Lepo vabljene_ na odprtje razstave Trans(myth) v sredo, 21. 8., ob 19. uri!

Trans(myth) 21. 8.–26. 9. 2024

Umetnica_: Cat Jugravu Pomočnik umetnice_: Pieter Defraene Kuratorka_: Tia Čiček Kuratorska pomočnica: Elena Chirila Udeleženke_: Katarina Babić Derenda, Nal Kocjan, Patrik Komljenović, Spike_Pika Terpin

Trans(myth) je procesualni projekt Cat Jugravu v koprodukciji Galerije Škuc, Kina Šiška in SCCA-Ljubljana ter s podporo Zavoda TransAkcija. Vključuje dve razstavi: Trans(myth) v Galeriji Škuc (21. 8.–26. 9.) in Trans(myth) Me Baby One More Time v Kinu Šiška (10. 9.–11. 10.), ki jo spremlja rave-performans z istim naslovom (10. 9.). Projekt dokumentira nastanek začasne skupine kvir in trans* umetnic_, ki se ukvarja z (ne)arhiviranjem kvirovske slovenske folklore, mitov in obrti. Oblikovanje kvir in trans* identitete je dinamičen, po svoji naravi procesualen proces, za katerega sta značilna nenehno samospoznavanje in izražanje. Odkrivanje kvir potencialov v mitih in folklori ponovno vzpostavlja in reinterpretira kulturne pripovedi, ki so zgodovinsko marginalizirale naše identitete. Projekt je sestavljen iz treh delov, ki dokumentirajo ustvarjanje, preoblikovanje in morebitno izginotje umetniškega dela, ne pa posameznega rezultata. To odraža ciklično izginjanje trans* in kvir arhivov, medtem ko sodelovalna narava projekta poudarja odpornost in ponovno pojavljanje teh pripovedi.

Več o razstavi!

Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

Naši ljubi alter idioti
četrtek, 22. 8. 2024, ob 21.00, Galerija Škuc
vstopnina: 10 €, študentje, dijaki, upokojenci: 7 €, priporočene rezervacije: info@skuc.org
Postapokaliptični Za crknt ponuja preplet krajših intervencij in daljših improvizacij na temo: moj alter idiot. Moj alter idiot je osebnost, ki živi v meni, z mano, ki je v kontaktu z menoj, me ne pusti dihati in sodeluje v vsaki moji umetniški kreaciji. “Malgre moi” ali “meni navkljub” je vedno tu. Je netekmovalna in neprepričljiva umetniška zvrst, skvotana ali nezakonito zasedena z nekredibilnimi in nekompetentnimi alter idioti. Alter idioti smo: fejk tajnica Beti, nekompetentna_i_o drag diva Josipa Divac, producent z glasbeno žilico Klausy, kvalificirana prodajalka domačih jajc Tereza, parti animal s svojevrstno točko vrtenja šnopca na verigi in nekredibilni Evroposlanec, kar seveda diši po resničnostnostnem šovu. Tega začini občasno Marina z venčkom sintesizer komadov, ki jih prepeva na vašo skrito željo. Alter idijoti vznikajo skozi leto kot gobe po dežju. Kje se skrivate?
Za crknt postava:

Klausi – Gergely Dózsa,
Edina Živa Diva- Simeon Huzun,
Tajnica Beti – Tina Janežič,
Evropoanimator – Tomaž Lapajne Dekleva,
Tereza – Petra Markovič,
Animal -Andrej Zupanc,
Kapitanka Marina – Maja Dekleva Lapajne


foto: Simao Bessa

Petek, 23. 8. 2024, ob 20.00, atrij Galerije Škuc, Ljubljana.
Prost vstop.
ŠKUC KSB predstavlja:
vsa je umetniški psevdonim skladateljice, pevke in inštrumentalistke Veronike Kumar. https://www.youtube.com/watch?v=jXO0cjYcxxw
Avtorska glasba, ki temelji na (strukturirani) improvizaciji in s pomočjo elektronike (efektov) ustvarja globoke zvočne pokrajne, se giblje med eksperimentalnim popom in modernim jazzom, v svojem bistvu pa služi poeziji, zgodbam, besedam in slikam, ki poslušalca popeljejo na popotovanje polno čutnosti/čustev.
Leta 2022 je za svoj prispevek k sodobni glasbi prejela nagrado Jazzon, leta 2021 pa dve nagradi na slovenski popevki.

Koncert omogočata: Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo.

Društvo ŠKUC v ponedeljek, 26. avgusta 2024, ob 16.00 v Galeriji Škuc na Starem trgu 21, Ljubljana organizira delavnico/posvet Skupaj povezani v sodobni umetnosti in kulturi .
V letu 2024 nadaljujemo naše delo na področju kulture namenjene ranljivim skupinam. Delavnica bo namenjena pridobivanju novih znanj za delo z ranljivimi skupinami in izmenjavi naših izkušenj, orodij za delo z osebami iz ranljivih skupin ter pristopov, ki jih lahko uporabimo pri svojem delu.
Delavnico bo vodil in z nami delil svoje bogate izkušnje s tega področja Tomaž Dekleva Lapanje .
Na delavnici bo predstavil načine kako najti in spodbujati iskrice sprejemanja, radoživosti, veselja, optimizma - ne da bi te oseba zavrnila in hkrati na spoštljiv način ozavestiti morebitne stiske uporabnikov, ki se lahko vrstijo od občutka nepripadanja, neuspešnosti v šolanju/delu, do zdravstvenih težav, nesprejemanja spolne identitete/usmeritve, staranja in/ali drugih.
Tomaž Lapajne Dekleva je dramatik in vsestranski ustvarjalec na področju sodobnega gledališča. Z gledališko improvizacijo se je začel ukvarjati leta 1993. Izobraževal se je v številnih delavnicah mentorjev improvizacijske šole Dela Closa. Danes je poklicni gledališki ustvarjalec, ki je sooblikoval projekte Društva za razvoj gledališča v izobraževanju, Kolektiva Narobov, Društva Rdeči noski, Radia Slovenija, Televizije Slovenija, … Je avtor več objavljenih in uprizorjenih dramskih besedil, knjig in strokovnih člankov in član Društva slovenskih pisateljev.
Delavnica/posvet je namenjena vsem kulturnikom_icam, ki delajo z ranljivimi skupinami.
V kolikor bi bili za interesirani za sodelovanje, vas lepo prosimo za potrditev najkasneje do petka, 16. 8. 2024 na info@skuc.org ali na 041 714 876.
Projekt omogoča: Ministrstvo za kulturo RS

21. Večer LGBT+ poezije in proze
28. 8. 2024, ob 20h se bo v Galeriji Škuc že 21. leto zapored brala kvir literatura. Tokrat po malo drugačnem sistemu: da bo branje nekoliko manj maratonsko kot prejšnja leta in da o piskah_cih slišimo še kakšno manj znano dejstvo, ki ga običajno ne bi vključile_i v svoj opis, bo vsak_a napovedal_a nastopajočo_ega, ki bo bral_a za njo. Vabljene_i!
Prijave na branje do 18. 8. 2024 na elektronski naslov veronika.razpotnik@gmail.com

GLBT branja omogoča Javna agencija za knjigo RS

Glasbeno-plesni koncert flamenka
Sobota, 31. avgust, ob 20:30 , Galerija Škuc, Stari Trg 21, Ljubljana
70 minut
Kitara: David Heredia
Petje: Jelena Reiter
Ples: Mitja Obed, Mihaela Wabra Kucler, Jasna Premk

Vstopnice po 15 € lahko na info@skuc.org (priporočeno) in jo prevzamete na dan dogodka.

Iz osrčja flamenka, Granade, prihaja virtuoz na kitari David Heredia s svojim značilnim stilom, ki povezuje flamenko in romsko glasbo. Mojster strun je flamenku dodal vso čarobnost sveta in v glasbo vlil prostrane poljane človeške duše. Tako kot njegove kompozicije bo tudi večer mednaroden, skupno sinergijo bodo ustvarjali pevka Jelena Reiter (Dunaj) ter plesalci Mitja Obed, Mihaela Wabra Kucler in Jasna Premk iz skupine CoraViento.
DAVID HEREDIA je flamenko kitarist in skladatelj iz Granade v Španiji. Tako njegove korenine kot potovanja ga navdihujejo in poganjajo njegovo ustvarjalnost pri interpretaciji flamenka na edinstven način. Raziskovanje korenin romske glasbe ga je povedlo do Radžastana v Indiji, od tam pa v Turčijo, Romunijo, Bolgarijo. S svojimi projekti, ki povezujejo flamenko, romsko glasbo in jazz, je nastopal na mnogih festivalih V Španiji, Nemčiji, Avstriji, Franciji, Maroku, Turčiji, na Finskem in drugod. Izdal je albume Experience, Vivencias, Retrospective, Imperfections, sodeloval pa v glasbenih sestavih Kurtulus, Agua, Babole, Romance de agua y piedra.
Cikel Espacio flamenco poteka v produkciji društev CoraViento, Predmestje in Društvo ŠKUC, sofinancira ga Mestna občina Ljubljana.
Video: DAVID HEREDIA - EL MARQUÉS (música en directo) [2016] (youtube.com)

ponovitev predstave: torek, 3. september, ob 20.00 v Galeriji Škuc
CENA VSTOPNICE 15 €, popust za dijake, upokojence, študente 10 €, zaradi omejenega obiska predstave so priporočene rezervacije na info@skuc.org .
Sobota, 27. 7. 2024, ob 22. uri, premiera, Festival Dobimo se pred Škucem, Galerija Škuc, Ljubljana.
Ponovitve:
Nedelja, 28. 7. 2024, ob 19. uri, Festival Dobimo se pred Škucem, Galerija Škuc, Ljubljana.
Ivan Cankar Gospa Judit
Monodrama, ŠKUC gledališče
Avtorica priredbe in strokovna sodelavka Tatjana Doma Režiser in scenograf Alen Jelen Kostumograf Claudi Sovrè Lektor Martin Vrtačnik Prevajalka v angleščino Ana Bohte Lektorica za angleški jezik Arven Sakti Kralj
Igra
Gospa Judit Gaja Višnar
Roman, novelo ali satirično povest, kot besedilo Gospa Judit žanrsko označujejo različni literarni zgodovinarji, je Ivan Cankar začel pisati leta 1903, izšla pa je leta 1904 kot odgovor na uničujoče in zavrnilne kritike njegovega romana Hiša Marije Pomočnice , ki je izšel leta 1903. V delu Gospa Judit je Cankar odkrito kritiziral zlagano meščansko družbo in moralo svojega časa ter z Judit vzpostavil nov lik ženske v slovenski literaturi – etično pozitiven ženski lik. Cankar v vseh svojih delih, tudi v Gospe Judit , prepleta in razvija dva tematska nastavka: hrepenenje in socialnopolitično tematiko. Tokratna odrska priredba se osredotoča na Juditino hrepenenje in njeno iskanje ljubezni, ki sta gonilo celotnega dogajanja. Judit je edinka, ki je odrasla brez materine ljubezni, izhaja iz intelektualnega okolja, njen oče je učitelj, sama je izobražena, starejši mož pa jo vpelje v družbeno elito. Zelo mlada stopi v zakon brez ljubezni, nezvestega moža prezira, do njega čuti gnus. Tako kot pred njo Ema Bovary in Ana Karenina se tudi Judit ne boji pretrgati vezi zlaganega meščanskega zakona, da bi lahko sledila zahtevam srca. Judit hrepeni po čisti ljubezni, išče jo v različnih moških, ki pa niso dovolj močni, da bi ji ljubezen vračali in tako omogočili, da bi prenehala hrepeneti po njej. Judit je v iskanju ljubezni in hrepenenju popolnoma sodobna junakinja, ki ne pristaja na kompromise, polovičarstvo in zlagane odnose. Ne podreja se pričakovanjem in zahtevam družbe, temveč se poda na samotno pot iskanja ljubezenskega ideala, kar jo pripelje do resignacije in razočaranja. Ali je prava, čista ljubezen med dvema človeškima bitjema, upoštevajoč zahteve družbe, sploh mogoča?

Ivan Cankar Madam Judit
Monodrama, ŠKUC theater
Adapted by Expert Consultant: Tatjana Doma Director and Production Designer: Alen Jelen Costume Designer: Claudi Sovrè Reader: Martin Vrtačnik English Translation: Ana Bohte English Language Consultant: Arven Šakti Kralj
Starring: Madam Judit: Gaja Višnar
In 1903, Ivan Cankar started writing his Madam Judit , a novel or a satirical story, as literary historians describe this work. Published in 1904, it was a response to all the destructive and negative criticism of his previous novel The Ward of Our Lady of Mercy , which had been released a year earlier. In Madam Judit , he openly criticized the phoney bourgeois society and the morals of the time, and introduced a new character to Slovenian literature – an ethically positive character.
In all his works, Madam Judit included, Cankar intertwines and develops two thematic aspects: the longing and the socio-political part. This theater adaptation deals mainly with Judit’s longing and her search for love, two powerful drives of the story. Judit, an only child, bereft of motherly love, stems from an intellectual background. As her father is a teacher, she is well-read and is introduced into high society by her ageing husband. Having entered a loveless marriage at a very young age, she despises her unfaithful husband, moreover, she is disgusted by him. Much like Ema Bovary and Anna Karenina before her, Judit is not afraid to sever all the constraints of a sham marriage and follow her heart. Still pining for pure love, she seeks it in many men, but they turn out too weak to be able to reciprocate this love. So, she keeps yearning ... In her longing and search for love, Judit is quite a modern character, not submitting to compromise, futile or untrue relationships. She does not bow to the expectations of society, but bravely embarks on the lonely path towards her ideal of love, only to end up in resignation and disappointment. Is real, pure love between two people even possible when all of society's demands are taken into account?
Predstavo sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana

Petek, 13. 9. 2024, ob 18. uri, atrij Galerija Škuc, Ljubljana (če dežuje ŠKUC, Metelkova 6, Ljubljana)
Prvoosebno raziskovanje zgodb, medgeneracijski bralni klub za ranljive skupine; vodi: Zala Hriberšek.
prijave: info@skuc.org
Tokrat se nam bo na bralnem klubu pridružila pisateljica in prevajalka Jedrt Maležič .
Jedrt Maležič (1979) je pisateljica in književna prevajalka iz angleščine in francoščine. Leta 2016 je izdala kritiško dobro sprejeti kratkoprozni zbirki Težkomentalci (nominacija za najboljši prvenec) in Bojne barve (nominacija za nagrado novo mesto). V letu 2018 je sledil roman Vija vaja ven. Njeno delo Bojne barve je bilo prevedeno v makedonščino (Begemot, 2019), zbirka Težkomentalci pa je izšla v španščini (Litterae Slovenicae). Njen roman Napol morilke (Goga, 2021) je bil nominiran za nagrado kresnik, pri Založbi Goga pa je v letu 2022 izšel njen roman Križci, krožci.

Dogodek omogoča Javna agencija RS za knjigo.

Vabljene_i k sodelovanju v sklopu projekta Prisotnost skupnosti
V sklopu projekta Prisotnost skupnosti pod okriljem Galerije Škuc, k sodelovanju vabimo mlade_i raziskovalke_ci .
Z vašo pomočjo želimo dokumentirati zgodbe in spomine, ki se navezujejo na kvir prostore . Kje ste se smejale_i? Kje jokale_i? Jezile_i? Kateri prostori so za vas bili ali so še vedno pomembni? Kaj se je tam zgodilo? Kaj zbudi te spomine?
Vabimo vas, da svoja občutja in spomine delite v obliki intervjuja oziroma v obliki, v kateri se boste počutile_i bolj prijetno in varno. V kolikor želite, boste to lahko storile_i tudi anonimno.
Hkrati vas vabimo, da projektu donirate kakršnokoli gradivo povezano s svojo zgodbo; naj bodo to slike, predmeti ali karkoli drugega, kar vas veže na vašo zgodbo.
Tekom raziskovanja želimo vzpostaviti prostor, kjer je možno deliti svoje izkušnje, specifično povezane s prostori. Cilj projekta je doseči vidnost kvir zgodb, normalizacijo naših življenj ter arhiviranje nevidnih zgodb.
Zbrane zgodbe bomo predstavile_i v spletnem projektu kjer bodo na interaktiven način vaše zgodbe v prirejeni obliki dostopne na ogled širši javnosti . S takšnim načinom želimo utrditi prisotnost kvir življenj in prostorov v našem mestu in vsem kvir osebam pokazati, da je naša skupnost močno prisotna.
Za sodelovanje pri projektu nam pišite na: kvirlab.skuc@gmail.com
Veselimo se vaših zgodb,
Mlade_i raziskovalke_ci
Nuka Horvat, Tamara Mihalič, Danko Ostojić, Monika Zupin

Kvir lab je del projekta Mladi in prihodnost LGBTQIA+skupnosti , ki se izvaja v okviru programa Erasmus+, sofinanciranega s strani Evropske unije.
Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

»Njihovi zakoni, naša življenja«* – Začetki LGBT gibanja v Sloveniji
4. 7. 2024 - 29. 9. 2024, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Cekinov grad, Ljubljana.
Ob 40. obletnici gibanja LGBT v Sloveniji vas vljudno vabimo na odprtje razstave »Njihovi zakoni, naša življenja« - Začetki LGBT gibanja v Sloveniji.
Odprtje bo v četrtek, 4. julija 2024, ob 18. uri. Razstavo bo odprla Nataša Sukič, podpredsednica Državnega zbora RS.
Vabljeni tudi na Pogovor o začetkih gibanja LGBT v Sloveniji, ki bo v torek, 9. julija 2024, ob 18. uri. Spregovorili bodo Nataša Sukič, dr. Marina Gržinić, Aprilija Lužar in Zemira Alajbegović Pečovnik. Pogovor bo moderiral Brane Mozetič.
Zametki skupnosti LGBT V Sloveniji segajo v sredo 80. let, ko so se z nizanjem dogodkov, srečevanj, umetniških in kulturnih projektov izoblikovali temelji za današnjo skupnost, ki stremi k emancipaciji in spoštovanju vseh spolnih usmerjenosti in spolnih identitet.
Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije bo s svojo panojsko razstavo na muzejski ploščadi obeležil začetke prvih let formiranja gibanja LGBT v Sloveniji v obliki fotografij dogodkov, plakatov in nekaterih drugih predmetov. Razstava nastaja v sodelovanju z več posamezniki in muzejskimi institucijami, ki so posodili gradivo iz svojih zbirk.
Razstava je del projekta 40 let gibanja LGBT v sodelovanju z Muzejem in galerijami mesta Ljubljana ter Društvom ŠKUC.

*Naslov plošče multimedijske skupine Borghesia iz leta 1986 (FV Založba)

5. 6. - 31. 12. 2024, Metelkova 6, Ljubljana.
Razstavo posvečamo Bogdanu Lešniku (1952-2024), pionirju LGBT gibanja v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji.
Letos praznujemo 40. obletnico gibanja LGBT v Sloveniji. Aktivistični boj proti družbenemu, političnemu, kulturnemu ali ekonomskemu izključevanju gejev in lezbijk, se je začel leta 1984 s prvim Magnus festivalom.
Enakost in enakopravnost LGBT-oseb se je v Sloveniji v zadnjih letih izboljšala, k čemur je prispevalo predvsem skoraj štiridesetletno neutrudno delo številnih civilnodružbenih organizacij, skupin in posameznic_kov ter njihovih lokalnih in mednarodnih zaveznic_kov. Razširitev tega gibanja iz Ljubljane na celotno ozemlje države in tudi zunaj nje je zaznamovala težka in zapletena pot, tako z vidika sprejemanja in osveščanja družbe kot tudi zakonskih, tj. pravno-formalnih določil, ki naj bi omogočali dostojno življenje vsakemu posamezniku znotraj naše družbe.
Pričujoča razstava plakatov iz arhiva društva ŠKUC je le del celoletnega dogajanja obeležitve, ki ga pripravljamo v Društvu ŠKUC, Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Mestnem muzeju Ljubljana (MGML) in drugih LGBT+ organizacijah. Razstavljeni plakati bodisi predstavljajo ključne mejnike v prvih letih gibanja (Festival Magnus – homoseksualnost in kultura, izid prve številke Revolverja, prvi slovenski lezbični film, …) ali pa s svojo formo in sporočilno vrednostjo predstavljajo druge ključne premike aktivističnega gibanja skupnosti (Roza klub pozdravlja prihod svetega očeta, Varno v meni, Vse ljubezni so enako lepe, …).
Plakati:
Dnevi gay in lezbičnega filma (1992) - Od 6. do 13. decembra potekajo Osmi dnevi gay in lezbičnega filma. Filmske projekcije potekajo v Kapelici na Kersnikovi 4 v Ljubljani.
Plushivisti – skupina za samopomoč (2005) - od leta 2005 delujoča anonimna skupina za samopomoč (s prvotnim imenom Mercury), namenjena s HIV-om okuženim moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi. Za vizualno podobo izberejo poslikave Keitha Haringa, umetnika in AIDS aktivista.
Revolver (1990) - revija za kulturna in politična vprašanja (s homoerotičnim nabojem). Plakat z naslovnico prve številke Revolverja, revije Roza kluba, ki je izhajala med leti 1990 in 1997, štirikrat letno, in je prinašala članke na tematiko istospolne usmerjenosti.
10. konferenca mednarodnega združenja lezbijk in gejev (ILGA) (1996) - plakat 10. ILGA konference za vzhodno, jugovzhodno in srednjo Evropo, ki so jo med 8. in 11. avgustom 1996 organizirali in gostili ŠKUC Roza klub, Magnus in LL.
Parada ponosa (2003) - 20. junija poteka tretja parada gejevskega in lezbičnega ponosa pod geslom "Mi drugačni, vi enakopravni", ki jo organizirajo Magnus, LL, Roza klub, Legebitra, Out in Slovenija in Libero. Parada se začne v parku Tivoli, paradniki in paradnice nato "objamejo" parlament in iz njega prikličejo predsednika DZ Boruta Pahorja.
Vse ljubezni so enako lepe … (1998) - kampanja Roza kluba proti nestrpnosti do gejev in lezbijk v obliki plakatne akcije
Varno v meni (1992) - ŠKUC, Roza Klub in Urad za mladi novembra 1992 objavijo zloženko »Spolnost in aids: Varno v meni« ter pričujoči plakat, ki ga je oblikoval Andrej Brumen-Čop. Zloženka aprila 1993 povzroči radikalno zaostrovanje homofobije z izrazitim klerikalno nacionalističnim tonom.
Pogled moškega (1992) - – Od 14. do 28. januarja v organizaciji Roza kluba v Galeriji Škuc poteka fotografska razstava "Pogled moškega". Sodelujejo Alen Kos, Boštjan Lisec, Gorazd Majaron, Marko Radovan, Mio Vesović. Organizator je Roza klub.
Derek Jerman – retrospektiva filmov (1986) - Od 9. do 14. junija poteka tretji festival Magnus 1986, z retrospektivo filmov Dereka Jarmana (Dream Machine, Sebastiane, In the shadow of the Sun, The Tempest, Tape Köln, Throbing Gristle Psychic Rally in Heaven, Jubilee, The Angelic Conversation, Caravaggio, Home Movies I and II)
Magnus – homoseksualnost in kultura (1984) - Od 23. do 29. aprila poteka v Ljubljani festival Magnus: "Homoseksualnost in kultura". Festival označuje začetek LGBT gibanja v Sloveniji, filmski del pa šteje kot 1. festival gejevskega in lezbičnega filma.
Roza klub pozdravlja prihod svetega očeta (1996) - drugi iz serije satiričnih plakatov, natisnjen maja 1996, ko se je Roza klub pridružil feminističnim skupinam, ki so protestiral proti prihodu papeža v Slovenijo. Ciklus plakatov oblikujeta Irena Woelle (oblikovalka Narobe) in Vuk Ćosić (Post Deadline Productions), prvi v seriji je bil "Roza klub pozdravlja prihod pomladi", tretji pa "Roza klub pozdravlja gradnjo slovenskih avtocest".
Varuhi meje (2002) - 9. maja se v Ljubljani, Mariboru in Celju zgodi premiera filma Varuh meje Maje Weiss. Scena ga poimenuje za prvi slovenski lezbični film.

Razstavo pripravili: pisarna društva ŠKUC in redakciji družbenih gibanj

ŠKUC KSB predstavlja
Lana Del Rabies, Pharmakon in Kollaps petek, 25. 10. 2024, ob 20h, Klub Gromka
cena vstopnice v predprodaji 15 € na dan koncerta 18 €
Vstopnice že v predprodaji na: https://www.mojekarte.si/si/lana-del-rabies-pharmakon-in-kollaps/vstopnice-1188010.html
Vabljeni v Gromko na čaščenje noiserske neuravnovešenosti in obilja decibelov. Poetično poimenovana Lana Del Rabies, ki opeva ezoterično brutalnost naše biti na tem svetu in svoj nastop spusti kot nuclear powered pošast nad nadvse deviško publiko. Pharmakon s svojim zvočnim praznovanjem čiste feralnosti in s svojim performansom prav eksplodira po celi dvorani in ljudem ni jasno, kako lahko ena oseba ustvari takšno sonično apokalipso. In seveda mednarodni noise titani Kollaps, ki se po novem bohotijo z umetniško instalacijo, ki jo hkrati uporabljajo kot tolkala, sestavljeno iz obdukcijske opreme. Kar je včasih rezal možgansko tkivo, ga sedaj zvočno. S pomočjo sintov na tenkočutno sadističnih nastavitvah, feedback loopih, odpadnim železjem ustvarijo industrial death eksekucijo z absolutno psihopatskim nastopom, kjer članom vedno, milorečeno, strga na odru. Varno in zabavno!

Lana Del Rabies death industrial/noise/goth/power electronics https://lanadelrabies.bandcamp.com/ https://www.facebook.com/LanaDelRabiesMusic https://www.instagram.com/iamlanadelrabies/ https://www.youtube.com/watch?v=b5Hrem8apTk
Pharmakon death industrial/noise/power electronics https://pharmakon.bandcamp.com/ https://www.instagram.com/pharmakon_noise/ https://pharmakon.bandcamp.com/ https://www.youtube.com/watch?v=ROpK-7vWSPc
Kollaps death industrial/noise https://kollaps-noise.bandcamp.com/ https://www.instagram.com/kollapsmusic/?hl=en https://www.facebook.com/Kollapsmusic https://www.youtube.com/watch?v=qdzLCxeIBp0
Koncert omogočata: Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo.

40. obletnica gibanja skupnosti LGBT v Sloveniji
Radi bi slišali tvojo zgodbo!
Letos praznujemo 40. obletnico gibanja LGBT v Sloveniji. Ob tej priložnosti se bo skozi leto odvilo več razstav in dogodkov, ki jih pripravljamo v Društvu ŠKUC, Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter Mestnem muzeju Ljubljana (MGML). S partnerji projekta poudarjamo pomembnost vsestranskega prepoznavanja pomena tega zgodovinskega angažmaja družbene skupine in se dotika lokalnih, nacionalnih in mednarodnih vidikov gibanja LGBT.
Zato v prvi fazi h konkretnemu sodelovanju vabimo vsakogar, ki bi si želel o omenjeni temi prispevati svojo zgodbo, predmet, spomin. Namen javnega poziva, ki je objavljen na spletni strani: https://40lgbt.si/ , je povabilo k sodelovanju za vse, ki si želijo s svojimi izkušnjami, spomini in predmeti soustvariti in dokumentirati raznolikost zgodovine LGBT skupnosti v Sloveniji. Sodelovanje bo oblikovalo bolj avtentično sliko ključnih dogodkov ter tako obogatilo našo kulturno in družbeno dediščino.
Enakost in enakopravnost LGBT-ljudi se je v Sloveniji v zadnjih 40 letih izboljšala, k čemur je prispevalo predvsem skoraj štiridesetletno neutrudno delo številnih civilnodružbenih organizacij, skupin in posameznic_kov ter njihovih lokalnih in mednarodnih zaveznic_kov. Razširitev tega gibanja iz Ljubljane na celotno ozemlje države in tudi zunaj nje je zaznamovala težka in zapletena pot, tako z vidika sprejemanja in osveščanja družbe kot tudi zakonskih, tj. pravo-formalnih določil, ki naj bi omogočali dostojno življenje vsakemu posamezniku znotraj naše družbe.
Z omenjeno institucionalno mrežo bo gibanju LGBT namenjen prepotreben prostor znotraj javnih kulturnih institucij. Na ta način želimo muzeje odpreti in nuditi prostor za predstavitev tudi tistim družbenih skupinam, ki tradicionalno delujejo izven tovrstnih ustanov oz. njihovo delovanje pogosto ni prepoznano ali beleženo, čeprav je jasno, da je njihova zapuščina sestavni del našega okolja.

Foto: Obvoznica mimo nestrpnosti. Junij 2001, Ljubljana. Foto: Brane Mozetič. Škuc LGBT digitalni arhiv 1984-2021. Hrani: Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana.

Kontakti za medije:
Urša Karer, Mestni muzej Ljubljana, ursa.karer@mgml.si Jernej Škof, Društvo ŠKUC, info@skuc.org , jernej.skof@skuc.org Barbara Kolenc, Muzej sodobne in novejše zgodovine, barbara.kolenc@muzej-nz.si

Tanjin zadnji letošnji gost je Pino Pograjc , študent anglistike in primerjalne književnosti na magistrski stopnji na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Rojen leta 1997, odraščal je v Kamniku, kjer je na tekmovanjih v slam poeziji prvič bral svoje pesmi pred občinstvom in nekajkrat zmagal. Leta 2022 je postal del selekcijske ekipe za Festival LGBT Filma v Ljubljani. Istega leta je založba Črna skrinjica izdala njegov pesniški prvenec Trgetanje , za katerega je dobil nagrado za najboljši literarni prvenec, ki se podeli v sklopu Slovenskega knjižnega sejma. Leta 2023 se je pridružil mednarodnemu pesniškemu projektu POT-VOT (Poezija sodobnosti – glasovi prihodnosti), s katerim bodo sodobni pesnice in pesniki obiskovali srednje šole. Njegova pesem »burleska« je bila za zbornik Rukopisi prevedena v srbščino. Lidija Dimkovska je izbor njegovih pesmi prevedla v makedonščino za platformo Blesok. Anamarija Šporčič je njegovo poezijo vključila v svoje predavanje o slovenski LGBT+ literaturi na St. Mary's College of Maryland.Dr. Borut Škodlar ga je septembra 2023 povabil kot govorca na mednarodni konferenci Contemplative Traditions and Psychotherapy , kjer je v pogovoru s z dr. Škodlarjem govoril o poeziji kot načinu osmišljanja psihotičnih izkušenj.
Podcast: https://open.spotify.com/episode/0pQKRmzrlwNL2bNJK3YPOz?si=tDQHnSSxTt-MzHPzmPnWtg

Asociacije : rdeča - olimpija in bači poljubi
Časovni stroj : kako je učiteljica slovenščine vzpodbujala Pina k pisanju, kdaj je zvedel za Braneta Mozetiča in nekaj o filmu. Veš kaj je videoteka?
Jezikovni vozli: baksuz, čš, gegice, mastić, lol
Degustacija: Izbruhek XVI, Naj nihče ne spi, Palestina, Radniškaj
Knjižna priporočila: Jericho Brown - The Tradition, Andreja Štepec - Jesenožki, Karel Hmeljak - Zategadalj, Blaž Božič: mleček, žbunje: grobovi v njem.
Literarne glasove ustvarjajo: Tanja Matijašević z gosti,
ŠKUC s podporo Javne agencije za knjigo,
grafična podoba: Anja Cimerman

Poslušate lahko naslednje podcaste:
o endomitrozi: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Endometrioza-e23osn0
Bistro pri lačnem študentu: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Bistro-pri-lanem-tudentu-e1vdl0j
38. Festival LGBT filma: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/38--festival-LGBT-filma-e1rpdco
Svetovni dan duševnega zdravja: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Svetovni-dan-duevnega-zdravja-e1p5hs9
Zvok mladosti: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Zvok-mladosti--osrednji-dogodek-ob-Evropskem-letu-mladih-2022-e1jevv2
Mladi in politična participacija: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Mladi-in-politina-participacija-e1heb18
Perkarno delo: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Prekarno-delo-e1fq1lm
o prostovoljstvu : https://anchor.fm/dashboard/episode/e13pgpi
o Paradi ponosa: https://anchor.fm/dashboard/episode/e13ilq5
o kulturi avtonomnih prostorov: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Stanovanjska problematika: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Stanovanjska-problematika-e1doq9k
o lažnih novicah : https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
EVS prostovoljec v Berlinu: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Življenje z manj odpadki: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Mladi in duševno zdravje: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH

Objavljamo novo knjižico z naslovom Skupaj obvladujemo hiv stigmo , ki je nastala z izmenjavo vidikov ljudi s hivom in zdravstvenih delavcev na stigmo povezano s hivom, z namenom da bi se stvari izboljšale.

Knjižica je bila sofinancirana s sredstvi Ministrstva za zdravje.

Pri Društvu ŠKUC je izšel zbornik »Primeri dobrih praks s področja informiranja mladih v Sloveniji«. V zborniku lahko najdete dobre prakse s področja informiranja mladih, si preberete zakaj je informiranje mladih pomembno ter kaj vse se na področju informiranja mladih dogaja v Sloveniji. Zbornik je nastal v okviru Ljubljanske mreže info točk, ki se ukvarja z informiranjem mladih v Ljubljani. link do zbornika je tukaj: http://www.lmit.org/wp-content/uploads/2021/01/SKUC-ZBORNIK.pdf Zbornik je financiral Urad za mladino MOL.

LEZBIČNA (LGBT+) KNJIŽNICA IN ARHIV vsak četrtek in petek, med 15.00 in 19.00, Metelkova 6, 1000 Ljubljana, (julij, avgust zaprto) Lezbična (LGBT+) knjižnica in arhiv , projekt Lezbične sekcije Škuc-LL , zaobjema delovanje specializirane knjižnice in arhiva, ki sta namenjena lezbičnim in gejevskim študijam (LGBT), študijam spolov in seksualnosti, človekovim pravicam in razvoju GLBT+ skupnosti in gibanja v Sloveniji. Je edina tovrstna specializirana zbirka v Sloveniji ter v širši regiji in je v teku let postala referenčna, saj pokriva področje, s katerim se sistematično ne ukvarja nobena druga splošno izobraževalna ali specializirana knjižnica ali ustanova v Republiki Sloveniji. Neprekinjeno deluje od maja 2001. Zbirka Knjižnice zaobjema preko 6000 bibliografskih enot (klasično knjižno gradivo, avdio in vizualno gradivo), ki se deli na strokovno literaturo (teorija); pravne dokumente EU in R Slovenije (zakoni in predpisi na področju GLBT); priročnike za varstvo človekovih pravic; slovensko leposlovje (poezija, proza); tuje in prevodno leposlovje (poezija, proza); periodiko (revije, serije); poljudno gradivo (stripi, vodiči); avdio-vizualno gradivo (zvočni zapisi, VHS, DVD, fotografije, plakati, transparenti); dokumentarno gradivo (arhivski dokumenti); medijski arhiv; slovensko GLBT bibliografijo. Zbirka je klasificirana v skladu z osnovnimi bibliotekarskimi standardi. Lezbična (LGBT+) knjižnica in arhiv predstavlja znotraj samega AKC Metelkova enega od členov metelkovskih knjižnic (skupaj s knjižnico Mirovnega inštituta , StripBurgerja , SCCA in Škratove čitalnice ), obsežnih kolekcij, ki v prostoru Slovenije ohranjajo in negujejo javno dostopni fond predvsem sodobnih teoretskih in umetniških zvrsti, nepogrešljivih za razvoj kritičnega mišljenja. Pripravila: Nataša Velikonja, koordinatorka Lezbične knjižnice projekt omogoča: Mestna občina Ljubljana