovejšimi mirovnimi zvočnimi signali. Obe avtorici sta predstavnici izumirajoče človeške civilizacije. Sprejemanje tega dejstva, ju nadvse zabava.Vsak, vsaj približno dostojen Titanik, ima na krovu godbo. Glasba namreč dokazano dviguje razpoloženje. Dobrodošli na fantastično Ciklonsko potovanje."
Spletna stran avtorice: https://www.xeniaius.si/

Cikel Ciklon omogočata: Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo


Ciklon je cikel dogodkov, ki so zasnovani tako, da dajejo vidnost in prostor queer glasbenicam in glasbenim skupinam v lokalnem (lgbt+) varnem odrskem prostoru. S ciklom glasbenih in diskurzivnih dogodkov Ciklon povezujemo lokalne glasbene ustvarjalke (tudi mlajše generacije) z glasbenicami iz sosednjih (Avstrija, Hrvaška) in ostalih držav (Švedska) ter tako vzpostavljamo mrežo glasbenic v evropskem prostoru z namenom povezovanja, izmenjevanja ideje, izkušenj ali izzivov.

gledališke predstave, ustvarjalne delavnice in pravljična druženja za otroke
rezervacije brezplačnih vstopnic: vsak dan med 12. in 18. uro preko telefona01 421 31 42 ali e-pošte info@skuc.org

P R O G R A M
sobota, 9. november 2024, ob 10.00
ZAČARANA SKRINJA , glasbeno-lutkovna predstava v izvedbi dijakinj in dijakov 3. letnika SVŠGUGL
2+, 30'
mentorice: Petra Županič (izdelava lutk in scene), Katarina Virant Iršič (glasbena oprema), Sonja Kononenko (režija in animacija), Lili Epih (delo z besedilom)
Pavliha in Marjeta živita skromno, a Pavliha je prepričan, da bo našel zakopan zaklad. In res, nekega dne odkoplje staro skrinjo in oba ne moreta verjeti temu, kar zagledata; skrinja namreč skriva posebno skrivnost... Pridite in si oglejte predstavo pa boste izvedeli, kaj sta odkrila naša junaka, mož in žena, Pavliha in Marjeta. Po predstavi sledijo ustvarjalne delavnice pod mentorstvom dijakinj in dijakov SVŠGUGL.

sobota, 16. november 2024, ob 10.00
KRALJEVE URE , lutkovna predstava v izvedbi Darke Erdelji
4+, 35'
V daljnem kraljestvu živi kralj. Da bi ustavil staranje, se odloči upočasniti kraljeve ure. Toda prav vsako delo v njegovem kraljestvu ima svoj točno določen čas. Ko kralj poseže vanj, povzroči veliko škodo. Medtem ko poizkuša nastalo škodo popraviti, spozna, da je čas ena izmed najbolj skrivnostnih in neulovljivih dimenzij v našem življenju.
Gre za avtorski projekt Darke Erdelji v sodelovanju z Urško Sitar Cvetko, ki je poskrbela za glasbo in Polono Červek kot producentko, asistentko režije in kostumografko; za izdelava scene in lutk pa sta poskrbela Urban Salezinger in Mitja Ritmanič.

OBLIKE IZ SLIKE , plesna delavnica, vodi Barbara Kanc
Naše telo se lahko preoblikuje v mnoge zanimive in enkratne oblike. Lahko se znajdemo v okroglih, zasukanih, zvitih, zavitih, oglatih, iskrivih in popolnoma ‘odbitih’ oblikah. Na plesni delavnici bomo navdih zanje iskali v slikah znanih, pa tudi manj znanih slikarjev. Videne oblike bomo preslikali na telo in jih poljubno sestavljali in razstavljali v novo domišljijsko plesno zgodbo.

sobota, 23. november 2024, ob 10.00
ZMAJEVA REKA , predstava v izvedbi Alje Bulič
3+, 30'
Pripovedovalka Zgodbarka otroke popelje k reki, kjer bivajo pravi zmaji in resnične čarovnice. Zmaji so dobri za človeštvo, saj pohrustajo vse slabe stvari. A zdaj so izginili in našli jih bodo le tisti, ki bodo reki, ki se je znašla v težavah, priskočili na pomoč. Pri tem bodo pomagale čarovnice Vodenka, Vremenarica in stara Ukanarka, ki bodo razkrile svoje uroke, napoje in magične živali…
Po predstavi otroci, ki se preko interaktivnih gledaliških metod učijo o načinih varovanja narave, prejmejo kamen zmajeve moči.
avtorica in pripovedovalka: Alja Bulič, glasba: Peter Lebar, scenografija: Inti Šraj, Cristal Šraj, lutke: Zanda Priedite, oblikovanje: Sabell-Christina Fabian, produkcija: Čarovniški Blues/Zavod Gamayuna

GOZDNE NANIZANKE , ustvarjalna delavnica, vodi Petra Gosenca (Društvo GUMB)
Na delavnici bomo obujali spomine na morske in gozdne potepe. Naplavljen les, školjke, naluknjane kamne in pisane gozdne plodove bomo spreminjali v poljubno dolge nanizanke, ki bodo okrasile naše sobe in terase.

sobota, 30. november 2024, ob 10.00
O STARKI ZIMI IN NJENIH POMOČNIKIH, lutkovna predstava v izvedbi gledališča Bičikleta
3+, 30'
Starka Zima potem ko so jesenski plodovi pobrani in topli puloverji sešiti pripravlja mrzle, zasnežene, z ledom prekrite zimske dni. Dela je vsako leto zelo veliko, zato vsakih trideset dni poišče pomoč. Najprej se pri njej zglasi krojač Gruden, nato za delo poprime zidar Prosinec, zatem je na vrsti slikar Svečan in na koncu se javi še brezbrižni Sušec. Vendar z delom Sušca starka Zima ni več zadovoljna, zato se jezna poslovi za devet mesecev. Ravno takrat pa v deželo pokuka pomlad.
Poljska pravljica in njena hudomušna, zabavna in duhovita lutkovna uprizoritev otrokom pričarata ostrino in lepoto zimskega letnega časa in prikažeta koledarski potek leta. Hkrati pa jim približata slikovita slovanska imena zimskih mesecev, ki jih nosijo pridni starkini pomočniki.
avtor: Lucyna Krzemienicka, režija in igra: Brigita Leban, likovna podoba in lutke: Petra Prosen

RECIKLIRANI OKRASKI , ustvarjalna delavnica recikliranja, vodstvo: Nina Pernat
Na delavnici bomo izdelovali preproste novoletne okraske iz odpadnega materiala, ki se nam običajno valja nekje po domu. Koščki starega kartona, rolice od toaletnega papirja, škatle od jajc, plastični kozarci in papirnati krožniki bodo na delavnici postali pisani, bleščeči okraski, smrečice, zvončki, snežaki in še marsikaj drugega, kar nam bo okrasilo dom in polepšalo vzdušje prihajajočih prazničnih dni.

sobota, 7. december 2024, ob 10.00
ZMAJ ZAKAJ , gledališka predstava v izvedbi Zlata ptica
3+, 35'
grajska legenda s trubadurjema, maskami, lutkami in kamišibajem
Potujoča igralca - trubadurja potujeta in igrata - kot pravita: za pijačo, jedačo, pa tudi, da bi povedala zgodbe, ki jih ni še nikoli nihče slišal. Tokrat nam razkrijeta legendo o zmaju Zakaju, ki je preveč razmišljal in premalo ljubil. Skupaj z gledalci se podata na pot, ki zahteva razvozlavanje ugank, odrekanje, vztrajnost in celo malo zvijačnosti. Če se vse srečno izide, nas zmaj Zakaj na koncu nauči tudi, da ima beseda zakaj le eno samo pravo nadaljevanje in sicer je to: "Zakaj je tako lepo živeti?".
igrata: David Logar in Marija Filimonenko, scenarij: Uršula Vratuša, scenografija in kostumi: Marija Filimonenko, Evgenija Erohina

NA OBISKU: EMA KOBAL, vodeni ogled ateljeja in ustvarjalna delavnica, vodi Nevena Aleksovski
+5, 90'
Tokrat se bomo na obisk odpravili k Emi Kobal. Predstavila nam bo svojo umetniško prakso in delovni atelje, kjer večinoma riše in tiska grafike na majhni stiskalnici. Pri svojem delu uporablja tudi druge materiale, kot sta glina in tekstil, pogosto pa izdeluje tudi majhne skulpture v tehniki, imenovani papirmaše. Na koncu bo sledila delavnica, na kateri bodo otroci lahko s pomočjo preproste grafične tehnike s penasto gumo tiskali svoje grafike. Izrezane motive bomo lahko v različnih barvah odtisnili tudi na daljšo skupinsko grafiko.

sobota, 14. december 2024, ob 10.00
OPICA IN RAKOVICA , kamišibaj predstava in delavnica z Tino Zadnik
+5, 60
V kamišibaj predstavi Opica in rakovica bomo spoznali starodavno japonsko ljudsko pravljico o prijazni rakovici in goljufivi opici. Vendar brez skrbi, čaka nas srečen konec, saj bodo Rakovici na pomoč priskočili nenavadni prijatelji… Po predstavi bomo izdelovali lutke iz papirja.

Društvo ŠKUC si pridržuje pravico, da v primeru potrebe naknadno spremeni program.
Zahvaljujemo se vsem, ki nam omogočajo izvedbo projekta Škucove packarije:
Mestna občina Ljubljana, , Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Urad RS za mladino, Ministrstvo za kulturo, Javna agencija za knjigo RS, Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana, Mercator, Dana d.d., Druga violina, Slaščičarna pri vodnjaku, Biro center, Ciciban, Cicido in trgovina Mumino.

Clock DVA – industrial/post-punk/experimental
torek, 26. 11. 2024, ob 21h, Klub Gromka cena vstopnice: 18€ v predprodaji, 22€ na dan
vstopnice že v prodaji na: https://www.mojekarte.si/si/clock-dva/vstopnice-1189541.html
'David Lynch meets Cyberpunk' Pionirji eksperimentalne industrial glasbe, ki spuščajo svoje elektro, distopične zvoke nad občo populacijo že od gospodovega 1978. Skozi svojo evolucijo so v svoj biomehanični tvor vsrkavali druge zvrsti in ustvarili retro futuristično pošast, ki nas vsrka v panično atmosfero svojih audiovizualnih koncertov. Kot da bi gledali daljno prihodnost na VHS kaseti v družbi gnijočega kadavra kiborga. Desetletja nazaj so opevali distopično prihodnost, kjer postajamo sužnji 'planned obsolescence'. V času, ko so njihova svarila postala realnost, so se po skoraj 30ih letih vrnili postarani kot najžlahtnejše vino z novimi svarili. V njihovih delih vidimo močne vtise suprematizma, dadaizma, v besedilih se kažejo temačna videnja prihodnosti, filozofske teorije projektivizma ter konektivizma. Eksperimentalen monolit, ki ga ni moč ravno pogostokrat videti. Dokler je v vašem srcu brezup, vam močno priporočamo ta dogodek!
https://www.youtube.com/watch?v=r4hefB_POv4
https://www.youtube.com/watch?v=31BjwrVl_xk https://www.youtube.com/watch?v=Sputl2yAbfQ
Koncert omogočata: Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo.

Izobraževanje za mlade - Uvod v mladinsko informiranje
Četrtek, 28. 11. 2024, ob 16. uri, Info center ŠKUC, Ljubljana.
Ljubljanska mreža info točk vabi mlade, ki ste že aktivni v mladinskih centrih, pa tudi tiste, ki še niste, na izobraževanje o mladinskem informiranju.
Mladinsko informiranje je ena od osrednjih nalog mladinskega dela, ki tolmači informacije na mladim prijazen način. Pravica vsakega posameznika in posameznice je biti informiran ter imeti dostop do kakovostnih in preverjenih informacij.
Na izobraževanju se boste udeleženci_ke spoznali_e z osnovami mladinskega informiranja ter kako lahko mladi postanete informatorji za svoje vrstnike v lastnem okolju. Udeleženci_ke se boste prav tako spoznali_e s prostori, kjer je možno pridobiti informacije v lokalnem okolju, z mednarodnimi mrežami, ki vključujejo mladinske informacijske centre ter priložnosti, ki jih mladinsko informiranje ponuja.
Vsem udeležencem in udeleženkam nudimo tudi dolgotrajnejše sodelovanje na področju informiranja tako na lokalnem kot evropskem nivoju.
Udeležba na izobraževanju je brezplačna. Dobrodošle so vse mlade osebe, ne glede na to, ali ste že aktivne v mladinskih organizacijah ali ne.
Prijave se do 26. 11. 2024 zbirajo na tej povezavi .

Druga sezona Kviropisja je v polnem teku!
Lepo vabljene_i v četrtek, 28. 11. 2024, ob 19. uri v Klub Tiffany , kjer smo za vas priredili prav posebno edicijo Kviropisja: VEČER NOVOIZDANIH .
Kvir literatura cveti, v zadnjem času še posebej med mladimi. Pred kratkim je izšlo (najmanj) pet novih knjig kvir avtoric_jev, ki bodo fokus prihajajočega večera. Med pavzo in po dogodku bodo vse knjige tudi na voljo za nakup.
Svoja dela predstavljajo:
Ingo Vitman Öri (2001) Sin svoje roke [pesniški prvenec] založba: ŠKUC – Vizibilija

Ana Štular (2007)
Jaz in jaz in jaz in jaz… [pesniški prvenec] založba: Črna skrinjica

Hannah Koselj Marušič (1996) VSE JE ENO VSE JE VSEENO [pesniški prvenec] založba: Črna skrinjica

Špela Setničar (1996) Vse, kar ti moram povedati [pesniški prvenec] založba: Center za slovensko književnost – Aleph
[Pavza, po kateri sledi 30-minutni bralni performans Izbruhijade. Organizator Kviropisja se zaveda, da je to brezsramna samopromocija.]
Pino Pograjc (1997) Megalomast in Izbruhijada [pesniška zbirka] založba: Črna skrinjica
TOKRAT IZJEMOMA NI PRIJAV. Bodo odprte, seveda, naslednjič.
Na tem Kviropisju bo na voljo tudi brezplačno hitro testiranje za spolno prenosljive bolezni.
Poleg naštetih so na vsakem dogodku Kviropisja na voljo vse sveže knjige založbe ŠKUC po znižani ceni:
• Constance Debré: PLAY BOY • Veronika Razpotnik: SRŠENA PIČIM NAZAJ • Pino Pograjc: TREPETE • Éric Jourdan: STRAŠNA ANGELA • Peter Andonovski: POLETJE, V KATEREM TE NI • Hélène de Monferrand: SUZANNIN DNEVNIK • Vesna Liponik: JABK
Se vidimo in se poslušamo!

Kviropisje pripravljajo:
Vodja organizacijske ekipe: Pino Pograjc . Organizacijska ekipa: Jana Zorko, Jernej Škof, Miha Satler, Miha Bizjak, Angela Steiner . Fotografija: Taja Petrič . Oblikovanje in kolaži: Angela Steiner . Koprodukcija: Zavod Omrežje.

Dogodek je del projekta Mladi in prihodnost LGBT+ skupnosti, ki se izvaja v okviru programa Erasmus+, sofinanciranega s strani Evropske unije.

Program Kulturnega centra Q poleg lastnega vložka podpirajo Urad za mladino in Oddelek za socialno varstvo Mestne občine Ljubljana, Urad Republike Slovenije za mladino in JAK.

ŠKUC – Kulturni center Q obvešča:
Klub Tiffany predstavlja varen prostor, ki ga sooblikujemo vsi_e, namenjen GLBTQ skupnosti, kjer je prepovedano vsakršno verbalno ali fizično nasilje. Prav tako se ne tolerira homofobije, bifobije, transfobije, seksizma, nacionalizma, rasizma in drugih oblik zatiranj.
Vse obiskovalke_ce prosimo, da to upoštevajo in hkrati opozorijo ekipo na pojav nasilja. To lahko storite osebno ali nam pišete na kulturnicenterq@gmail.com in FB stran Klub Tiffany .

in jaz komaj diham
Premiera: četrtek, 28. 11. 2024, ob 20. uri, Galerija Škuc, Ljubljana.
Ponovitev: sobota, 30. 11. 2024, ob 20. uri, Galerija Škuc, Ljubljana.
Avtorski projekt in jaz komaj diham je nastal kot odziv na besedilo Neke noči neke deklice nekje umirajo in študije Sexy But Psycho , dr. Jessice Taylor. Zgodovinska ideja tavajoče maternice (“the wandering womb“) se znajde v labirintu iskanja izhoda.
Intimno soočenje s tesnobo skozi telesnost in zvočne pokrajine nagovori začarani krog paničnih napadov in samodestrukcije. Predstava z elementi senzoričnega in gibalnega gledališča sopostavlja brezizhodnost samote ter empatijo kot težnjo po skupnosti in kolektivnem izkustvu živosti.

Vstopnina: 10 € / 7 € za študentke, dijakinje, upokojene in breposelne osebe Število sedežev je omejeno. Rezervacije sprejemamo na info@skuc.org

Avtorstvo in koncept: Katja Markič, Katja Gorečan, Rina Pleteršek Režija: Katja Markič Performerka: Rina Pleteršek Dramaturgija: Katja Gorečan Vizualno oblikovanje: Maja Poljanc Oblikovanje zvoka: Ana Jerina Zunanja sodelavka: Ivona Kruljac, dr. med, specialistka za otroško in mladostniško psihiatrijo Kreativna produkcija in odnosi z javnostmi: Miha Satler Izvršna produkcija: Jernej Škof Dolžina: 45 minut Produkcija: Zavod Omrežje Koprodukcija: Društvo ŠKUC, Zavod Carnica – Zavod za kulturo in turizem, Kulturno izobraževalno društvo PiNA Podpora: Mestna občina Ljubljana
Za pomoč pri projektu se zahvaljujemo: Alenki Vidrih za svetovanje pri somatskem pristopu, Nastji Mezek za pomoč pri kostumografskih elementih in Larisi Kazić za scensko svetovanje.

K4 Roza - Pink pony Club
sobota, 30. 11. 2024, ob 23.00, Klub K4
vstopnica 10 €, že v predprodaji https://www.mojekarte.si/si/k4-roza-pink-pony-club/vstopnice-1192988.html
Pridružite se nam na divji in nepozabni zabavi, na kateri bomo slavili našo kvir princeso “The divine Chapelle Roan”. Tokrat se bo Ljubljansko podzemlje spremenilo v klub poskočnih rožnatih ponijev. "Klub rožnatih ponijev” ustvarja živahen, vključujoč prostor, kjer je lahko vsakdo resnično to kar je in praznuje svojo edinstvenost v raznolikosti. To je prostor, ki sprejema pristnost in kjer sprejetost najdemo v izkušnji vesele kvirovske skupnosti.
Boste imeli srečo in usedlali svojega rožnatega ponija prav na tej zabavi? Make it so!
Se vidimo na plesišču!
Arena: House Therapy: Späti, Tamorra, 93kb
Bar: Vera Vulva, Hibiku, Naj
Artwork: Jakob Golob
___________________________
KLUB K4
Kersnikova 4, Ljubljana
www.klub-k4.si // www.facebook.com/klubk4
STAROSTNA OMEJITEV / AGE LIMIT: 18+
VSTOPNINA / ENTRANCE FEE:
Presale: 10€
Door: 15€

INFO: info@klub-k4.si
GARDEROBA / LOST & FOUND

Predor rešitve – Tunel spasa, Avdiorazstava
20. – 27. november 2024, Muzeju novejše zgodovine v Celju, Prešernova ulica 17, Celje.
V Muzeju novejše zgodovine Celje bo od 20. do 27. novembra 2024 na ogled avdiorazstava "Predor rešitve – Tunel spasa", ki razkriva zgodbe osmih prič o izkušnjah prehajanja skozi znameniti predor pod sarajevskim letališčem. Ta predor, zgrajen med obleganjem Sarajeva, je v najhujših trenutkih vojne pomenil edino povezavo med obleganim mestom in svobodo.
Na avdiorazstavi bodo razstavljeni portreti pričevalcev, ki jih je med snemanjem radijske dokumentarne oddaje ustvaril fotograf Igor Husbašić.
Razstava prinaša pričevanja osmih posameznikov, ki iz svoje perspektive osvetljujejo pomen predora, ne samo kot preživetvene poti, ampak tudi kot simbola upanja, inovativnosti in človeške vzdržljivosti. Pričevalci so arhitektka Ena Kukić, kustosinja Belma Čuzović, kustos in mladoletni borec vojske Bosne in Hercegovine Edis Kolar, televizijski režiser Ismir Hero, učiteljica Indira Buljibašić, kopač predora Fuad Serdarević, kustos in športnik Midhat Karić ter arhitektka Selma Catović Hughes, katerih zgodbe so zajete z veliko občutljivosti in dokumentarističnega pristopa.
Razstava "Predor rešitve" nas opominja, kako pomembno je ohranjanje zgodovinskega spomina. Predor rešitve (Tunel B-D) ni bil le fizični prehod, ampak simbol neuklonljive volje do življenja.
Kot pravi režiser Alen Jelen: *"Vsaka zgodba iz predora nosi del naše skupne zgodovine. Ohranjanje teh zgodb je ključnega pomena za razumevanje preteklosti in graditev boljše prihodnosti."
Predor rešitve pa niso samo pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v okupiranem Sarajevu, temveč je poklon vsemu, kar se skriva v nas. Zgodbe o predoru rešitve so sinonim za naše strahove, vendar hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu tunela. Avdiorazstava obsega čustvena in slikovita pričevanja osmih ljudi, katerih življenja so zaznamovana z vojno in predorom rešitve.
Ena Kukić : "Čakala sem, da prvič po dveh letih spet vidim očeta. Med hojo skozi predor mi je noga zdrsnila med lesene deske, mama pa je panično klicala na pomoč. Te občutke vlage in tesnobe bom nosila s seboj vse življenje."
Belma Čuzović : "… Moji prvi spomini na obleganje Sarajeva so prepleteni z vonjem vojne – vse je bilo povezano s pomanjkanjem, strahom in hkratnim iskanjem upanja pri ljudeh …"
Edis Kolar: "… Predor ni bil nikoli skrivnost, bil je rešilna bilka. Vsak prehod je bil tveganje, vendar za številne tudi edina možnost, da preživijo ..." Indira Buljubašić: "… Ko sem prvič stopila v predor, noseča in z nahrbtnikom, polnim mesa in z bučo za moje starše, nisem čutila strahu. Vedela sem le, da moram naprej – življenje je bilo močnejše od nevarnosti ..."
Fuad Serdarević : "… Kopal sem tri mesece. Vodo smo na začetku odvajali ročno, z vedri. Šele ko smo dobili črpalko, smo lahko nadaljevali. Zemlja je bila blatna in polna gline, toda delo je bilo nujno. V predoru je odmevala pesem in ti redki trenutki sproščenosti so bili v napetosti vojne neprecenljivi …«
Selma Čatović-Hughes: "… Ko smo med vojno kuhali iz droži, smo jedi poimenovali tako, da so nas spominjale na preteklost – ocvrte zrezke ali piščančja jetrca. To nas je ohranjalo povezane z življenjem, ki smo ga nekoč poznali …"
Ismir Hero : "… Pomlad 1992 je bila prelomna. Takrat sem spoznal, da se življenje ne bo nikoli več vrnilo v prejšnje tirnice. Ljudje, ki so prečkali predor, so vedeli, da nimajo druge izbire …"
Midhat Karić : "… Nikoli ne bom pozabil občutka, ko sem prvič prečkal predor. Voda je segala do kolen, moja glava je skoraj zadela tramove, a občutek, da grem proti življenju, je bil neizmerno močan …"
Na avdiorazstavi bo mogoče slišati tudi radijsko dokumentarno oddajo Predor rešitve, ki je nastala v produkciji Radia Slovenija – programa Ars, gledališča ŠKUC in muzeja Predor rešitve.
Ob odprtju razstave, **20. novembra ob 19-ih**, bo predstavljena tudi zvočna igra "Enosmerna vozovnica" nizozemskega avtorja Nicka Teunissna. Nastopila bosta igralca Tadej Pišek in Aleš Kranjec.
"Predor rešitve" je opomnik, kako pomembno je ohranjati zgodbe preživelih in jih postavljati v kontekst današnjih konfliktov. Kot pravi Indira Buljubašić: "Vojna ni uničila le mest, uničila je tudi sanje. A predor nas opominja, da obstaja pot naprej, tudi v najtemnejših časih."
Poleg razstave program Ars pripravlja pogovor, ta bo 26. novembra ob 17-ih. Pogovor bo osvetlil proces nastajanja dokumentarne oddaje in pomen ohranjanja tovrstnih zgodb v obdobju, ko se svet srečuje z novimi konflikti.
Avdiorazstava je brezplačna in odprta za vse obiskovalce Muzeja novejše zgodovine Celje. S seboj prinesite mobilni telefon in slušalke.
Organizatorji: Radio Slovenija – program Ars, ŠKUC gledališče, Muzej novejše zgodovine Celje
Projekt podpirajo: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo.

Iz enega v drugega, Liza Končar
sreda, 4. 12. 2024, ob 20.00, Galerija Škuc, Ljubljana
Premierna projekcija dveh spotov mlade kantavtorice Lize Končar. Prvi spot spremlja pesem 'Samo midve' iz njenega lani izdanega prvega albuma Gola Ljubav, drugi pa predstavlja single novega albuma.
V sredo, 4. decembra 2024, v Galeriji ŠKUC bo glasbenica v spremstvu kitarista Timoteja Pozniča najprej zapela slovo Goli Ljubavi, sledila bo projekcija videospota. Nato se ji pridruži celoten band, da z nami podeli prvo polovico drugega albuma. Za češnjico na vrhu, si ob koncu ogledamo še videospot za single, ki morda naznani naslov drugega albuma?
Vabljeni!

Evropski teden testiranja: Spoznaj svoj status. Zaščiti sebe in druge!
V tednu od 18. do 25. 11. 2024 pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije in Svetovne zveze za hepatitis poteka Evropski teden testiranja na okužbo s HIV*, na spolno prenosljive okužbe in okužbi z virusoma hepatitisa B in C z geslom »Testiraj. Zdravi. Prepreči.«
Namen tedna testiranja je osveščanje prebivalstva in zdravstvenega osebja o prednostih testiranja in zgodnjega zdravljenja omenjenih okužb. Pobuda nas spodbuja, da preverjamo svoje zdravstveno stanje, še posebej, če smo se izpostavljali tveganju, da se okužimo s katerim od povzročiteljev teh okužb. Zdravstveno osebje spodbuja, da se pogosteje odloča za tovrstno testiranje pacientov. Zgodnje odkrivanje omenjenih okužb je namreč ključnega pomena za njihovo uspešno zdravljenje in preprečevanje nadaljnjega širjenja okužb med populacijo.
Če ste se kadarkoli izpostavili tveganju za okužbo, se čim prej testirajte. Testiranje je v Sloveniji dobro organizirano in enostavno dostopno:
- Brezplačno zaupno testiranje na okužbe s HIV ter z virusoma hepatitisa B in C je na voljo pri izbranem osebnem zdravniku. To je najbolj priporočljiv način testiranja.
- Anonimno brezplačno testiranje na HIV in virusa hepatitisa B in C je dostopno na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Izvaja se v sodelovanju z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
- Samoplačniško testiranje na HIV, virusa hepatitisa B in C ter sifilis je dostopno na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino .
- Za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi , Društvo Legebitra v partnerstvu z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani izvaja brezplačno testiranje na HIV, virusa hepatitisa B in C ter testiranje na sifilis in gonorejo. Testiranja potekajo v Ljubljani in v drugih krajih po Sloveniji. Več informacij je na spletni strani Kaj iščeš.
- Za spolne delavke/delavce, migrantke/te in uporabnice/ke drog je na voljo brezplačno testiranje na HIV, virusa hepatitisa B in C ter na spolno prenosljive okužbe v okviru projekta Expand, ki ga izvajajo Društvo Legebitra, Društvo Stigma, Slovenska Filantropija in Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Več informacij
- Pregled in testiranje na spolno prenosljive okužbe se izvajata v dermatoveneroloških ambulantah po Sloveniji in v ambulanti za spolno prenosljive okužbe na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Testiranje na okužbo s HIV lahko izvedete tudi sami, v domačem okolju. Testi za samotestiranje so na voljo v lekarnah. Pri samotestiranju je potrebna previdnost pri interpretaciji rezultatov in zavedanje, da pozitiven rezultat testa ne pomeni vedno okužbe in negativen rezultat testa ne izključuje možnosti, da ste okuženi. V primeru pozitivnega rezultata pri samotestiranju je nujen potrditveni test, ki ga lahko opravite na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana ali v nekaterih drugih institucijah.
Kakšna so tveganja?
Okužba s HIV se v Sloveniji prenaša predvsem z nezaščitenimi spolnimi odnosi z okuženimi osebami, ki niso zdravljene. Pravočasno testiranje na okužbo s HIV omogoča tudi bolj uspešno zdravljenje, obenem pa je ključno za preprečevanje nadaljnjega prenosa okužbe. Osebe, ki se učinkovito zdravijo, ne morejo prenašati okužbe s HIV naprej na druge.
Tveganje za okužbo s HIV je večje predvsem pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, pri osebah, ki si injicirajo droge, pri osebah s spolno prenosljivimi okužbami ter pri osebah, ki imajo številne spolne partnerje. Najpomembnejša preventiva pred okužbo s HIV je varno spolno vedenje, kot je na primer redna in dosledna uporaba kondoma. Za osebe, ki si injicirajo droge, je pomembna uporaba sterilnega pribora za injiciranje. Okužbo s HIV lahko dodatno preprečimo z zelo učinkovitima preventivnima metodama: z zaščito z zdravili pred izpostavitvijo (angleško Pre-Exposure Prophylaxis - PrEP ) in z zaščito z zdravili po izpostavitvi (angleško Post-Exposure Prophylaxis - PEP).
Okužba z virusom hepatitisa C, ki lahko povzroči odpoved delovanja jeter in/ali raka na jetrih, se prenaša predvsem z okuženo krvjo. Pogosto se prenaša z menjavo pribora med osebami, ki si injicirajo droge, pri neprofesionalno izvedenem tetoviranju ali prebadanju kože ali sluznic, lahko tudi pri nezaščitenih spolnih odnosih, predvsem med moškimi, ki imajo odnose z moškimi. Možen je tudi prenos z okužene matere na plod oziroma novorojenca.
V državah z nizkim zdravstvenim standardom je okužba možna tudi pri medicinskih posegih, v Sloveniji pa testiranje na tovrstno okužbo svetujemo vsem, ki so prejeli transfuzijo krvi ali krvne pripravke pred letom 1993. Cepiva proti hepatitisu C ni, obstaja pa učinkovito zdravljenje, ki omogoči odstranitev virusa hepatitisa C iz telesa in popolno ozdravitev. V Sloveniji imajo največje tveganje za okužbo z virusom hepatitisa C osebe, ki si injicirajo droge.
Virus hepatitisa B se v razvitem svetu najpogosteje prenaša pri nezaščitenih spolnih odnosih z okuženo osebo ali s souporabo okuženega pribora za injiciranje drog, lahko pa tudi pri neprofesionalno izvedenem tetoviranju in prebadanju kože ali sluznic in pri souporabi predmetov za osebno higieno med člani skupnega gospodinjstva. Možen je tudi prenos z okužene matere na plod oziroma novorojenca.
V Sloveniji je od leta 1998 cepljenje proti hepatitisu B vključeno v nacionalni program cepljenja otrok, ki se je sprva izvajalo pred vstopom v šolo, od leta 2020 dalje pa se je priključilo ostalim obveznim cepljenjem v prvem letu starosti. Cepivo daje dolgotrajno zaščito, ki je najverjetneje doživljenjska. Cepljenje priporočamo tudi vsem osebam, ki imajo večje tveganje za okužbo z virusom hepatitisa B.
Spolno prenosljive okužbe so v Evropi v izrazitem porastu, zato je redna in dosledna uporaba kondoma izjemno pomembna. Pogosto lahko potekajo brez značilnih bolezenskih znakov, kot so izcedek iz spolovila, pekoče in/ali pogosto mokrenje ali razjeda na spolovilu. Okuženi zato pogosto ne poiščejo zdravniške pomoči in okužbe ne zdravijo pravočasno, kar lahko privede do zapletov, do prenosa okužbe na spolnega partnerja ali partnerko ali do okužbe plodu oziroma novorojenca.
Zgodnje odkrivanje in ustrezno zdravljenje omogočata hitro ozdravitev bakterijskih spolno prenosljivih okužb oziroma učinkovito obvladovanje virusnih spolno prenosljivih okužb. Tudi v boju s tovrstnimi okužbami je še vedno na prvem mestu njihovo preprečevanje – dosledno izogibanje tveganim spolnim odnosom in redna in dosledna uporaba kondoma. Na voljo pa je tudi cepivo proti najpogostejši in rakotvorni spolno prenosljivi okužbi, humanemu virusu papiloma (HPV), ki je od leta 2009 vključeno v nacionalni program cepljenja deklic, od leta 2021 pa tudi dečkov.
Dodatne informacije
Več informacij o okužbah s HIV in virusi hepatitisa ter o spolno prenosljivih okužbah najdete na naslednjih spletnih povezavah:
- ASPO (spletna aplikacija za informiranje o spolno prenosljivih okužbah),
- HEP-Y (spletna aplikacija za prepoznavanje in informiranje o virusnih hepatitisih),
- spletna stran o spolno prenosljivih okužbah .
*HIV - virus človeške imunske pomanjkljivosti, angleško Human Immunodeficiency Virus

Lepo vabljene_ na odprtje prostora javnega prepletanja Inštituta za zaščito plesni v petek, 8. 11., ob 19. uri!
___________ Inštitut za zaščito plesni. Prvi primeri prepletanja 8. 11.–5. 12. 2024 Umetnica: Maja Bojanić Kuratorka_: Tia Čiček ___________
Obrazstavni dogodki 8. 11. ob 19. uri: odprtje razstave 22. 11. ob 18. uri: ogled razstave s kuratorko_ Tio Čiček 29. 11. ob 18. uri: ogled razstave s kuratorko_ Tio Čiček ___________
Nove prostore javnega prepletanja Inštituta za zaščito plesni (IfMP) odpiramo z namenom predstavitve aktualnih raziskav, ki nastajajo v sodelovanju z Univerzitetnim programom za napredne postkonzervatorske študije. Raziskovalke_, znanstvenice_ in piske_ so zavezane trajnostnim metodam ohranjanja in soustvarjanja z naravnimi procesi propadanja. Javnosti bo tudi prvič dana v uporabo vlažilna komora, ki plesni omogoča večji vnos vlage prek prisotnosti človeških teles. ___________ Inštitut za zaščito plesni (IfMP – Institute for Mould Preservation), ustanovljen leta 2022, je glavna preiskovalna ustanova, ki s sodobnimi znanstvenimi pristopi nadaljuje raziskovanje plesni v bivših muzejih, galerijah in arhivih. IfMP je danes ključnega pomena za ohranjanje trajnostnega postrestavracijskega modela, ki človeški vrsti omogoča soobstoj z rodom črne plesni, imenovane Alternaria. ___________ Več o razstavi! ___________
Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

Za korak k prepovedi konverzivnih praks v Evropski uniji
Konverzivne prakse so pogovorno znane tudi kot konverzivna »terapija«, gre pa za različne poskuse oz. prakse t. i. »zdravljenja«, ki spreminja in zatira spolno usmerjenost posameznika, njegovo spolno identiteto in/ali spolni izraz s pomočjo psiholoških, fizičnih ali duhovnih posegov. Po zadnjih podatkih evropske Agencije za temeljne pravice iz leta 2023 je bilo v Sloveniji 23% LGBTIQ oseb izpostavljenih takšnim praksam.
Evropsko državljansko pobudo lahko podprete s podpisom na tej povezavi.
Skupaj lahko dosežemo spremembe ter zagotovimo varno okolje za LGBTIQ+ osebe!

Evropsko komisijo pozivamo, naj predlaga pravno zavezujočo prepoved praks za spreobrnitev spolne usmerjenosti LGBTQ+ oseb v Evropski uniji: prakse za spreobrnitev spolne usmerjenosti so ukrepi za spremembo, zanikanje ali potlačitev spolne usmerjenosti, spolne identitete in/ali spolnega izraza oseb LGBTIQ+.
Združeni narodi so takšne prakse zaradi njihove diskriminatorne, ponižujoče, škodljive in lažnive narave opredelili kot mučenje, v čedalje več državah pa jih prepovedujejo.
EU ima ključno vlogo pri varstvu temeljnih pravic in bi se morala boriti proti vsem nečloveškim praksam. Komisija bi morala predlagati direktivo, s katero bi prakse za spreobrnitev spolne usmerjenosti dodali na seznam evropskih kaznivih dejanj, in/ali spremeniti predlagano direktivo o enakosti (2008), tako da bi vključili prepoved teh praks.
Poleg tega bi morala Komisija v boju proti zakonskemu moratoriju uveljaviti tudi nezavezujočo resolucijo, v kateri bi pozvala k splošni prepovedi praks za spreobrnitev spolne usmerjenosti v EU.
Nazadnje pozivamo Komisijo, naj spremeni direktivo o pravicah žrtev, tako da bodo v njej določeni minimalni standardi glede pravic in zaščite žrtev praks za spreobrnitev spolne usmerjenosti ter glede podpore tem žrtvam.
Vse države članice bi morale prepovedati prakse za spreobrnitev spolne usmerjenosti ali pregledati obstoječe prepovedi.
Evropsko državljansko pobudo lahko podprete s podpisom na tej povezavi .

40 let Festivala LGBT filma
8. 11. 2024 - 5. 12. 2024, Plakatna galerija Figovec
Odprtje razstave petek, 8. 11. 2024, ob 17.00
Slovensko organizirano gibanje za pravice LGBT+ oseb je eno od najstarejših v Evropi. Začelo se je že v socialistični Jugoslaviji, v času brbotajočega zanosa subkulturnih in novih družbenih gibanj, ki so stare druženo-kulturne parametre razgrajevala na politično potentne in kreativne načine. Leta 1984 se je v Ljubljani dogodil prvi festival Magnus, ki danes velja za začetek prvega LGBT+ filmskega festivala v Evropi. Organizirale_i so ga aktivistke_i istoimenske kulturne sekcije za socializacijo homoseksualnosti – ta je dobila ime po Magnusu Hirschfeldu, ustanovitelju berlinskega Inštituta za spolne raziskave, ki je deloval od leta 1897 do nacističnega pogroma leta 1933. Na enotedenskem dogodku Magnus, v organizaciji Škuc-Foruma, so se zbrale_i gostje_e iz cele Jugoslavije in iz različnih držav vzhodno in zahodno od železne zavese, obiskovalke_ci pa so lahko tekom festivala uživale_i v predavanjih, pogovorih, umetniških razstavah in najpomembnejših filmih z LGBT+ vsebinami tistega časa.
Čeravno je bila LGBT+ skupnost nenehno tarča napadov, tako v stari kot tudi v novi državi, je festival postal osrednji dogodek skupnosti in zaveznikov. V zadnjih štirih desetletjih je bil prekinjen le enkrat. Leta 1987 naj bi se Magnus festival začel 25. maja, na jugoslovanski državni praznik ob praznovanju rojstnega dne pokojnega predsednika Tita. Nepresenetljivo je bil zaradi pritiskov oblasti in medijev odpovedan, češ da bi »mednarodni kongres homoseksualcev in lezbijk« prinesel »resno nevarnost zaradi širjenja aidsa«. Zgodnji izbor prvih edicij festivala je bil osredotočen na homoseksualne moške, s pomembnimi izjemami, kot so bile projekcije filmov Grenke solze Petre von Kant (Nemčija, 1972, rež. Rainer Werner Fassbinder), Drugačna pot (Madžarska, 1982, r. Károly Makk) in filmov Ulrike Ottinger. V tistem času se je začela organizirati skupina lezbičnih aktivistk, in v 1987 ustanovila sekcijo LL, prav tako pri Škuc-Forumu. Njeni ustanovni članici Suzana Tratnik in Nataša Sukič sta decembra leta 1988 organizirali Teden lezbičnega filma, takoj za njim pa je sledil Teden gay filma, v organizaciji Braneta Mozetiča, v imenu Magnusa. Prvega sta aktivistki izvedli kar s piratskimi kopijami filmov, ki sta jih med bivanjem v Londonu na VHS kasete presneli s televizije. Tako so lahko gostje_i festivala uživale_i tako v filmih kot tudi v britanskih reklamah, ki so filme prekinjale vsakih deset minut in publiko dodobra nasmejale. H gverilskim metodam pa se je festival v nadaljnjih letih zatekal ničkolikokrat, zlasti zaradi posrednega ali neposrednega onemogočanja s strani oblastnikov.
V zadnjih 40 letih je imel filmski festival veliko imen, ki bi lahko bila sama po sebi predmet analize, saj kažejo, kako so se v desetletjih spreminjale definicije spolnosti, spolov in identitetnega aktivizma. Leta 2014 so se organizatorke_ji in selektorice_ji festivala odločili, da dogodek ponovno preimenujejo, da bi vključili novo in spreminjajoče se občinstvo, identitete, politiko in bogato raznolikost tem in estetik sodobnega LGBT+ filma. Tako smo 40. let dočakali kot Festival LGBT filma.
Obletnice so po navadi čas za refleksijo preteklosti in načrtovanje prihodnosti: ni vse rožnato – edicijo 2023 je zaznamoval zažig mavrične zastave, ki je visela nad Kinodvorom, kar je še enkrat potrdilo, da ugodna družbena klima in pozitiven odnos do manjšin nista nikoli dokončno izborjena. Potem je tu še vprašanje »vulgarnega materializma« organizacije kulturnih dogodkov: festivalska ekipa prostovoljcev iz leta v leto poskuša ohranjati sidrišče LGBT+ skupnosti s skromnimi finančnimi sredstvi, ki niso vedno zagotovljena … Kljub temu pa je tokratna obletnica festivala čas ponosnega praznovanja – festivalskega boja in obstoja, upornosti, odpornosti in dolgoletnega veselja, predvsem pa dobrih filmov in skupnosti, ki je v zadnjih štirih desetletjih festival sooblikovala.
40 let LGBT gibanja Razstava je del celoletnega zaznamovanja zgodovinske prelomnice, in poteka v partnerstvu Mestnega muzeja, Društva ŠKUC, Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter v sodelovanju z drugimi področnimi organizacijami. Info o dogodkih: https://40lgbt.si Veseli bomo vašega obiska!
Razstavo omogočata: Mestna Občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo

Prostori gibanja – 40 let LGBT skupnosti v Ljubljani
Mestni muzej Ljubljana 24. 10. 2024 – 23. 3. 2025
Razstava o prostorih za združevanje, podporo in organizirano zagovorništvo gibanja LGBT, ki že 40 let sooblikujejo urbano kulturo in družabno življenje Ljubljane.
V četrtek, 24. 10. 2024, ob 19.00 v Mestnem muzeju Ljubljana odpiramo razstavo Prostori gibanja LGBT skupnosti v Ljubljani. Soavtorici razstave − Corinne Brenko, kustosinja Mestnega muzeja Ljubljana ter Suzana Tratnik, pisateljica in aktivistka – poskušata z razstavo odgovoriti na vprašanje, kako si je LGBT-gibanje v zadnjih štirih desetletjih prizadevalo za lastne prostore refleksije, socializacije, upora in ustvarjalnosti, kar je bilo pred prebojem novih družbenih gibanj tako rekoč nepredstavljivo. Razstavo spremlja katalog z besedili, ki jih podpisujejo Corinne Brenko/Tina Fortič Jakopič, Mitja Blažič, Nina Dragičević, Marina Gržinić, Linn Julian Koletnik, Roman Kuhar, Maja Lukanc, Suzana Tratnik, Nataša Velikonja in Metod Zupan.
Razstava pred obiskovalca_ko z dokumenti, predmeti in pričevanji prinaša zgodbo, kako so vse od začetkov dejavnosti v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pionirski posamezniki in posameznice ter skupine premikali meje družbenih norm in kot civilno gibanje nepreklicno zaznamovali urbano ljubljansko okolje in širšo regijo. Na zemljevid Ljubljane so zarisali fizične in mentalne prostore delovanja in srečevanja – in nekaj teh prostorov poskušamo rekonstruirati na pričujoči razstavi. S predmeti, umetninami, fotografijami, dokumentacijo, transparenti in drugim gradivom z aktivističnih akcij, s katerimi so pripadnice_ki LGBT-skupnosti izražale_i svojo neomajno aktivistično držo, razstava nagovarja k refleksiji prehojene poti med marginalizacijo in emancipacijo ter izpostavlja pomembne kulturne in politične mejnike, ki so pripomogli k družbenemu razvoju, tako z vidika ozaveščanja kot tudi z vidika kulturnih in političnih bojev za dostojno življenje vsake_ga posameznice_ka, ne glede na osebne okoliščine.
Festival Magnus leta 1984, začetek organiziranega gejevskega in lezbičnega gibanja v Sloveniji Homoseksualna razmerja so bila v srednjem in novem veku na Slovenskem prepovedana in pogosto so bile zanje predvidene hude kazni. V obdobju socializma je Jugoslavija – in z njo Slovenija kot njena najbolj liberalna republika – doživljala postopno spreminjanje spolnih norm. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je odnos do spolnosti začel liberalizirati, vzporedno s trendi v zahodnih liberalnih demokracijah in na socialističnem Vzhodu. Leta 1977 je Slovenija kot prva republika v bivši Jugoslaviji dekriminalizirala sporazumne homoseksualne odnose med moškimi.
Pomembna prelomnica se je zgodila leta 1984 s prvim festivalom Magnus, ki ga je pod naslovom »Homoseksualnost in kultura« organiziral ŠKUC-Forum. Ta dogodek danes štejemo za začetek organiziranega gejevskega in lezbičnega gibanja v Sloveniji in v takratni Jugoslaviji. S tem festivalom je skupnost vstopila v javni prostor in se začela uveljavljati kot relevanten in enakovreden del družbe. Poleg demokratičnih vrenj in novih civilnodružbenih gibanj je osemdeseta leta zaznamovala tudi epidemija aidsa. Po prvem primeru okužbe v Jugoslaviji leta 1985 je ozaveščanje o tej bolezni postalo sestavni del slovenskega gejevskega aktivizma. V aktivizmu so namreč prepoznali večplastno nevarnost HIV-a in aidsa kot zdravstvene grožnje, ki jo bremeni tudi dejavnik družbene stigmatizacije.
V tistem času si je skupnost prizadevala tudi ustvariti varne in trajne prostore srečevanja, druženja, podpore in organiziranega zagovorništva: na Kersnikovi 4 so imele do leta 1997 svoje prostore prve lezbične in gejevske organizacije, v klubskih prostorih K4 pa so potekali legendarni nedeljski gejevsko-lezbični večeri. Leta 1993 je skupnost z zasedbo vojaškega kompleksa na Metelkovi pridobila možnost neprekinjenega delovanja. Ustvarjala je tudi živahno medijsko krajino, ki je omogočala kroženje pomembnih informacij in beleženje zgodb in bojev skupnosti ter ponujala druge perspektive, ki so kljubovale stereotipnim reprezentacijam (ali molku) osrednjih medijev.
A kljub prizadevanjem, da bi homoseksualnost postala del javnega diskurza, je bila homofobija še vedno močno razširjena. Kajti skupnost in posamezniki_ce so še vedno doživljali nasilje (fizično, verbalno), k čemur so pripomogli tudi dolgotrajni procesi za pravno priznanje pravic LGBT-oseb. Na poskuse marginalizacije, ustrahovanja in izključevanja se je skupnost odzivala kreativno in solidarno. Ko leta 2001 dveh gejevskih pesnikov in aktivistov niso spustili v ljubljanski lokal Cafe Galerija, je ta dogodek postal povod za organizacijo prve parade ponosa leta 2001, polemika glede izbora dreg skupine Sestre za nastop na Evroviziji leta 2002 pa je bila priložnost, da se tudi mednarodno javnost opozori na stanje LGBT-populacije v Sloveniji.
Vse od ustanovitve gibanja v osemdesetih letih so namreč aktivistke_i poskušale_i doseči, da bi bila v predloge za razširitev jugoslovanske ustave – in pozneje nove ustave samostojne države – spolna usmerjenost uvrščena v kontekstu prepovedi diskriminacije in torej enakopravnosti. LGBT-posamezniki_ce, skupine in organizacije so desetletja dosledno predlagali primerne zakonske ureditve, ozaveščali javnost in zahtevali spremembe. Pomemben dosežek se je zgodil 16. junija 2022, ko je ustavno sodišče Republike Slovenije določilo, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol. V skladu s to odločitvijo je Slovenija postala prva postsocialistična država v Evropi, v kateri se lahko istospolna_i partnerja_ici formalno poročita in skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji, kot veljajo za raznospolna zakonca. Nerazrešeno pa ostaja vprašanje pravnega priznavanja spola za transspolne osebe, torej postopek spremembe osebnih dokumentov tako, da ustrezajo spolni identiteti osebe.
40 let LGBT gibanja Razstava je del celoletnega zaznamovanja zgodovinske prelomnice, in poteka v partnerstvu Mestnega muzeja, Društva ŠKUC, Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter v sodelovanju z drugimi področnimi organizacijami. Info o dogodkih: https://40lgbt.si Veseli bomo vašega obiska!

Literarni glasovi: knjigokast in čajanka z vešo - S3E1: Milan Šelj - Rime na Veter
V novi sezoni Literarnih glasov se od čajanke do piknika do pesniških delavnic knjižna veša Tanja Matijašević smuka okoli Milana Šelja, ki je pred kratkim izdal že drugo pesniško zbirko za otroke z naslovom Rime na veter. Rime na veter so bile pred kratkim nominirane za nagrado Kristine Brenkove kot najboljša slikanica za otroke 2024.
Literarni glasovi: Milan Šelj Rime na veter. Šelj, Milan. Trst : Založništvo tržaškega tiska, 2024.
Podcast: https://podcasters.spotify.com/pod/show/literarni/episodes/S03E01-Milan-elj---Rime-na-veter-e2prmjb

Asociacije : na Krasu je krasno
Jezikovni vozel: Kaj je škavna?
Leksikon: o hrani v Londonu in na Krasu
Degustacija: Muhasta, Povabilo, Gremo v svet
Knjižno priporočilo: Kaurin, Mariane: Na jugu

O Milanu Šelju:
Pesnik, publicist in prevajalec, je diplomiral leta 1985 na Filozofski fakulteti v Ljubljani, smer primerjalna književnosti in sociologija. Od leta 1992 živi in dela v Londonu. Je so-avtor romana v pismih, Spolitika (Cankarjeva založba, 1999), njegov pesniški prvenec Darilo (ŠKUC-Lambda, 2006) pa je bil deležen precejšnje pozornosti in sodi »med najbolj eksplicitno gejevsko poezijo pri nas ». Darilu so sledile pesniške zbirke Kristali soli (ŠKUC-Lambda, 2010), Gradim gradove (ŠKUC-Lambda, 2015), Slediti neizgovorjenemu (ŠKUC-Lambda, 2018) in Jezik je ključ (SKUC-Lambda, 2023). Je eden od dopisovalcev v knjigi pričevanj Drugačna razmerja (Mladinska knjiga, 2010) in Grmade, parade in molk; prispevki k neheteroseksualni zgodovini na Slovenskem (ŠKUC-Lambda, 2014). Ilustrirani pesniški zbirki za otroke, Kosmatice (Založba Zala, 2020), je sledila njegova druga slikanica za otroke, Rime na veter (Založnistvo tržaskega tiska, 2024). Knjiga Kosmatice je izšla tudi kot zvočna knjiga pri založbi ŠKUC in pri založbi Audibook, Rime na veter pa so bile nominirane za nagrado Kristine Brenkove kot najboljša slikanica za otroke 2024.

Literarne glasove ustvarjajo: Tanja Matijašević z gosti,
ŠKUC s podporo Javne agencije za knjigo,
grafična podoba: Anja Cimerman

Povabilo na filmsko delavnico z italijanskim režiserjem
Festival LGBT filma vas vabi na filmsko delavnico v soboto, 14. decembra, med 12. in 16. uro, ki bo potekala v muzejski predavalnici Slovenske kinoteke, Miklošičeva 28, v Ljubljani.
Režiser Marius Gabriel Stancu, rojen 1994 v Romuniji, se je v 2016 preselil v Italijo in začel sodelovati z distribucijsko in producentsko hišo The Open Reel. Po več scenarijih je končno posnel svoj prvi kratki film Vse je samo v moji glavi (2020), ki so ga prikazali na skoraj petdesetih filmskih festivalih. Dve leti kasneje je posnel še kratki film Obletnica.
Ker je sam precej okupiran s čustvi, pričakuje od udeležencev, da s svojim mobilnim telefonom ali s fotoaparatom ustvarijo čustveni trenutek. Neki svoj občutek naj izrazijo neverbalno, s podobami. Gre za vajo izražanja čustev v neverbalnem jeziku. Vsak_a seveda lahko izbere, kakšen občutek ali čustvo želi posredovati. Posnetek lahko naredi že prej, in ga prinese na delavnico, da se pogovorimo. Lahko pa ga seveda opravi na sami delavnici.
Delavnica je brezplačna in bo potekala v angleščini.
Prosimo za prijave do vključno 10. 12. 2024, na e-naslov ales.festival@gmail.com

Ana Marija Veselčić: DOMOVCI
Ponovitvi predstave:
torek, 10. 12. 2024, ob 18.00, za center Janeza Levca
torek 3. 12. 2024, ob 10.00 za center Janeza Levca
8. 11. 2023, ob 11.00, Cirius Kamnik
Premiera: četrtek, 27. 7. 2023, ob 22. 00, Galerija Škuc, Stari trg 21, Ljubljana O predstavi
Zdaj že odrasla Lela se ob obisku doma za zapuščene otroke, v katerem je preživljala svoje otroštvo, spominja dogodkov, ki so nekoč oblikovali njen vsakdan. Tu so se sklepala prijateljstva, vnemale so se prve ljubezni, zgodila so se razočaranja, rojevali so se upi za prihodnost in počasi, ne da bi kdo zares opazil, so ob tem otroci odraščali. Nikogar od Lelinih nekdanjih prijateljev ni več tu, v domu, a ona jih kljub temu pride obiskat prav sem, kjer so otroci brez družin drug drugemu predstavljali nadomestno družino.
Lela se spominja samosvoje lepotice Suzane in njene simpatije, frajerja Daske, ki sta, ne da bi si to priznala, skupaj odkrivala, kako težko je biti pred drugimi iskren in ranljiv, če si bil sam nekoč ranjen in zapuščen. Spominja se vzgojiteljic, ki so raje pile že drugo dopoldansko kavo, kakor da bi se ukvarjale z otroki, ter tihega in zadržanega Frana, ki si je najbolj od vsega želel imeti telefon, kot so ga imeli vsi drugi, da bi ga odsotna mama lahko kdaj pa kdaj poklicala. Iz spomina vznikajo prizori izletov na morje, božičnih praznikov in športnih tekmovanj, dokler se Lela nazadnje ne spomni še same sebe kot majhne deklice, ki je ves ta svet le opazovala in se učila, kako življenje teče po ustaljenem tiru, ne glede na to, kdo si in od kod prihajaš.
Ves svet je poln takih črnih lukenj, kot je ta dom, a nobena ti ni tako znana kot tista, v kateri odraščaš.
O avtorici
Ana Marija Veselčić (1991) je hrvaška igralka, članica ansambla HNK Split. Dramsko besedilo z izvirnim naslovom Domaši je napisala na podlagi osebne izkušnje odraščanja v domu svete Ane za zanemarjene otroke v Vinkovcih na Hrvaškem. Študirala je na umetniški akademiji v Splitu, kjer je diplomirala z uprizoritvijo omenjenega dramskega besedila. Zanjo je leta 2019 prejela nagrado za izvirno dramsko besedilo, leta 2020 pa še nagrado marul za najboljšo žensko vlogo na festivalu Marulićevi dnevi.
Kolofon
Režiser: Alen Jelen
Igralka: Lara Wolf
Dramaturginja in avtorica priredbe: Katja Markič
Kostumograf in fotograf: Claudi Sovrè
Lektor: Martin Vrtačnik
Tonski mojster: Urban Gruden
V monodrami so uporabljeni posnetki iz istoimenske radijske igre, v kateri so nastopili Lara Fortuna (Suzana), Jure Žavbi (Daska), Filip Štepec (Fran), Lučka Počkaj (Zdravka) in Lara Wolf (Lela).
Produkcija: ŠKUC gledališče, Radio Slovenija (program Ars) in Zavod Kolaž
Predstavo sta omogočila: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana

Impro aktivacija je sklop druženj, na katerih se bomo s pomočjo orodij in prvin improvizacijskega gledališča učile_i pripovedništva.
Srečanja bodo potekala od oktobra dalje. Prvo srečanje bo 1. 10. 2024 ob 17.00 v klubu Tiffany. Prijavite se lahko vsi, predhodne izkušnje niso potrebne. Delavnice so brezplačne. Mesta na delavnici so omejena. Prijave zbiramo na naslovu info.center@skuc.org .
Naslanjali_e se bomo na lastne izkušnje, raziskovali_e družbene teme in razmišljali_e v kakšen okvir lahko postavimo performans katerega vsebina ni vnaprej določena. Randy Dickson pravi, da moraš pri ustvarjanju impro predstave vedno pogledovati nazaj, Tanja Matijašević, vaša pedagoginja, pa pravi: »Pejmo v akcijo.«
Moč improvizacijskega gledališča je v ustvarjanju podpornega okolja v katerem vsakdo prepozna prostor za izraz. Na delavnicah se bomo srečale_i osemkrat in na koncu določile v kakšni obliki bomo predstavile_i končni produkt.
Delavnice bo vodila Tanja Matijašević v sodelovanju z drugimi improvizatorkami iz kolektiva Sile na klancu.
Tanja Matijašević je gledališka pedagoginja, improvizatorka, ki rada združuje različne umetnosti. V impro se je potopila leta 2014 (gledališče IGLU), skozi različne delavnice pa je spoznavala in krepila svoje impro veščine. Pred improm so bile lutke, ulično gledališče in ognjene umetnosti. Nekaj časa je bila članica kolektiva Improške. Trenutno pa se spogleduje s fizičnim gledališčem, drag performansom in poezijo, improvizira pa s skupino izkušenih improvizatork, ki gravitirajo v feminizem in si rečejo Sile na klancu.

Projekt podpira Urad za mladino Mestne občine Ljubljana. Projekt je nastal v sodelovanju Zavoda Omrežje in Info centra Škuc.

Info center ŠKUC bo 3. 10. 2024 začel s podporno skupino namenjeno mladim (16 - 26 let), ki se soočate s težavami v duševnem zdravju.
Podporna skupina bo ponujala varen prostor, v katerem boste lahko delili_le svoje občutke, stiske in prejele_i medsebojno podporo.
Na srečanjih bomo težave in izzive naslavljali z metodo pogovora s podporo družinske terapevtke. Terapevtsko skupino bo vodila Inge Salmič Zajec , ki je svoje terapevtsko znanje pridobila na magistrskem študiju Zakonske in družinske študije na Teološki fakulteti ter na izpopolnjevanju s področja zakonske in družinske terapije.
Inge Salmič Zajec je po osnovni izobrazbi zgodovinarka in umetnostna zgodovinarka, svoje terapevtsko znanje je pridobila na magistrskem študiju Zakonske in družinske študije na Teološki fakulteti ter na izpopolnjevanju s področja zakonske in družinske terapije. V letu 2021 in 2022 je stažirala na Študijsko raziskovalnem centru za družine v Ljubljani. Tam je kot stažistka terapevtka izvajala individualne, partnerske in družinske terapije.
Izkušnje je pridobivala na društvih in organizacijah, kjer je opravila tudi različna izobraževanja in usposabljanja (Društvo za nenasilno komunikacijo, Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja, Društvo Vita za pomoč po nezgodni poškodbi glave, Društvo za inkluzijo, Društvo Snaga žene, Center Janeza Levca).
Ima opravljen strokovni izpit iz socialnega varstva. Njen osnovni način in pristop dela je po modelu relacijsko družinske terapije.
Zaželena je udeležba na vseh srečanjih. Udeležba je brezplačna.
Srečanja se bodo pričela 3. 10. 2024 in se nadaljevala 10 tednov. Srečanja bodo potekala ob četrtkih ob 18.00.
Prijave se zbirajo do 1. 10. 2024.
Prijavnica je na voljo tukaj .

Projekt omogoča Urad za mladino MOL.

VID MARKO JOŠT
četrtek, 16. 1. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc
Vstopnica 8 €, priporočene rezervacije na info@skuc.org
Vid Drašler / bobni
Marko Jenič / violina
Jošt Drašler / kontrabas
Nastop treh glasbenikov, katere druži volja do ustvarjanja v polju improvizirane glasbe ter raziskovanja zvočnega potenciala svojih inštrumentov. V svoj nabor glasbenega izražanja vključujejo različne zvočne učinke, od šuma do tišine, ter raznolike tehnike igranja. Skupaj delujejo v zasedbah Oholo! in Olfamoštvo, njihovo sodelovanje pa je moč opaziti tudi v povezavi z drugimi oblikami umetniškega izražanja, kot so pesniški večeri, sodobni ples in gledališče.
Društvo ŠKUC sofinancira: mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo in Urad za mladino RS

5. 6. - 31. 12. 2024, Metelkova 6, Ljubljana.
Razstavo posvečamo Bogdanu Lešniku (1952-2024), pionirju LGBT gibanja v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji.
Letos praznujemo 40. obletnico gibanja LGBT v Sloveniji. Aktivistični boj proti družbenemu, političnemu, kulturnemu ali ekonomskemu izključevanju gejev in lezbijk, se je začel leta 1984 s prvim Magnus festivalom.
Enakost in enakopravnost LGBT-oseb se je v Sloveniji v zadnjih letih izboljšala, k čemur je prispevalo predvsem skoraj štiridesetletno neutrudno delo številnih civilnodružbenih organizacij, skupin in posameznic_kov ter njihovih lokalnih in mednarodnih zaveznic_kov. Razširitev tega gibanja iz Ljubljane na celotno ozemlje države in tudi zunaj nje je zaznamovala težka in zapletena pot, tako z vidika sprejemanja in osveščanja družbe kot tudi zakonskih, tj. pravno-formalnih določil, ki naj bi omogočali dostojno življenje vsakemu posamezniku znotraj naše družbe.
Pričujoča razstava plakatov iz arhiva društva ŠKUC je le del celoletnega dogajanja obeležitve, ki ga pripravljamo v Društvu ŠKUC, Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Mestnem muzeju Ljubljana (MGML) in drugih LGBT+ organizacijah. Razstavljeni plakati bodisi predstavljajo ključne mejnike v prvih letih gibanja (Festival Magnus – homoseksualnost in kultura, izid prve številke Revolverja, prvi slovenski lezbični film, …) ali pa s svojo formo in sporočilno vrednostjo predstavljajo druge ključne premike aktivističnega gibanja skupnosti (Roza klub pozdravlja prihod svetega očeta, Varno v meni, Vse ljubezni so enako lepe, …).
Plakati:
Dnevi gay in lezbičnega filma (1992) - Od 6. do 13. decembra potekajo Osmi dnevi gay in lezbičnega filma. Filmske projekcije potekajo v Kapelici na Kersnikovi 4 v Ljubljani.
Plushivisti – skupina za samopomoč (2005) - od leta 2005 delujoča anonimna skupina za samopomoč (s prvotnim imenom Mercury), namenjena s HIV-om okuženim moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi. Za vizualno podobo izberejo poslikave Keitha Haringa, umetnika in AIDS aktivista.
Revolver (1990) - revija za kulturna in politična vprašanja (s homoerotičnim nabojem). Plakat z naslovnico prve številke Revolverja, revije Roza kluba, ki je izhajala med leti 1990 in 1997, štirikrat letno, in je prinašala članke na tematiko istospolne usmerjenosti.
10. konferenca mednarodnega združenja lezbijk in gejev (ILGA) (1996) - plakat 10. ILGA konference za vzhodno, jugovzhodno in srednjo Evropo, ki so jo med 8. in 11. avgustom 1996 organizirali in gostili ŠKUC Roza klub, Magnus in LL.
Parada ponosa (2003) - 20. junija poteka tretja parada gejevskega in lezbičnega ponosa pod geslom "Mi drugačni, vi enakopravni", ki jo organizirajo Magnus, LL, Roza klub, Legebitra, Out in Slovenija in Libero. Parada se začne v parku Tivoli, paradniki in paradnice nato "objamejo" parlament in iz njega prikličejo predsednika DZ Boruta Pahorja.
Vse ljubezni so enako lepe … (1998) - kampanja Roza kluba proti nestrpnosti do gejev in lezbijk v obliki plakatne akcije
Varno v meni (1992) - ŠKUC, Roza Klub in Urad za mladi novembra 1992 objavijo zloženko »Spolnost in aids: Varno v meni« ter pričujoči plakat, ki ga je oblikoval Andrej Brumen-Čop. Zloženka aprila 1993 povzroči radikalno zaostrovanje homofobije z izrazitim klerikalno nacionalističnim tonom.
Pogled moškega (1992) - – Od 14. do 28. januarja v organizaciji Roza kluba v Galeriji Škuc poteka fotografska razstava "Pogled moškega". Sodelujejo Alen Kos, Boštjan Lisec, Gorazd Majaron, Marko Radovan, Mio Vesović. Organizator je Roza klub.
Derek Jerman – retrospektiva filmov (1986) - Od 9. do 14. junija poteka tretji festival Magnus 1986, z retrospektivo filmov Dereka Jarmana (Dream Machine, Sebastiane, In the shadow of the Sun, The Tempest, Tape Köln, Throbing Gristle Psychic Rally in Heaven, Jubilee, The Angelic Conversation, Caravaggio, Home Movies I and II)
Magnus – homoseksualnost in kultura (1984) - Od 23. do 29. aprila poteka v Ljubljani festival Magnus: "Homoseksualnost in kultura". Festival označuje začetek LGBT gibanja v Sloveniji, filmski del pa šteje kot 1. festival gejevskega in lezbičnega filma.
Roza klub pozdravlja prihod svetega očeta (1996) - drugi iz serije satiričnih plakatov, natisnjen maja 1996, ko se je Roza klub pridružil feminističnim skupinam, ki so protestiral proti prihodu papeža v Slovenijo. Ciklus plakatov oblikujeta Irena Woelle (oblikovalka Narobe) in Vuk Ćosić (Post Deadline Productions), prvi v seriji je bil "Roza klub pozdravlja prihod pomladi", tretji pa "Roza klub pozdravlja gradnjo slovenskih avtocest".
Varuhi meje (2002) - 9. maja se v Ljubljani, Mariboru in Celju zgodi premiera filma Varuh meje Maje Weiss. Scena ga poimenuje za prvi slovenski lezbični film.

Razstavo pripravili: pisarna društva ŠKUC in redakciji družbenih gibanj
Program Društva ŠKUC omogočajo:
Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za zdravje, Mestna Občina Ljubljana, Urad RS za mladino.

40. obletnica gibanja skupnosti LGBT v Sloveniji
Radi bi slišali tvojo zgodbo!
Letos praznujemo 40. obletnico gibanja LGBT v Sloveniji. Ob tej priložnosti se bo skozi leto odvilo več razstav in dogodkov, ki jih pripravljamo v Društvu ŠKUC, Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter Mestnem muzeju Ljubljana (MGML). S partnerji projekta poudarjamo pomembnost vsestranskega prepoznavanja pomena tega zgodovinskega angažmaja družbene skupine in se dotika lokalnih, nacionalnih in mednarodnih vidikov gibanja LGBT.
Zato v prvi fazi h konkretnemu sodelovanju vabimo vsakogar, ki bi si želel o omenjeni temi prispevati svojo zgodbo, predmet, spomin. Namen javnega poziva, ki je objavljen na spletni strani: https://40lgbt.si/ , je povabilo k sodelovanju za vse, ki si želijo s svojimi izkušnjami, spomini in predmeti soustvariti in dokumentirati raznolikost zgodovine LGBT skupnosti v Sloveniji. Sodelovanje bo oblikovalo bolj avtentično sliko ključnih dogodkov ter tako obogatilo našo kulturno in družbeno dediščino.
Enakost in enakopravnost LGBT-ljudi se je v Sloveniji v zadnjih 40 letih izboljšala, k čemur je prispevalo predvsem skoraj štiridesetletno neutrudno delo številnih civilnodružbenih organizacij, skupin in posameznic_kov ter njihovih lokalnih in mednarodnih zaveznic_kov. Razširitev tega gibanja iz Ljubljane na celotno ozemlje države in tudi zunaj nje je zaznamovala težka in zapletena pot, tako z vidika sprejemanja in osveščanja družbe kot tudi zakonskih, tj. pravo-formalnih določil, ki naj bi omogočali dostojno življenje vsakemu posamezniku znotraj naše družbe.
Z omenjeno institucionalno mrežo bo gibanju LGBT namenjen prepotreben prostor znotraj javnih kulturnih institucij. Na ta način želimo muzeje odpreti in nuditi prostor za predstavitev tudi tistim družbenih skupinam, ki tradicionalno delujejo izven tovrstnih ustanov oz. njihovo delovanje pogosto ni prepoznano ali beleženo, čeprav je jasno, da je njihova zapuščina sestavni del našega okolja.

Foto: Obvoznica mimo nestrpnosti. Junij 2001, Ljubljana. Foto: Brane Mozetič. Škuc LGBT digitalni arhiv 1984-2021. Hrani: Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana.

Kontakti za medije:
Urša Karer, Mestni muzej Ljubljana, ursa.karer@mgml.si Jernej Škof, Društvo ŠKUC, info@skuc.org , jernej.skof@skuc.org Barbara Kolenc, Muzej sodobne in novejše zgodovine, barbara.kolenc@muzej-nz.si

Tanjin zadnji letošnji gost je Pino Pograjc , študent anglistike in primerjalne književnosti na magistrski stopnji na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Rojen leta 1997, odraščal je v Kamniku, kjer je na tekmovanjih v slam poeziji prvič bral svoje pesmi pred občinstvom in nekajkrat zmagal. Leta 2022 je postal del selekcijske ekipe za Festival LGBT Filma v Ljubljani. Istega leta je založba Črna skrinjica izdala njegov pesniški prvenec Trgetanje , za katerega je dobil nagrado za najboljši literarni prvenec, ki se podeli v sklopu Slovenskega knjižnega sejma. Leta 2023 se je pridružil mednarodnemu pesniškemu projektu POT-VOT (Poezija sodobnosti – glasovi prihodnosti), s katerim bodo sodobni pesnice in pesniki obiskovali srednje šole. Njegova pesem »burleska« je bila za zbornik Rukopisi prevedena v srbščino. Lidija Dimkovska je izbor njegovih pesmi prevedla v makedonščino za platformo Blesok. Anamarija Šporčič je njegovo poezijo vključila v svoje predavanje o slovenski LGBT+ literaturi na St. Mary's College of Maryland.Dr. Borut Škodlar ga je septembra 2023 povabil kot govorca na mednarodni konferenci Contemplative Traditions and Psychotherapy , kjer je v pogovoru s z dr. Škodlarjem govoril o poeziji kot načinu osmišljanja psihotičnih izkušenj.
Podcast: https://open.spotify.com/episode/0pQKRmzrlwNL2bNJK3YPOz?si=tDQHnSSxTt-MzHPzmPnWtg

Asociacije : rdeča - olimpija in bači poljubi
Časovni stroj : kako je učiteljica slovenščine vzpodbujala Pina k pisanju, kdaj je zvedel za Braneta Mozetiča in nekaj o filmu. Veš kaj je videoteka?
Jezikovni vozli: baksuz, čš, gegice, mastić, lol
Degustacija: Izbruhek XVI, Naj nihče ne spi, Palestina, Radniškaj
Knjižna priporočila: Jericho Brown - The Tradition, Andreja Štepec - Jesenožki, Karel Hmeljak - Zategadalj, Blaž Božič: mleček, žbunje: grobovi v njem.
Literarne glasove ustvarjajo: Tanja Matijašević z gosti,
ŠKUC s podporo Javne agencije za knjigo,
grafična podoba: Anja Cimerman

Poslušate lahko naslednje podcaste:
o endomitrozi: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Endometrioza-e23osn0
Bistro pri lačnem študentu: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Bistro-pri-lanem-tudentu-e1vdl0j
38. Festival LGBT filma: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/38--festival-LGBT-filma-e1rpdco
Svetovni dan duševnega zdravja: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Svetovni-dan-duevnega-zdravja-e1p5hs9
Zvok mladosti: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Zvok-mladosti--osrednji-dogodek-ob-Evropskem-letu-mladih-2022-e1jevv2
Mladi in politična participacija: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Mladi-in-politina-participacija-e1heb18
Perkarno delo: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Prekarno-delo-e1fq1lm
o prostovoljstvu : https://anchor.fm/dashboard/episode/e13pgpi
o Paradi ponosa: https://anchor.fm/dashboard/episode/e13ilq5
o kulturi avtonomnih prostorov: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Stanovanjska problematika: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Stanovanjska-problematika-e1doq9k
o lažnih novicah : https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
EVS prostovoljec v Berlinu: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Življenje z manj odpadki: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Mladi in duševno zdravje: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH

Objavljamo novo knjižico z naslovom Skupaj obvladujemo hiv stigmo , ki je nastala z izmenjavo vidikov ljudi s hivom in zdravstvenih delavcev na stigmo povezano s hivom, z namenom da bi se stvari izboljšale.

Knjižica je bila sofinancirana s sredstvi Ministrstva za zdravje.