12. festival Lezbična četrt: Večglasje
26. - 31. maj 2026
Kratki filmi, delavnice, kabaret Dragi Drago, literarni večer, kratka lezbična tura z branjem, film Hiša z glasom/House with a Voice , glasba, okrogla miza in tradicionalni lezbični veganski branč!
12th Lesbian Quarter Festival: Polyphony May 26 to 31, 2026 Short films, workshops, the cabaret Dear Drago, a literary evening, a short lesbian tour with readings, the film House with a Voice, music, a roundtable discussion, and the traditional lesbian vegan brunch!
Raznolikost je naša moč
Letošnja izvedba festivala temelji na ideji večglasja kot prostora, v katerem različne družbene skupnosti, umetniške prakse in politične perspektive sobivajo, se prepletajo in medsebojno dopolnjujejo. Program s performansi, filmi, literaturo, delavnicami, pogovori in glasbo ustvarja platformo za naslavljanje feminizma, kvirovskih identitet, družbene neenakosti, zgodovine odporov, telesnosti in skupnostnega delovanja.
Večglasje razumemo kot estetsko in politično prakso, ki spodbuja kolektivno ustvarjanje, kritično refleksijo in vključevanje marginaliziranih glasov, obenem pa krepi dostopnost in odprtost v javnem prostoru.
Festival presega žanrske in disciplinske meje ter gradi prostor, v katerem se družbeno-kritične vsebine zrcalijo v umetniško-skupnostnih odzivih. Na vseh festivalskih dogodkih bomo izpostavljale_ pomen varnih prostorov in ozaveščale o raznih oblikah nasilja. Obiskovalke_ bomo hkrati povabile_, da preko spletnega obrazca delijo svoja pričevanja o morebitnih izkušnjah nasilja v vsakdanjem življenju, s čimer bomo ustvarile_ prostor za slišanje, vidnost in podporo, saj se kot posameznice_, pripadnice lezbične in širše kvirovske skupnosti, v vsakodnevnem življenju pogosto soočamo z nesprejemanjem, s sovražnostjo, strahom in pomanjkanjem varnih prostorov.
sobota, 16. 5. 10.00–15.00 | Tabor Vrzimo homofobijo v koš Predfestivalski dogodek: košarka, piknik in druženje
Košarkarska igrišča bomo zasedle osebe žlinta.* Namesto navijaških transparentov pa bomo ustvarile skupnost, ki zahteva pravičnejšo in bolj vključujočo družbo. Tako bomo simbolno in dejansko kljubovale rasistični, homofobni in nacionalistični navijaški kulturi ter odprle prostor za refleksijo lastnih izkušenj v javnih prostorih. Poskrbljeno bo za veganske prigrizke, športne igre in dobro družbo. *Žlinta osebe je inkluziven izraz za opisovanje skupnosti, ki jo sestavljajo ženske, lezbijke, interspolne, nebinarne in transspolne osebe.
Organizacija: Heidi Pungartnik, Marja Kodre, Tanja Matijašević, Zarja Muršič. V sodelovanju z društvom Out in Slovenija.
Dogodek je del projekta Lezbična varnost in vidnost. Hvala EL*C in Evropski uniji.
petek, 22. 5. 11.00 | Info Škuc Večglasje: manifest raznolikosti 12. Lezbična četrt: Tiskovka s predstavitvijo programa 12. edicije festivala.

Program 12. festivala Lezbična četrt
26. – 31. 5. 2026
torek, 26. 5. 20.00 | Galerija Škuc Kratki filmi in zakuska odprtje s predstavitvijo programa
Festival se bo začel s predstavitvijo programa, zakusko in ogledom kratkih filmov (angl. podnapisi).
1. Ženska, gorela boš v peklu! (Femeie, o să arzi în Iad / Woman, You'll Burn in Hell) , Romunija, 2025, 13', r. Simona Constantin 2. Hoja po kamnih (징검다리 / Stepping Stones) , Južna Koreja, 2024, 14’, r. Heejeong Noh 3. Kam se je odneslo hlod (Where the log went) , Slovenija, 2024, 10’, r. Tara Caruso Bizjak 4. �salsa! , Kolumbija, 2024, 14’, r. Antonina Kerguélen Román 5. Posebnica, (Quelqu’un de spécial / Someone Special) , animirani, Francija, 2024, 7’, r. Alice Gervat 6. Neosvinčeni bencin 95 (Bleifrei 95) , Nemčija/Avstrija, 2025, 24’, r. Emma Hütt & Tina Muffler 7. Moja osebna ti (My Personal U) , Španija, 2025, 16’, r. Alex Cuellar & Rafa G. Sanchéz 8. POLONCA, metelkovska mačka (POLONCA, the Metelkova cat) , Slovenija, 2025, 11’, r. Petra Hrovatin
Selekcija filmov v sodelovanju s Festivalom LGBT-filma: Suzana Tratnik
sreda, 27. 5. 17.00 | atrij galerije ŠKUC Spletke od Juge do Gaze Delavnica izdelovanja tekstilnih bedžev
Delavnica povezuje tekstilno ustvarjanje z družbenim in osebnim premislekom o krizah – od vojn in migracij do bolezni, izgube in okrevanja. Skozi vezenje in oblikovanje bedžev udeleženke_ ustvarjajo pripovedi, ki prepletajo intimne izkušnje s širšimi političnimi konteksti ter odpirajo prostor za solidarnost, izmenjavo in skupnostno ustvarjanje kot obliko skrbi in odpora. Hkrati se naslanja na zgodovino bedža kot orodja aktivizma – majhnega, a vidnega nosilca sporočil, ki je skozi različna družbena gibanja omogočal izražanje stališč in pripadnosti. V tekstilni obliki bedž postane še bolj oseben: kot nekaj, kar nosimo na telesu in s tem v javni prostor prinašamo svoje zgodbe. V sodelovanju z Zavodom Tri iz Škofje Loke.
21.00 | Galerija Škuc Dragi Drago: Feminizem v vsako vas Kabaretni večer moževanja
Fantje so se lotili dela na sebi in zato so postali bolj družbeno angažirani. To se uvršča v kategorijo multitaskinga, česar pa niso vajeni. Just a Boi se po novem ukvarja s filozofijo in zato nam razloži, da so feministi že dolgo med nami. Da obstaja veliko spektrov moškosti, se zavedajo tudi Zacestni fantje in dodajajo, da, kdor poje in pleše, ne misli nič slabega. Iz svoje sint turneje po periferiji se na kabaretni večer vračata Denis&Darko. V eno lepo, pisano, rahlo eksotično sadno solato bo vso to raznoliko moškost zamešal najbolj slaven aktivist — človek, ki se pogumno sooča z vsemi sistemi, a ima včasih težave s prebavljanjem bureka. Vaš gostitelj bo Branimir Klozetič, posebna gostja večera pa samooklicana feministka Hilda Krivec.
Ustvarjalno-umetniška ekipa: Marja Kovanda, Liza Močnik, Špela Setničar, Sara Fabjan, Veronika Razpotnik, Teja Bitenc, Maja Dekleva Lapajne, Nika Fugina, Tanja Matijašević, Rebeca Jazbinšek Berghaus Produkcija: Lezbična četrt, Tanja Matijašević Glasbeno oblikovanje: Maja Pahor četrtek, 28. 5. 16.30 | Inštitut za novejšo zgodovino Od hrupa do melodije Delavnica
Čaka vas strnjen uvod v fiziko zvoka ter razumevanje razlike med šumom, signalom in tonom – od kaotičnih vibracij do urejenih melodij. Udeleženke bodo spoznale, kako nastane in se širi zvočno valovanje ter kaj določata frekvenca in valovna dolžina. Znanje bomo povezale s primeri iz vsakdanjega življenja in raziskale, kako prepoznati signal in šum, kaj je ton ter kako iz posameznih tonov nastajajo lestvice. Predstavile bomo tudi osnovne načine zapisa zvoka, od vizualizacij valovne funkcije do notnega zapisa in prikaza spektra.
Delavnico vodi Liza Močnik.
19.00 | letni vrt Galerije ŠKUC Ekipno branje Lezbične četrti Literarni večer s predstavitvijo Lesbozina
Na literarnem dogodku bo gromoglasno nastopila ekipa Lezbične četrti in predstavila svoje nove stvaritve, od intime do politike, od verzov do proznih vrstic, od danes do jutri. Odprle_ bomo prostor za kritičen in ustvarjalen razmislek o identiteti, vključevanju in možnostih emancipatornih praks onkraj utečenih literarnih in umetniških okvirjev.
20.30 | Galerija ŠKUC DJ Trikotnik: glasbeni chill in QR kviz
Ker živimo v času nenehnega hitenja in drvenja, smo se odločile v festival umestiti prostor za druženje ob glasbi. Uglasile se bomo ob glasbeni moderaciji Petre Hrovatin aka DJ Trikotnik. Glasba se bo mehko umestila med nas in spodbujala pogovor, interakcije, heng. Za tiste, ki ob glasbi rade skrolate, bomo pripravile QR kviz oz. info točke o lezbijkah in kvirovski zgodovini.
petek, 29. 5. Dvojni večer v Pionirskem teatru: 19.00 | Pionirski teater (vhod Kinoteke) Lesbiqe* nekoč in danes Okrogla miza
Vodita: Meta Anderle in Tina Jančič
Na okrogli mizi bomo raziskale, kako se je lezbična identiteta od 70. let do danes premikala od enovitega političnega projekta k bolj fluidnemu in raznolikemu razumevanju spolnosti in spola. Osredotočile se bomo na vprašanja trans inkluzije, razmerja med lezbično in kvirovsko identiteto ter spreminjajoče se razumevanje spola. Identificiranje z lezbištvom je lahko način artikulacije svoje umestitve v spolni sistem, v katerem so lahko nianse spolne usmerjenosti različne za transspolno ali cisspolno osebo. Izpostavile bomo tudi, zakaj je pomembno, da so termini vključujoči in da iz lezbištva ne izrivamo trans* identitete. Prihodnost bo namreč transfeministična, ali pa je ne bo. V sodelovanju z društvom Moja mavrica.
20.30 | Pionirski teater Od prve do zadnje | Predstava o menstruaciji Performativni dogodek na presečišču umetnosti, zgodovine in sociološke analize.
Menstruacija ni le biološki proces, temveč zgodovinsko in družbeno pogojena izkušnja, polna paradoksov, mitov, nevidnosti in nadzora. Ali je le telesna funkcija – ali pa klasifikacija, ki določa, kdaj je ženska uporabna, kdaj pa postane nevidna?
Ustvarjalno-umetniška ekipa: Teja Bitenc, Jurij Torkar, Barbara Polajnar, Katarina Zalar Režija: Agnieszka Bresler Koreografija in video: Iwona Konecka Asistentki režije: Iwona Konecka in Barbara Polajnar Dramaturško svetovanje: Zala Dobovšek Kostumografija in scenografija: Katarina Zalar Izvedba: Kolektiv Femminicity: Teja Bitenc, Patricija Crnkovič, Suzana Grau, Tanja Matijašević, Anja Partlič, Milena Pučnik, Matija Šiško, Ajda Špacapan, Mateja Toplak, Jurij Torkar, Natalija Troha Producentka: Rebeca Jazbinšek Berghaus, Nastja Soko Produkcija na festivalu: Društvo ZIZ in Lezbična četrt v sodelovanju s Pionirskim teatrom.
sobota, 30. 5. 13.00 | Galerija Škuc–Park Ade Škerl in Sonje Plaskan Literarni lezbični sprehod z limonado
Kako so zgodovinski dogodki oblikovali lezbično* literaturo? Več bomo slišale_ na izbranih točkah LGBT-ture, ki jo vodi Suzana Tratnik. Galerija Škuc: začetki LGBT-gibanja in projekcija prvega festivala lezbičnega filma. Nekdanji Cafe Open: homofobični napad in pomen vejice kot stavčnega ločila. Park Ade Škerl in Sonje Plaskan: njuno življenje in delo. Zaključek: beremo poezijo v parku.
21.00 | Kinodvor Projekcija filma Hiša z glasom / House with a Voice Nemčija, 2024, 85’, r. Kristine Nrecaj in Birthe Templin, slov./angl. pod.
Film Hiša z glasom odpira pomembno razpravo o spolu, svobodi in patriarhalnih strukturah. Pripoveduje zgodbe šestih burneš (virdžin) – žensk, ki so v različnih okoliščinah prevzele socialno vlogo moškega, da bi si zagotovile svobodo, zaščitile svojo integriteto ali podprle družino. Po filmu pogovor z režiserko Kristine Nrecaj.
nedelja, 31. 5. 13.00 | letni vrt Galerije ŠKUC Lezbični* veganski branč in aktivistični fotosešn Zakuska in mreženje
Festival tradicionalno zaključujemo z druženjem na branču. Fotografinja Patricija Zupanič bo skupaj z nami ustvarjala večdimenzionalne fotke naše skupnosti. Z raznimi rekviziti in z lastnimi telesi bomo raziskovale_, kako upodobiti večglasje na fotografiji. Oblikovale bomo prostor za praznovanje in podporo vidnosti in raznolikosti lezbijk*. Ustvarile bomo profilke ali spontane fotografije, s katerimi bomo poslale jasno sporočilo širši javnosti – Naša vidnost je upor. Naša identiteta ni kompromis.

Dogodki Lezbične četrti so namenjeni vidnosti in grajenju skupnosti ŽLINTA, zato želimo zagotavljati varen prostor za vse udeleženke_. Pozivamo obiskovalke_, da pomagate soustvarjati varnejše in prijetnejše okolje. Na naših dogodkih velja ničelna toleranca do vsakršnega nasilja, nadlegovanja in diskriminacije. Če izkusite nasilje ali zaznate karkoli, kar bi ogrozilo varno počutje, se lahko obrnete na organizatorke_.
Organizacija festivala: Društvo Škuc – Lezbična četrt, Metelkova 6, Ljubljana Tel. 01 4327 368
Soorganizacija: Galerija Škuc, Inštitut za novejšo zgodovino, Pionirski teater
Umetniška koordinacija in produkcija: Tanja Matijašević Programska koordinacija: Suzana Tratnik Izvršna produkcija: Marja Kodre Stiki z javnostmi: Marja Kodre, Tina Jančič, Tanja Matijašević
Festivalski kolektiv: Sara Fabjan, Liza Močnik, Heidi Pungartnik, Veronika Razpotnik, Špela Setničar, Suzana Tratnik, Alja Isaković, Zarja Muršič, Marja Kodre, Tanja Matijašević, Meta Anderle, Tina Jančič
Fotografija: Katarina Kolenc, Patricija Zupanič
Zakuska: Taeko
Posebna zahvala: Inštitutu za novejšo zgodovino, Kinodvoru, Pionirskemu teatru, Jasmini Kožar, Teji Bitenc, MC Ulca, Taeko, Ganci, Urški Sterle in RŠ – Lezbomaniji, Založbi Škuc-Lambda za donacijo knjig, Festivalu LGBT filma, Zali Hriberšek, fotografinjam* in prostovoljkam* ter vsem sodelujočim pri festivalu.
Medijska podpora: RŠ / Lezbomanija
Finančna podpora: Mestna občina Ljubljana, oddelek za kulturo
Grafično oblikovanje: Nadja Razpotnik
Informacije: FB Lezbična četrt IG lez.cetrt info.lezbicna.cetrt@gmail.com
Lezbična četrt je prejemnica nagrade WoW – Ženske o ženskah 2023!

Lepo vabljene_ na ogled razstave z umetnico Samiro Badran in kuratorko Àngels Miralda v četrtek, 2. 4., ob 18. uri in na odprtje razstave ob 19. uri!
___________
Jedka Palestina 2. 4. 2026 - 3. 5. 2026
Umetnica: Samira Badran Kuratorka: Àngels Miralda
___________
Obr azstavni dogodki
4. 4. 2026 ob 13. uri, Ogled razstave Jedka Palestina z umetnico Samiro Badran in kuratorko Àngels Miralda.
8. 4. 2026 ob 18. uri, Raziskovanje solidarnosti in njenih hierarhij – branje in pogovor o knjigi Hierarchies of Solidarity avtorjev சிந்துஜன் வரதராஜா (Sinthujan Varatharajah) in مشترى هلال (Moshtari Hilal). Moderatorka: Jana Stardelova
11. 4. 2026 ob 12. uri, Sumud – platforma za svobodno Palestino:Vsaka dobra pesem je dejanje odpora – branje palestinske poezije.
27. 4. 2026, ob 17. uri, No Border Craft – predstavitev kolektiva in delavnica kvačkanja palestinskih simbolov in motivov.
___________
Razstava Jedka Palestina predstavlja izbor del palestinske umetnice Samire Badran , ki živi in ustvarja v Španiji. Razstava združuje risbo, fotografijo, slikarstvo, kolaž in eksperimentalno animacijo. Umetniška praksa Samire Badran izhaja iz risbe kot temeljnega izraza, ki ga umetnica razvija v različnih medijih. V središču njenega ustvarjanja je Palestina, pri čemer se posveča temam apartheida, fragmentacije telesa in razdrobljenosti prostora ter kolektivnega spomina.
Razstava vključuje tudi izbor filmov iz projekta Palestina Animada , ki podpira palestinske umetnike in z mednarodnimi projekcijami opozarja na vitalnost ustvarjalne produkcije v Palestini kljub omejenim pogojem.
Razstava Jedka Palestina ponuja poglobljen vpogled v delo umetnice, ki skozi preplet osebne in kolektivne zgodovine ustvarja vizualni jezik upora, spomina in vztrajanja.
___________
Več o razstavi!
___________
Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

Solidarni s Palestino in Libanonom
Ponedeljek, 4. 5. 2026, ob 18. uri, Galerija Škuc, Stari trg 21, Ljubljana.
Ob zaključku razstave palestinske umetnice Samire Badran v prostorih Galerije Škuc prirejamo solidarnostno druženje v podporo in pomoč Palestini in Libanonu.
Pomembno se nam zdi, da se v takih trenutkih povezujemo in gradimo močno skupnost, zato želimo z benefitom tokrat ponuditi možnost sodelovanja čim širši skupnosti.
Poleg umetniških del, glasbenih/knjižnih izdaj, ki bodo na voljo, organiziramo tudi “srečelov”, dobitke pa smo razdelili v kategoriji izdelek in storitev. Verjamemo, da vsak nekaj zna, lahko nekaj podari (npr. kozarec marmelade/kimchija, kvačkan/pleten šal, kisle kumarice, "bon" za povrtnine; striženje las, risanje portreta, vožnja s kanujem, ura solopetja, pomoč pri sestavljanju pohištva, popravilo kolesa, …– k dobitku vključite kontaktne podatke, če so potrebni).
Za sodelovanje prosim izpolnite obrazec na povezavi: https://forms.gle/1GbGbNusM4wmf1k89
Dobitek/delo prinesite v prostore Galerije Škuc (Stari trg 21, Ljubljana) v naslednjih terminih:
- četrtek, 30. april, med 14. in 18. uro - nedelja, 3. maj, med 15. in 20. uro ali - ponedeljek, 4. maj, 2026 med 10. in 15. uro.
Prosimo vas, da za zaščito del in dobitkov poskrbite sami.
Na dogodku bodo mogoča samo plačila z gotovino.
Najlepša hvala za vaš razmislek.
Za morebitna vprašanja pišite na: info.center@skuc.org

Večerja | predstava
Ponovitve:
torek, 5. 5. 2026, ob 20.00, Galerija Škuc
sreda, 25. 3. 2026, ob 20.uri, Galerija Škuc - RAZPRODANO!
petek, 20. 3. 2026, ob 20. uri, Galerija Škuc - RAZPRODANO! cena vstopnice 8 €, 5 € za dijake, študente in upokojence, rRezervacija vstopnic: info@skuc.org
Premiera: torek, 10. 3. 2026, ob 20. uri, Galerija Škuc - RAZPRODANO!
Večerja kot zadnji večji obrok v dnevu ali kot povabilo na prijetno prijateljsko druženje v staro mesčansko stanovanje. 7 posameznikov, ki nimajo nič zares skupnega se znajde na večerji. Zakaj? Kdo sploh so? Kaj jih povezuje? Kaj prikrivajo? Na videz prijetno druženje se tekom večera spreobrne v popoln kaos.
IGRAJO: Tinkara Kolar, Iza Lužar, Maks Mihajlović, Marina Mihajlović, Špela Pehant, Matija Pevec, Marko Tozon Muršec, Gašper Turk
Produkcija Samonastali v sodelovanju z Društvom ŠKUC.
Društvo ŠKUC sofinancirajo: Ministsratvo za kulturo, Mestna občina Ljubljana in Urad za mladino RS

Knjiga in spol: Moč glasov, ki spreminjajo pogled
okrogla miza
Četrtek, 7. maj 2026, ob 20. uri, Galerija Škuc, Ljubljana.
Pogovor se osredotoča na pripovedovanje osebnih zgodb kot specifično obliko razumevanja, saj deljenje izkušenj pomaga pri prepoznavanju v družbi velikokrat nevidnih tem, zlasti tam, kjer so stereotipi globoko zakoreninjeni — kot na primer pri nasilju na podlagi spola, endometriozi in trans tematikah. Razprava izhaja iz predpostavke, da osebna pričevanja delujejo kot mehanizem razpiranja javnega prostora: omogočajo premik od individualizacije problemov k njihovemu družbenemu umeščanju. S tem razbijajo prevladujoče stereotipe, ki pogosto banalizirajo, patologizirajo ali delegitimirajo izkušnje posameznic_kov. Obenem pa se bo pogovor dotaknil tudi ambivalentnost takšnega razkrivanja: po eni strani gre za opolnomočenje, ustvarjanje skupnosti in kolektivnega znanja, po drugi pa za izpostavljenost, ranljivost in tveganje ponovne stigmatizacije ali instrumentalizacije izkušenj.
Maja Peharc se bo pogovarjala s Tjašo Franko, Nalom Kocjanom in Majo Plaz .

Projekt “Knjiga in spol” podpira Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo." Dogodek je organiziran s strani Spol.si v sodelovanju z Dnevi enakosti spolov na Filozofski fakulteti UL ob podpori KUD Mreže in Društva ŠKUC.

Bralni klub za mlade
Albert Camus: Kuga
Petek, 8. 5. 2026, ob 17. uri, Info center ŠKUC, Stari trg 21, Ljubljana.
Vabljeni_ne na bralni klub za mlade!
Na tokratnem bralnem klubu beremo roman Kuga avtorja Alberta Camusa.
Dogajanje je postavljeno v 40. leta 20. stoletja v mesto Oran na alžirski obali. Protagonist romana, zdravnik Bernard Rieux, začne po ulicah opažati vedno več mrtvih podgan. Mestne oblasti jih po vedno večjem pritisku javnosti odstranijo in zmotno mislijo, da je zgodba s tem zaključena. Izkaže se, da so podgane prenašalke kuge, ki se po mestu bliskovito razširi.
Camusov roman Kuga je v izvirniku prvič izšel leta 1947, v slovenskem prevodu Jožeta Javorška pa leta 1965. Velja za nekakšen literarni komplement njegovega filozofskega eseja Uporni človek, ki je izšel le nekaj let pozneje. Beremo ga lahko kot alegorijo ali kot kroniko izbruha elementarne nesreče v podobi epidemije, ki prizadene mesto Oran.
Bralni klub je namenjen vsem mladim, ki radi berete in se o prebranih knjigah tudi pogovarjate.
Bralni klub vodi Tadeja Pepelnjak, študentka gozdarstva.
⚠️Bralnega kluba se lahko udeležite, tudi če knjige niste prebrali v celoti. Na bralnem klubu namreč teme v knjigi navezujemo na lastno življenje in svoje izkušnje.
Na bralnem klubu se dobimo ob 17.00 v Škucu na Starem trgu 21.
❗️Če se bralnega kluba udeležite več kot 5x, vam podarimo knjigo Založbe ŠKUC.❗️
Za vsa dodatna vprašanja smo vam na voljo na info.center@skuc.org .

Dogodek sofinancirata Mestna občina Ljubljana in JAK.

Ahmed Masud: Izdelovalka mrtvaških prtov, monodrama
PONOVITVE:
nedelja, 10. 5. 2026, ob 20.00, Gledališče Glej
torek, 17. 3. 2026, ob 20.00, PTL, Ljubljana, ( vstopnice )
nedelja, 8. 3. 2026, ob 20.00, Intimni oder, GT22, rezervacija vstopnic: rezervacije@moment.si
sreda, 22. 10. 2025, ob 19.00, Minoriti, Maribor (vstopnice)
torek, 21. 10. 2025, Mestno gledališče Ptuj (zaključena)
ponedeljek, 20. 10. 2025, ob 19.30, Mestno gledališče Ptuj ( vstopnice )
sreda, 15. 10. 2025, ob 20.00, Pošta, Robbova ulica 15, Ljubljana (vstopnice)
torek, 14. 10. 2025, ob 20.00, Pošta, Robbova ulica 15, Ljubljana (vstopnice)
četrtek, 12. 6., ob 21.00, Galerija Škuc
nedelja, 25. 5., ob 21.00, Klub Monokel
ponedeljek, 26. 5., ob 21.00, Klub Monokel
torek, 27. 5., ob 21.00, Klub Monokel
petek, 4. 4., ob 20.00 Klub Monokel
sobota, 5. 4., ob 20.00, Klub Monokel
četrtek, 10. 4., ob 20.00, Klub Monokel
četrtek, 3. 4. 2025, ob 20.00, klub Monokel, premiera
cena vstopnice: 10 €, 7 € študentje, dijaki, upokojenci, rezervacije vstopnic: info@skuc.org
V monodrami IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV gre za prvoosebno izpoved gospe Suad, osemdesetletne prebivalke Gaze, ki danes morda ni več živa. Ahmed Masud, palestinski pisatelj in dramatik, sicer profesor angleške književnosti na univerzi v Londonu, je leta 2014 o njej napisal dramo. In Hadži Suad, gospa Suad, kot jo je poimenoval, je hkrati postala še fikcija. Simbol odpora in nepodredljivosti palestinskega ljudstva. Dramska oseba, ki zaradi strašne resničnosti, v katero je ujet njen narod sredi največjega koncentracijskega taborišča na svetu, kot palestinska Mati Korajža postane za vedno živa.

Draga Potočnjak, fotografija z vaje B. Bučinel

Eda Čufer
Nekaj misli ob uprizoritvi Izdelovalke mrtvaških prtov
Danes zjutraj (18. 3. 2025) so me novice o brutalnem pokolu civilistov, med njimi več kot sto otrocih, v zgodnjih jutranjih urah ubitih v Gazi, prestregle, ravno ko sem se pripravljala na pisanje tega sestavka o Izdelovalki mrtvaških prtov – uprizoritvi, ki nastaja po besedilu palestinskega avtorja Ahmeda Masuda. Tekst se začne s prizorom, ki se je za mnoge uresničil danes zjutraj. Junakinja Hadži Suad v prvem prizoru premišljuje, ali je mogoče prav danes dan, ko bo umrla v enem od izraelskih zračnih napadov.
Čeprav je nastanek besedila spodbudila enainpetdesetdnevna vojna v Gazi leta 2014 (potem ko je avtor že več kot desetletje živel v Angliji), se zdi, kot da bi se dogajalo v realnem času leta 2025. To časovno prekrivanje postavlja pred nas, ustvarjalce predstave, izziv. Kako se znajti med fiktivnostjo literarno-gledališkega besedila in medijsko fikcionalizacijo realne genocidne vojne in progress ?
Absurdistični, nadrealistični in sarkastični ton in razvoj Masudovega besedila pod površino skriva resnično tragedijo generacij Palestincev, ki so svoja življenja preživeli v zasilnih domovih, taboriščih in getih. Hadži Suad nas v svoji pripovedi vodi od angleške kolonizacije pred katastrofo ( nakba ), s katero se leta 1948 začne nenehno preganjanje in razseljevanje Palestincev, do enainpetdesetdnevne vojne leta 2014 (in posredno do genocidne vojne 2023–2025, ki je v polnem teku). Med nakbo so bili ubiti Suadini starši in celotna družina, med prvo intifado je bil ubit sin, najdenček, ki ga je zapuščenega našla v kaosu nakbe ,leta 2014 pa se sooča z dejstvom, da je vnuk Gasan prebegnil v izraelsko vojsko, ki jo bo mogoče prav »tistega dne« ubila.
Ustvarjalci predstave se sprašujemo, ali je to drama absurda ali tragedija, ki se izteče v umor matere. Kako to delo uprizoriti in ga odigrati?
Ko je Susan Sontag leta 1993 prišla v oblegano Sarajevo in je tam z igralci štiri tedne postavljala na oder Beckettovo igro Čakajoč Godota , se mi je zdel izbor teksta skoraj tavtološko banalen, saj smo takrat, ujeti v efekt CNN-a , zares, kakor na Godota, čakali na mednarodno voljo in politično ter vojaško pomoč pri zaustavitvi vojne, ki se je pred našimi očmi razvijala v genocidno (Srebrenica). Toda mogoče sta Beckett in dramatika absurda prava smer v iskanju notranjih občutij, prek katerih bi se lahko povezali svetovi resnične osemdesetletne izdelovalke mrtvaških prtov iz Gaze, Masuda, ki v Londonu živi življenje, kakršnega ne bi mogel živeti, če bi ostal v Palestini, in nas, ki se trudimo v to vživeti in razumeti, seveda na osnovi lastnih izkušenj in informacij, ki jih imamo na voljo.
V Beckettovi drami, ki je bila napisana konec štiridesetih let prejšnjega stoletja, je Theodor Adorno odkrival preoblečeno tragedijo, ki sta jo spodbudili izkušnja holokavsta in moderna kriza smisla po drugi svetovni vojni. Ko smo bili v devetdesetih letih zgroženi nad pomanjkanjem mednarodne solidarnosti med vojno na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, ki so jo štiriindvajset ur na dan globalno predvajale multinacionalne kabelske in satelitske mreže, smo se pogosto spraševali, kam je izginil humanizem eksistencializma in absurdizma. Ali je treba krivdo iskati v relativizmu poststrukturalizma in postmodernizma? V ujetosti v vlogo gledalcev pokolov, ki ne morejo narediti ničesar? V Pogledu na bolečino drugega (2003) Susan Sontag piše prav o odzivu ljudi na medijske podobe aktualnega sodobnega vojnega nasilja. Ko so po planetu zaokrožili prvi posnetki in fotografije vojne v Sarajevu, katere tarča so bili civilisti, so ljudje čutili, da bi bilo treba nekaj narediti, takoj. Kasneje so se prizorov iz Bosne zasitili, ker se ta vojna ni in ni hotela končati.
Kako naj se torej odzovemo na slabih sto let trajajoče vse hujše krčenje in odvzemanje življenjskega prostora in na nenehno represijo nad palestinskim narodom, represijo, ki se razvija v odprt genocid, znova, pred našimi očmi? Sama bom sklenila z upanjem, da ga je še mogoče ustaviti in krivce zanj spraviti na sodišče.
KOLOFON:
Ahmed Masud: IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV
Prevajalka: Kristina Božič, režiser: Ivan Peternelj, igrata: Draga Potočnjak in Ivan Peternelj, dramaturginja: Eda Čufer, scenografka: Ema Kugler, kostumografka: Slavica Janošević, lektorica: Mateja Dermelj, oblikovalec gledališkega lista: Matej Peternelj, oblikovalec svetlobe: Borut Bučinel, tonska mojstrica: Lana Križaj, izvršna producentka: Barbara Hribar
Predstava je nastala v produkciji Društva za umetnost AVGUS in ŠKUC gledališča ob finančni podpori Mestne občine Ljubljana in Ministrstva za kulturo Republike Slovenija.
Zahvaljujemo se Slovenskemu mladinskemu gledališču in Tanji Velagić.

S0402 Julija Lukovnjak - Živa tema Edgarja Kaosa
povezava do podkasta: SPOTIFY
Asociacije : od kozarca do svetlobe saturnovo prstani in gospodar prstanov
Časovni stroj : od sanj do Edgarja, aktivno je začela pisat pri petnajstih in vedela, da bo to nekoč knjiga in potem je raziskovala kdo bi želel izdat njeno knjigo in o tem zakaj je pomembno brati v jeziku v katerem pišeš
Jezikovni vozli : toksoplazmoza, kvalija
Leksikon : KRILA!
Degustacija : Živa tema Edgarja kaosa
Priporočila : omenjali sva Walterja Moersa - Mačji vrešč in ostale legendarne knjige, Julija pa je predlagala (mačje) Bojevnike, Warrior cats - Erin Hunter, Prince pf Southland (Web Toons), Lore Olympus - Rachel Smythe, Kresničevje - Ajda Bračič.

O avtorici:
Julija Lukovnjak (r. 2000) je leta 2015 pričela obiskovati Drugo gimnazijo v Mariboru, ki jo je dokončala kot zlata maturantka. Leta 2023 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz filozofije ter primerjalne književnosti in literarne teorije, trenutno pa je magistrska študentka filozofije. Edgar Kaos, človeški fant, ki je edini odrešitelj Inkrematere in bitij, ki ga skrivoma prezirajo, se ji je utrnil pri rosnih enajstih letih, njegova zgodba pa se je v petih letih razvila v magično epiko na skoraj štiristotih straneh. Prvi del, Imaginarni svetovi Edgarja Kaosa (Sanje, 2021), je bil le uvod v veliko, nevarno in razburljivo čarobno popotovanje, leta 2023 je izšel že drugi del sage z naslovom Svet je senca (Edgarja Kaosa) (Založba Goga), ki ga je z ilustracijami opremila Maja Poljanc, leta 2025 pa še Živa tema Edgarja Kaosa.

Literarne glasove ustvarjajo: Tanja Matijašević z gosti
Literarne glasove omogoča: Javna agencija za knjigo RS

Nuovo Testamento (italo disco/darkwave) in The Spoiled (post-punk)
sobota, 16. 5. 2026, ob 21.00, Klub Gromka
Za oboževalce: Lebanon Hanover, Twin Tribes, London After Midnight, She Past Away, Kontravoid, Cold Cave ipd.
Vstopnice: 15 € v predprodaji, 18 € na dan
vstopnice že v predprodaji: https://www.mojekarte.si/si/nuovo-testamento-us-it/vstopnice-1211446.html
Italo-disco, darkwave, coldwave, post-punk in celo kakšen pridih rocka bi se našel.
Če vaša melanholična srca poskočijo ob omembi katerekoli izmed teh zvrsti, naj prinesemo kanček serotonina v vaša življenja z informacijo, da bomo vse združili pod eno streho.
V naše loge se vrnejo sedaj že kultni Nuovo Testamento. Ameriško-italijanska naveza, ki kombinira darkwave in italo-disco. Zasedba, ki strelja hite po tekočem traku in je sestavljena iz prekaljenih glasbenikov, ki so pred Nuovo Testamento pilili svoj glasbeni izraz v raznovrstnih glasbenih skupinah kot so Harror Vacui, Crimson Scarlet in celo d-beat psihičih Tørsö.
V zadnjih letih so iz majhnega, butičnega banda zrastli v kar priznano ime znotraj svoje scene, a kljub temu so se v Ljubljani vedno pripravljeni vrniti v pristno okolje manjšega klubskega odra, kjer lahko nostalgično podoživijo energičnost ter intimnost njihovih začetkov.
Tokrat jih na turneji spremlja njihov 'cimer' iz priznane založbe AVANT! records in sicer priznani post-punk izvajalec The Spoiled, ki se ponaša z introspektivno glasbo polno temne romantike, distorziranimi sinti, kitaro močno zakopano v valovih reverbe in vso to zvočno paleto začini še z občasnim rockovskim priokusom.
Nuovo Testamento
https://nuovotestamento.bandcamp.com/album/love-lines https://www.youtube.com/watch?v=B54XuMrcFpg https://www.youtube.com/watch?v=XeADtPcM9r8 https://www.youtube.com/watch?v=ldZPLUhXEXw
The Spoiled
https://thespoiled.bandcamp.com/ https://www.youtube.com/watch?v=2hbWaltJHiI https://www.youtube.com/watch?v=a0xA1bTdox8 https://www.youtube.com/watch?v=n0eOFTRNTHs

Koncert sofinancirata: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana

Sreda, 20. 5. 2026, ob 19. uri, ŠKUC-Kulturni center Q/Klub Tiffany, Ljubljana.

Kviropisje so literarni dogodki, kjer smo odprte_i za vse literarne zvrsti kvir oziroma LGBTQIA+ izraza: poezija, proza, dramatika, prevajana kvir dela, scenaristika, performans, glasbena besedila (in glasbeni nastopi!), esejistika, dnevništvo in tako dalje.
Za branje se lahko prijavite na povezavi: https://forms.gle/VWXkBZ84cC5KsvDT7
Na zadnjem, prekmurskem Kviropisju smo tudi začele_i z novostjo: BRANETOVO POSLANICO.
Brane Mozetič je dolgoletni urednik knjižne zbirke Lambda pri založbi ŠKUC; zaslužen je za nadvse pestro bero izvirne in prevedene kvir literature v slovenščini. Ponudil je, da za vsako Kviropisje občinstvu podari izvode knjige pretekle_ga avtorice_ja zbirke Lambda. Za to smo mu nadvse hvaležni in 20. 5. nas bo v sklopu Branetove poslanice obiskal nihče drug kot pesnik Milan Šelj! Na dogodku bodo na voljo Milanove knjige, kot so bile na prejšnjem knjige Suzane Tratnik.
Na vsakem dogodku Kviropisja so na voljo tudi vse novoizdane knjige založbe ŠKUC po znižani ceni:
- Jean Cocteau: BELA KNJIGA
- Čas divjega tulipana: antologija osmanske lirike
- Garth Greenwell: KAR TI PRIPADA

- Nina Dragiičević (ur.): KRALJICE
- Selby Wynn Schwartz: ŽIVLJENJE KAMELEONA

- Mattilda Bernstein Sycamore: KONEC SAN FRANCISCA
- Bjørn Rasmussen: KOŽA JE ELASTIČNI OVOJ, KI OBDAJA TELO
- Brane Mozetič: PUNČEK
- Valentijn Hoogenkamp: ANTIBOY
- Anna Lidia Vega Serova: TRIBADE BREZ PLEMENA
- Nataša Velikonja: PRISPEVKI K ZGODOVINI LGBT GIBANJA V SLOVENIJI 1984-2024


Kviropisje pripravljajo:
Vodja organizacijske ekipe: Pino Pograjc . Organizacijska ekipa: Miha Bizjak, Tevž, Alex Eržen, Matija Pogorelc. Fotografija: Marcel Obal. Oblikovanje: Angela Steiner . Produkcija: Zavod Omrežje in Društvo ŠKUC

Finančna podpora Kviropisja: Mestna občina Ljubljana, Kulturni center Q (Klub Tiffany), društvo ŠKUC, Javna agencija za knjigo RS - JAK, Zavod Omrežje in Urad za madino RS.

Program Kulturnega centra Q poleg lastnega vložka podpirajo Urad za mladino ter Oddelek za zdravje in socialno varstvo Mestne občine Ljubljana, Urad Republike Slovenije za mladino in JAK.

ŠKUC – Kulturni center Q obvešča:
Klub Tiffany predstavlja varen prostor, ki ga sooblikujemo vsi_e, namenjen GLBTQ skupnosti, kjer je prepovedano vsakršno verbalno ali fizično nasilje. Prav tako se ne tolerira homofobije, bifobije, transfobije, seksizma, nacionalizma, rasizma in drugih oblik zatiranj.
Vse obiskovalke_ce prosimo, da to upoštevajo in hkrati opozorijo ekipo na pojav nasilja. To lahko storite osebno ali nam pišete na kulturnicenterq@gmail.com in FB stran Klub Tiffany .

Madžarska anti-LGBTI+ zakonodaja v nasprotju z vrednotami Evropske unije
Ljubljana, 22. 4. 2026
Sodišče Evropske unije je včeraj razsodilo, da madžarski zakon, ki naj bi bil namenjen zaščiti otrok, v resnici prepoveduje dostop do LGBTI+ vsebin ter dodatno stigmatizira necisspolne in neheteroseksualne osebe. S tem krši evropsko pravo in nasprotuje vrednotam spoštovanja človekovega dostojanstva, enakosti in spoštovanja človekovih pravic, na katerih temelji Evropska unija.
Sodišče je ugotovilo, da je Madžarska z obravnavanjem LGBTI+ oseb kot grožnjo in neutemeljenim povezovanjem s pedofilijo kršila več pravic LGBTI+ oseb, zagotovljenih z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s pravicami do človekovega dostojanstva, prepovedi diskriminacije ter spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Sporni zakon je pretirano posegel tudi v svobodo opravljanja in prejemanja storitev, saj je dajanje prednosti nekaterim spolnim identitetam in usmerjenostim v škodo drugih diskriminatorno in v EU prepovedano.
Nadalje je sodišče zavzelo stališče, da je madžarski anti-LGBTI+ zakon v nasprotju s samo identiteto EU, saj z diskriminatornimi ukrepi resno posega v pravice LGBTI+ oseb. Sodba je prelomna, saj je sodišče prvič samostojno uporabilo 2. člen Pogodbe o EU, temeljnega pravnega akta, ki Unijo vzpostavlja kot pluralistično, nediskriminatorno družbo, v kateri se spoštuje pravice manjšin. Anti-LGBTI+ zakon je leta 2021 sprejela vlada Viktorja Orbána, uradno z namenom zaščite mladoletnikov. Sodba pošilja signal novemu madžarskemu premierju Petru Magyarju in drugim evropskim voditeljem, da sistematična diskriminacija LGBTI+ oseb pod krinko varstva otrok ni sprejemljiva, in nosi posledice.
Podobni poskusi kriminalizacije izobraževanja o spolni identiteti se redno pojavljajo tudi pred slovenskim zakonodajalcem. Zdaj ni več dvoma, da je prepoved vsebin, s katerimi se prikazuje neskladnost osebne identitete s spolom pripisanemu ob rojstvu ali z normativno spolno usmerjenostjo, nedopustna in v jasnem nasprotju z evropskim pravom.
Preberite več ...
Na radarju — Enota za zaščito človekovih pravic LGBTIQ+ oseb

Projekt Na radarju: Enota za zaščito človekovih pravic LGBTIQ+ oseb je konzorcijski projekt šestih LGBTIQ+ nevladnih organizacij v Sloveniji, ki naslavlja vse večjo problematiko sovraštva, diskriminacije in neenakosti, s katerimi se soočajo LGBTIQ+ osebe. Kljub več desetletjem delovanja posameznih organizacij, je skupna ugotovitev, da so obstoječe kapacitete premajhne za učinkovit odziv na porast organizirane nestrpnosti, sovražnega govora in nasilja. Projekt gradi na sinergiji organizacij s ciljem skupnega zagovorniškega, pravnega in komunikacijskega delovanja na nacionalni in regijski ravni.
Konzorcij s projektom želi povečati kapacitete nevladnega sektorja, zagotoviti trajnostne oblike zaposlovanja ter razviti celostne odzivne mehanizme za beleženje, analizo in odzivanje na sovražne pojave. Poseben poudarek dajejo decentralizaciji aktivnosti izven Ljubljane in gradnji stabilnega ter profesionalnega sektorja, ki bo aktiven sogovornik odločevalcem pri oblikovanju politik in zakonodaje. Projekt je usklajen s strateškimi dokumenti EU in cilji javnega razpisa, ki vključujejo profesionalizacijo nevladnega sektorja, zmanjševanje diskriminacije ter večjo vključenost LGBTIQ+ oseb v družbo. S tem projekt Na radarju predstavlja pomemben korak k bolj vključujoči, pravični in enakopravni družbi.
***
Partnerji: Društvo kulturno, informacijsko in svetovalno središče Legebitra, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Društvo Študentski Kulturni Center, Društvo Parada Ponosa, Društvo DIH – Enakopravni pod mavrico ter Zavod za podporo in zavezništvo transspolnih oseb Transfeministična Iniciativa TransAkcija

Projekt sofinancira: Ministrstvo za javno upravo RS

Vabilo v skupino »Naš Klub« – varen prostor za geje in druge MSM
Dragi prijatelj, vabimo te v Naš Klub , novo družabno in podporno skupino za geje in druge moške, ki imajo spolne odnose z moškimi. Gre za varen, sproščen in prijazen prostor, kjer se lahko pogovarjamo o temah, ki oblikujejo naše življenje: zdravje, odnosi, spolnost, duševno počutje, izkušnje, izzivi in radosti, ki jih delimo kot skupnost.
Skupina je namenjena vsem generacijam – mladim, starejšim, tistim, ki živijo s hivom, in tistim, ki ne. Pomembno je le, da si želiš druženja, podpore, pogovora ali novih poznanstev.
Kaj počnemo?
- srečujemo se enkrat mesečno v Ljubljani, - pogovarjamo se o temah, kot so dobro počutje, hiv, SPO, PrEP, - duševno zdravje, odnosi, staranje, spolnost, - skupaj gremo tudi *na fitnes, na izlete, v naravo, na obiske in kulturne dogodke, - ustvarjamo varen prostor, kjer velja zaupnost, spoštovanje in sprejemanje.
Zakaj priti?
- ker je lažje, ko nisi sam, - ker je lepo spoznati nove ljudi, - ker je dobro skrbeti za svoje zdravje, - ker je skupnost močnejša, ko se poveže.
Pridruži se nam v sredo, 15. aprila, ob 18. uri in postani del kroga, kjer se lahko sprostiš, deliš, poslušaš in rasteš. Zaradi lažje organizacije srečanja zbiramo prijave po e-pošti magnus@skuc.org kjer ti bomo sporočili tudi kraj srečanja v Ljubljani.
Naš Klub – prostor za pogovor, podporo in dobro počutje.

Zgodbe, ki gradijo skupnost
V okviru programa »Ustavimo hiv in kultura« smo zasnovali novo pobudo – zbiranje zgodb in pesmi ljudi, ki živijo s hivom, ter njihovih bližnjih. Hiv, njegova preventiva in kulturni odzivi nanj so z nami že več kot štiri desetletja. Z nami so tudi ljudje, ki s hivom živijo 30 ali celo 40 let, pa tudi tisti, ki so diagnozo prejeli pred nekaj meseci. Vsaka od teh izkušenj je del naše skupne zgodovine – in naše kulture.
Zbiranje osebnih pripovedi in pesniških izrazov ni zgolj dokumentiranje. Gre za ustvarjanje prostora, kjer posamezniki lahko artikulirajo svojo izkušnjo – z lastnim jezikom, ritmom in občutkom. S tem se hiv premakne iz statistike in medicinske terminologije v polje človeškega, izkustvenega in kulturnega.
Svojo zgodbo lahko anonimno deliš na: https://tally.so/r/MeYXjY
Zakaj je to pomembno?

Ohranjanje zgodovine skupnosti: Izkušnje ljudi, ki živijo s hivom že desetletja, predstavljajo dragocen zgodovinski arhiv – pričevanje o obdobjih strahu, izgube, aktivizma, napredka zdravljenja in sprememb družbenega odnosa. Brez teh glasov bi pomemben del skupnostnega spomina preprosto izginil.
Destigmatizacija skozi osebno izkušnjo: Osebne zgodbe zmanjšujejo predsodke. Ko hiv dobi obraz, glas in čustvo, se rušijo stereotipi. Ljudje ne srečajo več “diagnoze”, ampak človeka.
Opolnomočenje avtorjev zgodb: Proces pripovedovanja ali pisanja pesmi omogoča refleksijo, samopotrditev in občutek slišanosti. Gre za simbolno vračanje moči – posameznik ni zgolj objekt medicinske obravnave, temveč subjekt lastne zgodbe.
Medgeneracijski dialog: Povezovanje tistih, ki s hivom živijo desetletja, z mlajšimi generacijami ustvarja kontinuiteto znanja, izkušenj in solidarnosti. Mlajši dobijo vpogled v zgodovino boja in napredka, starejši pa občutek, da njihove izkušnje niso pozabljene.
Kultura kot prostor preventive: Zgodbe in pesmi delujejo kot mehka, a izjemno učinkovita oblika preventive. Spodbujajo empatijo, razmislek o odgovornosti, odprt pogovor o spolnosti, odnosih in skrbi zase. Preventiva tako ne temelji zgolj na informacijah, temveč tudi na čustvenem razumevanju.

Pobuda prispeva k večji vidnosti ljudi, ki živijo s hivom, krepi skupnostno povezanost ter zmanjšuje notranjo in zunanjo stigmo. Dolgoročno ustvarja trajen kulturni arhiv, ki lahko služi kot izobraževalno gradivo, umetniški navdih in raziskovalni vir. Hkrati odpira varne prostore za izražanje in spodbuja vključevanje oseb, ki bi sicer ostale tihe zaradi strahu ali sramu.
S tem zbiranje zgodb in pesmi postaja več kot projekt – postaja dejanje kulturnega spomina in solidarnosti. Hiv je del naše realnosti že 40 let. Tudi zgodbe ljudi, ki z njim živijo, so del naše skupne kulturne krajine – in prav je, da jih slišimo, ohranimo in cenimo.
Projekt omogoča: Ministrstvo za zdravje

četrtek, 21. 5. 2026, ob 18. uri, ŠKUC, Metelkova 6, Ljubljana.
Prvoosebno branje zgodb, medgeneracijski bralni klub; vodi: Zala Hriberšek, gostja: Suzana Tratnik.
prijave: info@skuc.org
V srečanjih KO TELO GOVORI PESEM bodo na tokratnem bralnem klubu spregovorile kratke zgodbe Suzane Tratnik iz knjige ŠKARJE . S prvoosebnim pripovedovanjem pa se bomo v zgodbe vključile udeleženke kluba.
O knjigi:
Zbirka Škarje je kolaž zgodb o deklicah, mladostnicah, ženskah, ki vsak dan sproti odločno stopajo po nezačrtani poti, upajoč, da bodo kakor nori zajec Njusi skočile na polje svobode in neodvisnosti. Ko se znajdejo v nizu nezavidljivih situacij, ki jih skoraj zlomijo, vsekakor pa jim le še oddaljijo samorealizacijo, se protagonistke lahko oprejo predvsem na svoj notranji glas. Včasih jih pri ohranjanju lastne zbranosti podprejo majhni čudeži, denimo sposobnost za najdaljši skok na svetu, devet mačk, fotografija v zadnjem levem žepu kavbojk ali vreča krompirja na pikniku .
O avtorici:
Suzana Tratnik (1963, Murska Sobota). Diplomirala je iz sociologije na Fakulteti za družbene vede in magistrirala iz antropologije spolov na Institutum Studiorum Humanitatis. Živi in dela v Ljubljani kot pisateljica, prevajalka in publicistka. Je soustanoviteljica lezbične skupine LL v Ljubljani leta 1987 in sodelavka Festivala LGBT filma. Objavila je osem kratkroproznih zbirk: Pod ničlo (1997), Na svojem dvorišču (2003), Vzporednice (2005), Česa nisem nikoli razumela na vlaku (2008), Dva svetova (2010), Rezervat (2012), Noben glas (2016) in Škarje (2023); šest romanov: Ime mi je Damjan (2001), Tretji svet (2007), Tombola ali življenje! (2017), Norhavs na vrhu hriba (2019), Pontonski most (2020) in Ava (2021), otroško slikanico Zafuškana Ganca (2010), napisala pa je še monodramo Ime mi je Damjan (2002), radijsko igro Lep dan še naprej (2011), dve strokovni deli o lezbičnem gibanju v Sloveniji in o lezbični literaturi ter memoare Lezbični aktivizem po korakih (2013). Leta 2007 je prejela nagrado Prešernovega sklada za literaturo, leta 2017 nagrado Novo mesto short za kratko prozo, leta 2018 nagrado desetnica za najboljši mladinski roman in leta 2023 Levstikovo nagrado za izvirno leposlovje za otroke in mladino. Njene knjige in kratke zgodbe so prevedene v več kot dvajset jezikov, sama pa je prevedla več knjig britanske in ameriške proze in strokovne literature.

Prvoosebno branje zgodb je del projekta Ko telo govori pesem - umetnost in izkušnja z rakom .
Dogodek omogoča Javna agencija RS za knjigo.

AUTHOR & PUNISHER (San Diego, ZDA) - industrial / doom/noise
KING YOSEF ( Portland, ZDA) - industrial metal
torek, 30. 6. 2026, ob 20.00, Klub Gromka
Vstopnica je v predprodaji 15 €, na dan 18 €
Vstopnice že lahko kupite v predprodaji na: https://www.mojekarte.si/si/author-punisher-in-king-yosef/vstopnice-1211316.html R.A.F.A.L. in Škuc KSB predstavljata:
Turneja ob 20. letnici industrijske mašinerije Author & Punisher.
AUTHOR & PUNISHER je solo projekt Tristana Shonea. Z uporabo po meri izdelanih strojev, krmilnikov in zvočnikov, imenovanih Drone Machines, njegova glasba močno črpa iz elementov industrijske avtomatizacije, robotike ter mehanskih orodij in naprav, pri čemer se osredotoča na erotičnost interakcije s strojem.
Leta 2024 je A&P obeležil dve desetletji izpopolnjevanja svoje obrti – natančnega izumljanja, strojne obdelave, eksperimentiranja in ustvarjanja unikatnih glasbil za svoje izjemne studijske posnetke in koncertne nastope. Nastopal je po vsem svetu z izvajalci, kot so TOOL, HEALTH, Perturbator, Neurosis in mnogi drugi. Leta 2025 bo izdal svoj osmi studijski album pri založbi Relapse Records, hkrati pa še dodatno poudaril in obudil intenzivni, visceralni značaj svojega živega rituala.
Web: https://authorandpunisher.com https://www.instagram.com/authorandpunisher https://www.youtube.com/@authorandpunisherofficial https://authorandpunisher.bandcamp.com/album/kr-ller https://dronemachines.com
AUTHOR & PUNISHER - "Black Storm Petrel" Live at VooDoo Club in Warsaw
https://www.youtube.com/watch?v=0wW_owegB3U

KING YOSEF ( Portland, ZDA) - industrial metal
King Yosef, rojen kot Tayves Yosef Pelletier, je najprej pritegnil pozornost kot producent. Pelletier je začel izdajati glasbo kot solo izvajalec pod imenom King Yosef leta 2017, pri čemer je združil svojo zgodnjo ljubezen do težke glasbe z izkušnjami iz sveta hip-hopa. Članek v reviji Revolver iz leta 2019 navaja: »Yosef oživlja lo-fi, distorzirano, temačno zvočno podobo SoundCloud rapa z žile napenjajočimi kriki hardcorea in mehanskim hrupom industriala.«
V naslednjih letih je Yosef izpilil svoj zvok skozi dva EP-ja, več singlov in sodelovanja z izvajalci, kot je Youth Code, kar je na koncu pripeljalo do izdaje njegovega doslej najpomembnejšega dela leta 2023: An Underlying Hum . Album sta posnela in zmiksala Kurt Ballou iz skupine Converge ter Steve Evetts (Deadguy, Sepultura). An Underlying Hum je globok potop v razbito psiho – konceptualni album, ki je nastal na podlagi Yosefovih izkušenj s terapijo in se poglablja v travme iz njegovega otroštva.
Po izidu albuma An Underlying Hum je Yosef odšel na turnejo po zahodni obali ZDA s skupinama Converge in Deaf Club, nato pa se vrnil v studio, kjer je znova sodeloval z Balloujem in Evettsom pri snemanju novih skladb. S singlom »Cut the Cord/Shame`s Mirror«, izdanim januarja 2024, je Yosef nemudoma začel obsežno svetovno turnejo z izvajalci HEALTH, Greg Puciato, Trace Amount in drugimi.
Web: https://www.kingyosef.com https://www.instagram.com/kingyosef_ https://www.facebook.com/p/King-Yosef-100032044312223/ https://open.spotify.com/artist/4pshKzHb4beKHIE4uH9siw
King Yosef - Molting Fear (Official Music Video) https://www.youtube.com/watch?v=QIhXlzHW6-Y
Koncert organizirata R.A.F.A.L. & Škuc KSB
Koncert sofinancirata: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana

Borovnice - nabiralniška delavnica z Gajo
Ponedeljek, 6. 7. 2026, ob 17.00, dobimo se pri pivniku/observatoriju na Golovcu.
Delavnica je brezplačna, obvezne prijave na info@skuc.org
”Borovnice” je nabiralniška delavnica, ki jo bo Gaja Pegan Nahtigal izvedla v sklopu projekta “ Ko telo govori pesem ”.
V manjsi skupini se bomo odpravili v enega Ljubljanskih gozdov - Golovec in skupaj nabirali gozdne borovnice, katerih sadeži rastejo med junijem in augustom. Ob začetku delavnice, se zberemo v krogu, delimo našo namero obiska, počutje. Potem udeležene povabim, da naredimo somatsko vajo, preko katere se s telesom umestimo v prostor in aktiviramo meditativno opazovanje narave in okolja, ki nas obdaja. Nato sledi nabiralniški del delavnice. Tokrat se fokusiramo na borovnice kot predstavnice super živila, hrane polne antioksidantov, nekaj kar je eden integralnih pristopov celostnega zdravljenja raka tako kot drugih kroničnih bolezi. Delavnico končamo s pripravo majhnega prigrizka iz divjih zelišč, skodelico čaja in refleksijo skupnega popoldneva.
ZAKAJ? Gaja se je sama podala v prakso nabiralništva zaradi lastne desetletne izkušnje kroničnih zdravstvenih težav. Večina ljudi nabiralništvo povezuje s pridobivanjem zdravilnih zelišč in zdrave hrane, medtem ko je za njo to le zelo pozitiven stranski učinek. V svojem bistvu je nabiralništvo zanjo praksa čuječnosti, opazovanja in predajanja. Na njeni poti je bilo prav opazovanje in predajanje naravnemu okolju najbolj transformativno in zdravilno orodje. Sebe je začela razumeti kot le enega od elementov ekosistema, kjer ima vsak svoj namen, svojo recipročnost in tesen odnos z drugimi. Bolezen nas lahko fizično in duhovno izjemno izolira. Še posebej v kapitalističnem sistemu, kjer sta produktivnost in “neutrudno” telo postavljena na vrh vrednot. Kot bolni ljudje se lahko počutimo osamljene, odtujene, ločene od družbe, nerazumljene in krive. Opazovanje narave, njenih ciklov rasti in razpada, nas opominja, da je naše bolno telo podobno trohnečemu deblu gozdnega drevesa, ki preko svojega razkroja omogoča pisano življenje drugim. Tekom delavnice se bomo referirali na koncepte ekofeminizma, ekološke utelešitve in relacijskega vitalizma.

Gaja Pegan Nahtigal (roj. 1996) je nabiralka, izobraževalka in transdisciplinarna oblikovalka iz Ljubljane. Leta 2023 je diplomirala na Design Academy Eindhoven (NL), kjer se je posvečala socialnemu oblikovanju, ekologiji in pomenu raznolike urbane narave – temam, ki ostajajo v središču njenega dela. Navdih črpa iz naravnega sveta, njegovih ciklov rasti in razpada, trdoživih plevelov ter spontanih urbanih ekosistemov. S tem si prizadeva premoščati vrzel med človekovimi in naravnimi ekosistemi. Njeno delo se odvija predvsem skozi participativne nabiralniške sprehode in delavnice, podprte s predavanji, pisanjem in vizualnimi mediji.

Program sofinancirata: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana

Poziv za kratke filme – 42. Festival LGBT filma
Ustvarjate kratke filme z LGBT+ tematiko, liki ali zgodbami? Postanite del najstarejšega LGBT+ filmskega festivala v Evropi!
Festival LGBT filma z veseljem vabi k prijavi kratkih filmov (do 30 minut), ki odražajo raznolikost, pogum in ustvarjalnost LGBT+ skupnosti. Prijavite svoj film in se potegujte za glavno festivalsko nagrado!
Rok za prijavo: 1. september 2026
Prijavnico in vse napotke najdete na: www.lgbtfilmfest.si
Pridružite se festivalu, ki že več kot štiri desetletja odpira prostor zgodbam, ki spreminjajo pogled na svet.
Festival sofinancirata mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo RS

S04E01 Ilinka Todorovski - Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo
povezava do podkasta: https://open.spotify.com/episode/3uJY4Q7b3VDTQd41QRapOg?si=5MiDHrq_QHuLsxVJGMDxJA
V Beli krajini sredi polj stoji letalo – Douglas C-47 Dakota. Kaj počne tam? Kakšne zgodbe skriva? Zgodovinsko skrivnost ene največjih evakuacij civilistov v tem delu Evrope razkriva tokratna gostja Tanje Matijašević v svoji knjigi Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo . Ilinka Todorovski se rada zapodi v arhive, saj ti zgodbam, ki jo spremljajo že od otroštva, dajejo širši kontekst. Tudi knjižna veša se je po njeni zaslugi navdušila nad zgodovino, saj takšne knjige dokazujejo, da ta ni le stvar brkatih mož na konjih.
Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo: evakuacija civilistov marca 1945 predstavlja poglobljeno in skrbno dokumentirano raziskavo. S prepletom arhivskih virov in osebnih pričevanj preživelih ter njihovih potomcev avtorica pokaže, kako vojna ne oblikuje abstraktne zgodovine, temveč usode konkretnih ljudi – njihovih družin, želja, strahov in upanj.
Literarne glasove ustvarjajo: Tanja Matijašević z gosti,
ŠKUC s podporo Javne agencije za knjigo.
Asociacije: od rdeče preko pice do srečanj
Časovni stroj: Ilinko zanimajo zgodbe in zgodovina. Knjige pri katerih je sodelovala pa jo “kar najdejo”, kot pravi.
Jezikovni vozli: kantonma
Leksikon: Vlak ali avto, Kje bi živela, Zvočne knjige, podkasti ali znanstvene oddaje?
Degustacija: Fančki so se najbolj v spomin btisnile domačinke v Kaštelih …
Priporočila: Suzana Tratnik - Škarje, Nora Verde - O ljubezni batinah in revoluciji, Jedrt Maležič - Bojne barve. Jacqueline Harpman; Jaz, ki nikoli nisem poznala moških
O avtorici:
Ilinka Todorovski
Novinarka, publicistka, avtorica in raziskovalka, ki je s svojim delom pomembno prispevak ohranjanju zgodovinskega spomina, dostojanstvu posameznic in posameznikov ter k uveljavljanju korektnega in odgovornega novinarstva v času porasta medijske propagande in političnih pritiskov. Med drugim je delovala kot dopisnica iz Zagreba za RTV Slovenija, urednica informativnih programov ter varuhinja pravic gledalk_cev in poslušalk_cev. Njeno delo zaznamujejo visoki profesionalni in etični standardi ter dosledno zagovarjanje pomena preverjenih dejstev, kritičnega razmišljanja in neodvisnega novinarskega dela. Njena novinarska in raziskovalna praksa pomembno prispeva k razumevanju zgodovine, medijske odgovornosti in družbene vloge novinarstva.
Literarne glasove omogoča: Javna agencija za knjigo RS:

Liturgy (ZDA) – experimental/black metal
ponedeljek, 3. 8. 2026, ob 21.00, Klub Gromka, Ljubljana.
Vstopnice: 15 € v predprodaji, 18 € na dan
vstopnice že v predprodaji: https://www.mojekarte.si/si/liturgy/vstopnice-1212468.html
Liturgy je projekt glasbenice Haela Ravenna Hunt-Hendrix. Pravi, da njen energičen 'transcendentalni black metal' obstaja v prostoru med metalom, eksperimentalo, klasično glasbo in spiritualnim ritualom. Band obstaja kot platforma med umetnostjo in teologijo.
BANDCAMP
YOUTUBE
INSTAGRAM
FACEBOOK

Koncert sofinancirata: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana

UTELEŠENO: 2026
5. 3. 2026 - 25. 8. 2026
___________
Program:
5. 3. 2026 ob 19. uri Lazar Simeunović Simptom očeta
6. 3. 2026 ob 19. uri Hristijan Nashulovski Ljudi
19. 3. 2026 ob 19. uri Ana Malnar Obdrži me tu
23. 3. 2026 ob 18. uri Ekspanzija v prostoru (Javna diskusija) Moderatorka: Alenka Pirman Sodelujejo: Dunja Kukovec, Barbara Borčić, Vladimir Vidmar, Maša Žekš, Jasmina Založnik in Tatiana Kocmur.
25. 8. 2026 ob 19. Uri Alja Branc Barbosa Platonic Dances
___________
Galerija Škuc predstavlja UTELEŠENO, novo programsko platformo, posvečeno performativnim umetniškim praksam. Projekt se osredotoča na minljive, časovne in utelešene umetniške forme, ki v ospredje postavljajo prisotnost, proces in neposredno izkušnjo ter se upirajo popredmetenju.
Prva edicija prinaša štiri performanse in javno diskusijo. Nastopili bodo Lazar Simeunović (Simptom očeta, 5. 3. 2026), Hristijan Nashulovski (Ljudi, 6. 3. 2026), Ana Malnar (Obdrži me tu, 19. 3. 2026) in Alja Branc Barbosa (Platonic Dances, 25. 8. 2026). 23. marca 2026 bo potekala javna diskusija Ekspanzija v prostoru, ki jo bo moderirala Alenka Pirman. V pogovoru bodo sodelovali Dunja Kukovec, Barbara Borčić, Vladimir Vidmar, Maša Žekš, Jasmina Založnik in Tatiana Kocmur.
Program odpira vprašanja telesa kot političnega in čustvenega prostora, mehanizmov oblasti, identitete, nepripadnosti ter sodobnih oblik skupnosti. UTELEŠENO vzpostavlja prostor za raziskovanje in razvoj performansa ter krepi njegovo vlogo v sodobni umetnosti.
___________
Več o projektu
___________
Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

Inkluzivna kulturno umetnostna vzgoja – izmenjava praks za uvedbo novega pristopa do kulturno umetnostne vzgoje
V Društvu ŠKUC smo v letu 2025 začeli z novim projektom Inkluzivna kulturno umetnostna vzgoja – izmenjava praks za uvedbo novega pristopa do kulturno umetnostne vzgoje, podprt s strani Erasmus+ Mala partnerstva na področju mladine.
Projekt bo trajal 17 mesecev do leta 2027.
Cilj projekta je izmenjava znanja na področju kulturnega izobraževanja, delo z marginaliziranimi mladimi (s poudarkom na mladih s posebnimi potrebami) in uvedba vključujočega kulturnega izobraževanja v naš program prek izmenjave znanja med partnerskimi organizacijami. V projektu želimo opolnomočiti mladinske in kulturne delavce iz obeh organizacij na področju dela z mladimi z manj priložnostmi (s poudarkom na tistih s posebnimi potrebami) v kulturi ter ustvariti nov pristop in prilagoditve za vključujoče kulturno-umetniško izobraževanje.
Aktivnosti projekta


Študijski obisk v Društvu ŠKUC v Ljubljani


Študijski obisk v Poraki Novi v Bitoli


Ustvarjanje zbirke iger, ki bo služila kot pripomoček pri delu z manj priložnostmi


Izvajanje delavnic kulturno umetnostne vzgoje v Ljubljani in v Bitoli (v aktivnosti bo vključenih vsaj 60 mladih)


Predstavitev igre in razdelitev le te različnim kulturnim ustanovam ter mladinskim organizacijam


Pričakovani rezultati projekta so 5 mladinskih delavcev iz Škuca s poglobljenim znanjem na področju dela z mladimi z manj priložnostmi in 5 mladinskih delavcev iz Porake Nove z znanjem o izvajanju kulturne in umetniške vzgoje. Rezultat bo tudi zbirka iger, ki bo vključevala dejavnosti na področju vključujoče kulturne umetniške vzgoje. V aktivnosti bo vključenih vsaj 60 mladih.

Projekt je sofinanciran s strani Evropske unije.

Skupaj za boljše počutje mladih
V Društvu ŠKUC smo v letu 2025 pričeli s projektom Skupaj za boljše počutje mladih, Erasmus+ projekt Aktivnosti udejstvovanja mladih. Projekt traja 16 mesecev.
Projekt ustvarja varno okolje za mlade, s poudarkom na ozaveščanju in preventivi duševnega zdravja. Zagotavljamo metode in orodja za pomoč mladim pri soočanju s stiskami ter kakovostne informacije o duševnem zdravju. Organiziramo odprte pogovore in izmenjavo izkušenj med mladimi, njihove ideje pa bomo vključili v dokument za odločevalce. Cilj projekta je zagotoviti varno okolje, ki bo s preventivnimi aktivnosti ozaveščalo o pomembnosti duševnega zdravja ter hkrati ponujalo podporo mladim, ki se s težavami že srečujejo.
Aktivnosti projekta:


Srečanja mladih v pogovorni skupini, kjer delijo svoje izkušnje in strategije za premagovanje stresa ter ohranjanje dobrega duševnega zdravja.


Oblikovanje pisnih predlogov o potrebah mladih na področju duševnega zdravja, ki jih bomo posredovali odločevalcem.


Dodaten zavihek na spletni strani, kjer so na enem mestu zbrane vse informacije o duševnem zdravju.


Oblikovan bo protokol za mlade, ki se srečujejo s težavami v duševnem zdravju in obiščejo našo organizacijo.


Individualna svetovanje s terapevtko.


Spletna kampanja za mlade o tematikah duševnega zdravja


Okrogla miza na temo duševnega zdravja.


Udeleženci projekta imajo raznoliko ozadje, vključeni so predvsem mladi z manj priložnostmi, 15-29. Pričakujemo, da se bo vključilo 2050 mladih; nekateri preko delavnic in drugi preko spletne kampanje.

Projekt je sofinanciran s strani Evropske unije.

Poslušate lahko naslednje podcaste:
o endomitrozi: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Endometrioza-e23osn0
Bistro pri lačnem študentu: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Bistro-pri-lanem-tudentu-e1vdl0j
38. Festival LGBT filma: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/38--festival-LGBT-filma-e1rpdco
Svetovni dan duševnega zdravja: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Svetovni-dan-duevnega-zdravja-e1p5hs9
Zvok mladosti: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Zvok-mladosti--osrednji-dogodek-ob-Evropskem-letu-mladih-2022-e1jevv2
Mladi in politična participacija: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Mladi-in-politina-participacija-e1heb18
Perkarno delo: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Prekarno-delo-e1fq1lm
o prostovoljstvu : https://anchor.fm/dashboard/episode/e13pgpi
o Paradi ponosa: https://anchor.fm/dashboard/episode/e13ilq5
o kulturi avtonomnih prostorov: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Stanovanjska problematika: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Stanovanjska-problematika-e1doq9k
o lažnih novicah : https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
EVS prostovoljec v Berlinu: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Življenje z manj odpadki: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Mladi in duševno zdravje: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH

Objavljamo novo knjižico z naslovom Skupaj obvladujemo hiv stigmo , ki je nastala z izmenjavo vidikov ljudi s hivom in zdravstvenih delavcev na stigmo povezano s hivom, z namenom da bi se stvari izboljšale.

Knjižica je bila sofinancirana s sredstvi Ministrstva za zdravje.

Pri Društvu ŠKUC je izšel zbornik »Primeri dobrih praks s področja informiranja mladih v Sloveniji«. V zborniku lahko najdete dobre prakse s področja informiranja mladih, si preberete zakaj je informiranje mladih pomembno ter kaj vse se na področju informiranja mladih dogaja v Sloveniji. Zbornik je nastal v okviru Ljubljanske mreže info točk, ki se ukvarja z informiranjem mladih v Ljubljani. link do zbornika je tukaj: http://www.lmit.org/wp-content/uploads/2021/01/SKUC-ZBORNIK.pdf Zbornik je financiral Urad za mladino MOL.

LEZBIČNA (LGBT+) KNJIŽNICA IN ARHIV vsak četrtek in petek, med 15.00 in 19.00, Metelkova 6, 1000 Ljubljana, (julij, avgust zaprto) Lezbična (LGBT+) knjižnica in arhiv , projekt Lezbične sekcije Škuc-LL , zaobjema delovanje specializirane knjižnice in arhiva, ki sta namenjena lezbičnim in gejevskim študijam (LGBT), študijam spolov in seksualnosti, človekovim pravicam in razvoju GLBT+ skupnosti in gibanja v Sloveniji. Je edina tovrstna specializirana zbirka v Sloveniji ter v širši regiji in je v teku let postala referenčna, saj pokriva področje, s katerim se sistematično ne ukvarja nobena druga splošno izobraževalna ali specializirana knjižnica ali ustanova v Republiki Sloveniji. Neprekinjeno deluje od maja 2001. Zbirka Knjižnice zaobjema preko 6000 bibliografskih enot (klasično knjižno gradivo, avdio in vizualno gradivo), ki se deli na strokovno literaturo (teorija); pravne dokumente EU in R Slovenije (zakoni in predpisi na področju GLBT); priročnike za varstvo človekovih pravic; slovensko leposlovje (poezija, proza); tuje in prevodno leposlovje (poezija, proza); periodiko (revije, serije); poljudno gradivo (stripi, vodiči); avdio-vizualno gradivo (zvočni zapisi, VHS, DVD, fotografije, plakati, transparenti); dokumentarno gradivo (arhivski dokumenti); medijski arhiv; slovensko GLBT bibliografijo. Zbirka je klasificirana v skladu z osnovnimi bibliotekarskimi standardi. Lezbična (LGBT+) knjižnica in arhiv predstavlja znotraj samega AKC Metelkova enega od členov metelkovskih knjižnic (skupaj s knjižnico Mirovnega inštituta , StripBurgerja , SCCA in Škratove čitalnice ), obsežnih kolekcij, ki v prostoru Slovenije ohranjajo in negujejo javno dostopni fond predvsem sodobnih teoretskih in umetniških zvrsti, nepogrešljivih za razvoj kritičnega mišljenja. Pripravila: Nataša Velikonja, koordinatorka Lezbične knjižnice projekt omogoča: Mestna občina Ljubljana