Predstavljamo avtorsko predstavo po motivih Razpada Ize Strehar in Vladimirja Matjaža Zupančiča: HOČEM ŽIVET V CENTRU Predstava se dotika problematik skupnega življenja skozi prizmo študentskega stanovanja. Preko protagonistov Zale in Vladimirja gledalca popelje v svet manipulacij in kontrole. To nista dve predstavi. To ni uprizoritev dveh dramskih tekstov. Predstava Hočem živet v centru je v prvi vrsti refleksija likov obeh dramskih predlog. Premiera: 31. 3. 2025, ob 20.00 v Galeriji Škuc (RAZPRODANO) Prva repriza: 1. 4. 2025, ob 20.00 v Galeriji Škuc (rezervacije na info@skuc.org ) (RAZPRODANO)
Ponovitev: 14. 4. 2025, ob 20.00 v Galeriji Škuc
cena vstopnice: 7 €, 5 € študentje, dijaki, upokojenci
NEKAJ O NAŠI PREDSTAVI...
Če bi mi nekdo eno leto nazaj rekel, da se bo 31.3.2025 ob 20. uri v Škucu premierno igrala moja predstava, mu z največjo gotovostjo ne bi verjela. Lansko poletje mi je bilo dolgčas in sem si pogledala film Prasica, za katerega je scenarij napisala Iza Strehar. Film me je tako zelo nagovoril, da sem prebrala vse ostale objavljene tekste avtorice. In tako sem odkrila dramo Razpad. Kmalu po tem se je v meni prvič pojavila misel, da bi ta tekst rada uprizorila. Začela sem ga prebirat s svojimi prijatelji in bolj ko sem razmišljala, bolj me je medel nedefiniran čas in prostor dogajanja. Misel o uprizoritvi sem opustila vse do trenutka, ko sem znova prebirala Vladimirja Matjaža Zupančiča, eno izmed mojih najljubših dram že iz srednješolskih časov. Brala sem jo naglas, saj vedno naglas berem dramske tekste. Zdi se mi, da tako lažje razumem njihovo uprizorljivost. Med branjem sem naletela na stavek »Jaz, ti in Aleš. A smo družina ali nismo?«. Zdel se mi je nekam znan. In potem je kar naenkrat kliknilo. V drami Razpad Andrej in Lena še vedno shajata s svojo sestro Zalo izključno zato, ker so družina. Stanovanjska dinamika in ideja o družini sta tako vzpostavili povezavo, ki je bil glaven povod za odločitev, da bom združila ta dva teksta v eno predstavo. Ko se je ideja v moji glavi razjasnila, sem dokaj hitro nabrala preostanek ekipe, večina pa je bila del projekta še preden je nastal - torej že poleti, ko sem, kot po navadi, na glas razglabljala o “svojem novem konceptu”. Poiskati enajst igralcev in celotno avtorsko ekipo je bil, presenetljivo, najmanjši problem. Nekateri trdijo, da je gledališče mrtvo. Mnogi so prepričani, da mladi ne zahajajo več v teatre. Osebno se ne strinjam ne z enim ne z drugim. Ta projekt mi je pokazal, da je ogromno mladih, ki jih gledališče zanima in bi ga radi spoznali in soustvarjali. Skozi proces nastajanja predstave sem spoznala, da v svojem “boju za prostor v uprizoritveni umetnosti brez akademije” nisem sama. Da so okoli meni mnogi ljudje, ki prav tako kot jaz, niso imeli prostora v gledališču, imeli pa so ogromno željo in vztrajnost. Ko se toliko src, ki gorijo za teater, združi v eno veliko srce, je gotovo pričakovati čudovit proces. Če bi mi nekdo eno leto nazaj rekel, da se bo 31.3.2025 ob 20. uri v Škucu premierno igrala moja predstava, mu z največjo gotovostjo ne bi verjela. In imela bi prav. Predstava Hočem živet v centru ni moja predstava, temveč je zmes gledanja predstav, preteklih in prihodnjih projektov, popitega vina, pokajenih jointov, joka, smeha, garanja, igranja, branja, pisanja, poljubljanja in dretja celotnega kolektiva. Ta predstava je dokaz, da z dovolj veliko željo lahko pridemo tja, kamor si nikoli ne bi predstavljali, da bomo prišli. Ta predstava je razlog, da še verjamem v gledališče.
Tia Rozman
Produkcija: Zavod Omrežje, ŠKUC, režiserka: Tia Rozman, prva asistentka režije: Zala Stele, druga asistentka režije: Lana Papež, dramaturginja: Aja Markovič, svetovalka za gib: Anja Mejač, kostumografinja: Eva Jakopič, scenografinja: Lucija Klauž, glasba: Trina Bizjak, luč: Matjaž Končina Igrajo: Rok Petrovčič Vižintin, Patricija Sekelj, Matija Pevec, Urban Švigelj, Ajka Poljanšek Zorn, Iza Lesjak, Maks Mihajlović, Iza Lužar, Aljoša Nežmah, Špela Pehant, Tinkara Kolar *Projekt je sofinanciran iz strani Mestne občine Ljubljana. *Oba avtorja sta nam avtorske pravice za uporabo besedila podarila.

Na 101. rojstni dan začetnice slovenskega intimizma, pesnice Ade Škerl (1924−2009), bo v četrtek, 3. 4., ob 13. uri med Prijateljevo in Cimpermanovo ulico na Prulah potekalo uradno odprtje prvega parka v Sloveniji, poimenovanega po istospolnem paru, Parka Ade Škerl in Sonje Plaskan .
Ada Škerl je bila pesnica, ki je s svojo prvo pesniško zbirko Senca v srcu (1949) razburkala takratno prevladujoče »lopatarsko« literarno polje. Intimistična pesniška zbirka je bila nemudoma deležna negativnih režimskih kritik, češ da gre za čustveno, dekadentno poezijo. Po političnih spremembah v zgodnjih petdesetih je nato šele štiri leta kasneje izšla pesniška zbirka Pesmi štirih s prav tako intimistično poetično noto.
Velik del slovenske literarne zgodovine Adi Škerl še vedno ne priznava zgodovinske vloge začetnice intimizma, temveč jo vpisuje na t. i. žensko obrobje slovenskega pesniškega kanona, kot ugotavlja dr. Varja Balžalorsky Antić ali pa obravnava kot »ženski pol« Pesmi štirih , medtem ko na začetek intimističnega toka postavlja moško četverico, kar zgolj kaže na to, da prelomnost v androcentrični patriarhalni kulturi še vedno ostaja v domeni avtorjev.
Sonja Plaskan, kot v raziskavi življenja Ade Škerl ugotavlja pesnik in urednik Brane Mozetič, je bila Adina življenjska sopotnica kar 49 let, pokopani sta v skupnem grobu družine Plaskan. Plaskan in Škerl sta tudi soavtorici nekaterih književnih prevodov.
Prvo poimenovanje parka po istospolnem paru tako predstavlja pomemben zgodovinski mejnik ne le v zgodovini LGBTIQ+ gibanja v Sloveniji, temveč v zgodovinjenju doprinosa slovenskih ustvarjalk k znanosti in umetnosti, k dodelitvi zgodovinskega mesta, ki jim pripada. Naj ob tem samo omenimo, da je po ženskah poimenovanih le 3% ulic in javnih mestnih površin.
Pobudo za poimenovanje parka sta dala pesnik in urednik Brane Mozetič in direktor ZRC SAZU Oto Luthar.
Dogodek bo potekal v organizaciji ZRC SAZU, Roza_ZRC+, MOL in Društva ŠKUC.

Četrtek, 3. 4. 2025, ob 16. uri, Info center ŠKUC, Stari trg 21, Ljubljana.
Info center Škuc vas z letošnjim letom vabi na zgodovinski krožek.
Krožek je namenjen vsem mladim, ki jih veseli zgodovina in radi prebirate zgodovinske knjige ali se nazaj v čas pomaknete preko zgodovinskih filmov. Krožek je sestavljen iz več zaporednih srečanj. Srečanja ne bodo potekala v kronološkem zaporedju časovnega traka, tako da se lahko udeležite enega ali vseh srečanj.
Predznanje o temah ni potrebno, saj bomo obdobje obravnavali glede na lastno dojemanje obdobja in ga prosto povezovali z ostalimi področji, kot so umetnost, jezikoslovje, tehnologija itd. Prav tako priporočeno gradivo ni pogoj za udeležbo, saj boste lahko o obdobju izvedeli na samem krožku.
Prvo srečanje, ki bo potekalo 3. 4. 2025 ob 16.00 , bo posvečeno obdobju raziskovanja severnega in južnega tečaja. Najbolj znani heroji omenjenega časa so imena, kot so Roald Amundsen, Ernest Shackelton in Robert Scott, vendar bomo prvo srečanje namenili nekoliko zgodnejšim potem. Za prvo srečanje se v branje priporoča Grozote teme in ledu Christopha Ransmayra. V središču večplastnega pustolovskega romana Grozote teme in ledu je resnična zgodba avstro-ogrske odprave na severni tečaj leta 1873. Avtentično poročilo avtor spretno preplete s fiktivno zgodbo italijanskega mladeniča Mazzinija, ki se na Dunaju navduši nad zapuščino odprave in se naposled nameni kreniti po njenih sledeh.
Za filmske navdušence pa priporočamo ogled filma Amudsen režiserja Espena Sandberga. Za tiste, ki ste pa ekstra radovedni si lahko preberete/ogledate: Alfred Lansing - Endurance: Shackleton's Incredible Voyage, Edvard Čalić: Roald Amundsen: poslednji viking, Darrel Bristow-Bovey: Finding Endurance, mini serija Endurance: Race to the Pole (režija: Alexis Girardet).
Zgodovinski krožek vodita Oskar Opassi, študent zgodovine na doktorskem študiju Filozofske fakultete in Tamara Mihalič, intermedijska umetnica in laična navdušenka nad zgodovino.
Prijave so obvezne na naslov info.center@skuc.org .

IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV, monodrama
četrtek, 3. 4. 2025, ob 20.00, klub Monokel, premiera
petek, 4. 4. in sobota, 5. 4. 2025, ob 20.00, klub Monokel, ponovitvi
cena vstopnice: 10 €, 7 € študentje, dijaki, upokojenci, rezervacije vstopnic: barbara.hribar@gmail.com
V monodrami IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV gre za prvoosebno izpoved gospe Suad, osemdesetletne prebivalke Gaze, ki danes morda ni več živa. Ahmed Masud, palestinski pisatelj in dramatik, sicer profesor angleške književnosti na univerzi v Londonu, je leta 2014 o njej napisal dramo. In Hadži Suad, gospa Suad, kot jo je poimenoval, je hkrati postala še fikcija. Simbol odpora in nepodredljivosti palestinskega ljudstva. Dramska oseba, ki zaradi strašne resničnosti, v katero je ujet njen narod sredi največjega koncentracijskega taborišča na svetu, kot palestinska Mati Korajža postane za vedno živa.

Draga Potočnjak, fotografija z vaje B. Bučinel

Eda Čufer
Nekaj misli ob uprizoritvi Izdelovalke mrtvaških prtov
Danes zjutraj (18. 3. 2025) so me novice o brutalnem pokolu civilistov, med njimi več kot sto otrocih, v zgodnjih jutranjih urah ubitih v Gazi, prestregle, ravno ko sem se pripravljala na pisanje tega sestavka o Izdelovalki mrtvaških prtov – uprizoritvi, ki nastaja po besedilu palestinskega avtorja Ahmeda Masuda. Tekst se začne s prizorom, ki se je za mnoge uresničil danes zjutraj. Junakinja Hadži Suad v prvem prizoru premišljuje, ali je mogoče prav danes dan, ko bo umrla v enem od izraelskih zračnih napadov.
Čeprav je nastanek besedila spodbudila enainpetdesetdnevna vojna v Gazi leta 2014 (potem ko je avtor že več kot desetletje živel v Angliji), se zdi, kot da bi se dogajalo v realnem času leta 2025. To časovno prekrivanje postavlja pred nas, ustvarjalce predstave, izziv. Kako se znajti med fiktivnostjo literarno-gledališkega besedila in medijsko fikcionalizacijo realne genocidne vojne in progress ?
Absurdistični, nadrealistični in sarkastični ton in razvoj Masudovega besedila pod površino skriva resnično tragedijo generacij Palestincev, ki so svoja življenja preživeli v zasilnih domovih, taboriščih in getih. Hadži Suad nas v svoji pripovedi vodi od angleške kolonizacije pred katastrofo ( nakba ), s katero se leta 1948 začne nenehno preganjanje in razseljevanje Palestincev, do enainpetdesetdnevne vojne leta 2014 (in posredno do genocidne vojne 2023–2025, ki je v polnem teku). Med nakbo so bili ubiti Suadini starši in celotna družina, med prvo intifado je bil ubit sin, najdenček, ki ga je zapuščenega našla v kaosu nakbe ,leta 2014 pa se sooča z dejstvom, da je vnuk Gasan prebegnil v izraelsko vojsko, ki jo bo mogoče prav »tistega dne« ubila.
Ustvarjalci predstave se sprašujemo, ali je to drama absurda ali tragedija, ki se izteče v umor matere. Kako to delo uprizoriti in ga odigrati?
Ko je Susan Sontag leta 1993 prišla v oblegano Sarajevo in je tam z igralci štiri tedne postavljala na oder Beckettovo igro Čakajoč Godota , se mi je zdel izbor teksta skoraj tavtološko banalen, saj smo takrat, ujeti v efekt CNN-a , zares, kakor na Godota, čakali na mednarodno voljo in politično ter vojaško pomoč pri zaustavitvi vojne, ki se je pred našimi očmi razvijala v genocidno (Srebrenica). Toda mogoče sta Beckett in dramatika absurda prava smer v iskanju notranjih občutij, prek katerih bi se lahko povezali svetovi resnične osemdesetletne izdelovalke mrtvaških prtov iz Gaze, Masuda, ki v Londonu živi življenje, kakršnega ne bi mogel živeti, če bi ostal v Palestini, in nas, ki se trudimo v to vživeti in razumeti, seveda na osnovi lastnih izkušenj in informacij, ki jih imamo na voljo.
V Beckettovi drami, ki je bila napisana konec štiridesetih let prejšnjega stoletja, je Theodor Adorno odkrival preoblečeno tragedijo, ki sta jo spodbudili izkušnja holokavsta in moderna kriza smisla po drugi svetovni vojni. Ko smo bili v devetdesetih letih zgroženi nad pomanjkanjem mednarodne solidarnosti med vojno na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, ki so jo štiriindvajset ur na dan globalno predvajale multinacionalne kabelske in satelitske mreže, smo se pogosto spraševali, kam je izginil humanizem eksistencializma in absurdizma. Ali je treba krivdo iskati v relativizmu poststrukturalizma in postmodernizma? V ujetosti v vlogo gledalcev pokolov, ki ne morejo narediti ničesar? V Pogledu na bolečino drugega (2003) Susan Sontag piše prav o odzivu ljudi na medijske podobe aktualnega sodobnega vojnega nasilja. Ko so po planetu zaokrožili prvi posnetki in fotografije vojne v Sarajevu, katere tarča so bili civilisti, so ljudje čutili, da bi bilo treba nekaj narediti, takoj. Kasneje so se prizorov iz Bosne zasitili, ker se ta vojna ni in ni hotela končati.
Kako naj se torej odzovemo na slabih sto let trajajoče vse hujše krčenje in odvzemanje življenjskega prostora in na nenehno represijo nad palestinskim narodom, represijo, ki se razvija v odprt genocid, znova, pred našimi očmi? Sama bom sklenila z upanjem, da ga je še mogoče ustaviti in krivce zanj spraviti na sodišče.
KOLOFON:
Ahmed Masud: IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV
Prevajalka: Kristina Božič, režiser: Ivan Peternelj, igrata: Draga Potočnjak in Ivan Peternelj, dramaturginja: Eda Čufer, scenografka: Ema Kugler, kostumografka: Slavica Janošević, lektorica: Mateja Dermelj, oblikovalec gledališkega lista: Matej Peternelj, oblikovalec svetlobe: Borut Bučinel, tonska mojstrica: Lana Križaj, izvršna producentka: Barbara Hribar
Predstava je nastala v produkciji Društva za umetnost AVGUS in ŠKUC gledališča ob finančni podpori Mestne občine Ljubljana in Ministrstva za kulturo Republike Slovenija.
Zahvaljujemo se Slovenskemu mladinskemu gledališču in Tanji Velagić.

S3E5 Podkast in čajanka z vešo:
Veronika Razpotnik - Sršena pičim nazaj
Tanja Matijašević tokrat gosti pesnico, prevajalko in aktualno urednico Lezbozina , ki je hkrati magistrica biokemije in magistrska študentka francistike. Veronika Razpotnik se je pred kratkim vrnila iz Francije naravnost v vešin podkast. Trenutno jo lahko srečate na pesniških odrih, s podporo kolektiva Lezbična četrt pa se začela spogledovati tudi s performerstvom in zato boste njene alter ege lahko občudovali v mensplejnerskih šovih Dragi Drago. Prisluhnite podkastu na vseh podkasterskih platformah. Na voljo tudi na you tubeu.

Asocicacije: od Metelkove do zvončkov, vmes pa malo o pustu in kuturni apropriaciji :)
Časovni stroj: o nastajanju prve (Krekspot na požarnih štengah) in druge (Sršena pičim nazaj) pesniške zbirke, kako je biti urednica Lezbozina in zakaj je opistila pisanje litararnih kritik
Jezikovni vozli: pingvinon, titin, sonic hedgehog, JAK
Leksikon: Se Veronika raje vozi z vlakom ali busom? V katero trgovino bi šla, če bi imela neomejeno budgeta. Kako je pa s hotelskimi sobami? :)
Degustacija: Lajež (pesem, ki jo berejo tudi župniki na mašah), Muza.
Knjižna priporočila : Kaliban in čarovnica (Silvia Federici), Megalomast in izbruhijada (Pino Pograjc), Vse, kar ti moram povedati (Špela Setničar) Vse je eno vse je vseeno (Hannah Koselj Marušič), Le kaj bo rekel Ivan? Nismo utrujeni (Nežka Struc), Če neke zimske noči popotnik (Italo Calvino), Kadetke , tovornjakarice in tete (Teja Oblak)

Veronika Razpotnik je magistrica biokemije in magistrska študentka francistike. Njen pesniški prvenec Krekspot na požarnih štengah (Hiša poezije, 2021) je bil nominiran za prvenec leta, leta 2023 pa je prejela prvo nagrado na AirBeletrininem natečaju za kratko zgodbo in gostovala na festivalu Lagos International Poetry Festival. Leta 2024 se je uvrstila v finale Pesniškega turnirja. Lani je izšla njena druga pesniška zbirka Sršena pičim nazaj (Škuc – Lambda, 2024). Njene verze in kratke zgodbe najdete v številnih slovenskih antologijah ter na osrednjih literarnih platformah in revijah (Literatura, LUD Literatura, AirBeletrina, Mentor), pa tudi v dokumentarcu Razcepljene konice Hannah Koselj Marušič in na koži Dejana Kobana. Je prejemnica JAK-ove štipendije za literaturo, del organizacijske ekipe festivala Lezbična četrt, organizira LGBT+ literarne dogodke v Ljubljani, poučuje francoščino ter prevaja.

Literarne glasove ustvarjajo: Tanja Matijašević z gosti,
ŠKUC s podporo Javne agencije za knjigo,
grafična podoba: Anja Cimerman

Petek, 4. 4. 2025, društvo ŠKUC, Ljubljana.
Prvoosebno raziskovanje zgodb, medgeneracijski bralni klub za ranljive skupine; vodi: Zala Hriberšek.
prijave: info@skuc.org
Spomladanski bralni klub bo v petek, 4. aprila, zvečer. Brale bomo pesmi pesnice Alje Adam iz pesniških zbirk Privlačnosti in Dolgo smo čakali na dež . Večer bo povezovala Zala Hriberšek.

Dogodek omogoča Javna agencija RS za knjigo.

Ognjene lekcije: jezovi, vulkani in ura čarovnic_ vključuje raznolik javni program – spremljajte spletno mesto in družbene medije Galerije Škuc za prihajajoče dogodke!
___________
Ognjene lekcije: jezovi, vulkani in ura čarovnic_ 8. 3.–3. 4. 2025
Jezovi, Vulkani in Čarovniški klan : Emina Djukić (konceptualizacija projekta); Tia Čiček (kuriranje); Asiana Jurca Avcı, Sara Rman, Urška Savić (strokovna, vsebinska in tehnična podpora); Nataša Burger, Ana Dolinar, Suzana Grau, Darja Hrastnik, Irena Tomažin (izvedba delavnic)
___________
Ognjene lekcije: jezovi, vulkani in ura čarovnic_ , v Galeriji Škuc na ogled od 8. 3. do 3. 4. 2025, vključuje intervjuje, delavnice ter performanse, ki preizkušajo jezo kot obliko izražanja in moči. Interdisciplinarni projekt združuje sodobno umetnost, feministično teorijo in terapevtske prakse pri raziskovanju jeze žensk, nebinarnih, trans, BIPOC oseb itd. Čarovniški klan raziskuje oseben in kolektiven odnos do jeze, ki je zgodovinsko in družbeno razumljena binarno. Konstrukt čustev se uporablja kot orodje za doseganje lastnih ciljev in zatiranje ter nadziranje drugih.
Ognjene lekcije: jezovi, vulkani in ura čarovnic_ vključuje raznolik obrazstavni program, na katerega se lahko prijavite tu: https://forms.gle/mjTaoUgtXaXDEcHC9
Obrazstavni dogodki:
15. 3. od 13.00 do 18.00 : Suzana Grau: PMS, kaj si pa tako jezna?, Obredna delavnica za spoznavanje darov ženske jeze 19. 3. od 16.00 do 19.00 : Ana Dolinar: Sveta ženska jeza (delavnica) 21. 3. ob 18.00 : Ogled razstave s kuratorko Tio Čiček 22. 3. od 20.00 dalje: All Strings Detached: The Witching Hour (koncert in praznovanje) 27. 3. od 16.00 do 19.00: Nataša Burger: Notranji ogenj (delavnica) 29. 3. od 10.00 do 13.00: Darja Hrastnik: Transformacija jeze skozi meditacijo (delavnica) 2. 4. od 16.00 do 19.00: Irena Tomažin: Jezoglasje (delavnica)
___________
Več o razstavi!

Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

Info center ŠKUC bo 16. 4. 2025 začel s podporno skupino namenjeno mladim (16 - 26 let), ki se soočate s težavami v duševnem zdravju. Podporna skupina bo ponujala varen prostor, v katerem boste lahko delili_le svoje občutke, stiske in prejele_i medsebojno podporo.
Na srečanjih bomo težave in izzive naslavljali z metodo pogovora s podporo družinske terapevtke. Podporno skupino bo vodila Inge Salmič Zajec, ki je svoje terapevtsko znanje pridobila na magistrskem študiju Zakonske in družinske študije na Teološki fakulteti ter na izpopolnjevanju s področja zakonske in družinske terapije in na različnih drugih izobraževanjih.
Inge Salmič Zajec je po osnovni izobrazbi zgodovinarka in umetnostna zgodovinarka, svoje terapevtsko znanje je pridobila na magistrskem študiju Zakonske in družinske študije na Teološki fakulteti ter na izpopolnjevanju s področja zakonske in družinske terapije. V letu 2021 in 2022 je stažirala na Študijsko raziskovalnem centru za družine v Ljubljani. Tam je kot stažistka terapevtka izvajala individualne, partnerske in družinske terapije.
Izkušnje je pridobivala na društvih in organizacijah, kjer je opravila tudi različna izobraževanja in usposabljanja (Društvo za nenasilno komunikacijo, Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja, Društvo Vita za pomoč po nezgodni poškodbi glave, Društvo za inkluzijo, Društvo Snaga žene, Center Janeza Levca). Ima opravljen strokovni izpit iz socialnega varstva. Njen osnovni način in pristop dela je po modelu relacijsko družinske terapije.
Zaželena je udeležba na vseh srečanjih. Udeležba je brezplačna.
Srečanja se bodo pričela 16. 4. 2025 in se nadaljevala 10 tednov. Srečanja bodo potekala ob sredah ob 18.00.
Prijave se zbirajo do 14. 4. 2025. Prijavnica je na voljo tukaj: https://forms.gle/K5NMrJHPSYGyHe98A
Projekt omogoča: Mestna občina Ljubljana, Oddelek za mladino

Si ustvarjalen_na, rad_a deliš svoje znanje, delaš z mladimi in se želiš preizkusiti v soustvarjanju programa Info centra Škuc?
Iščemo mlade, ki jih zanima izvajanje ustvarjalnih delavnic za mlade.
V kolikor boš za izvedbo aktivnosti potreboval_a mentorja, ti bo ta na voljo, prav tako tudi prostor in materiali, predviden pa je tudi honorar.
Če te sodelovanje zanima, nam pošlji opis delavnice, trajanje le te, zraven pa dopiši kakšne so tvoje izkušnje in zakaj te sodelovanje zanima.
Opis pošlji na info.center@skuc.org do 30.3.2025.
ŠKUC je ena najvidnejših nevladnih organizacij neprofitnega značaja kulturno umetniške produkcije v Sloveniji. Ima status društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture, status mladinske organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju.
INFO CENTER ŠKUC že od leta 1998 skrbi za informiranje mladih ter mladinskih organizacij in organizacij za mlade v Ljubljani. Kot koordinator Ljubljanske mreže info točk– L’MIT zbira, ureja, objavlja in brezplačno posreduje raznolike informacije o vsebinah, storitvah in dejavnostih, ki so pomembne za mlade ter jim pomagajo pri uresničevanju njihovih interesov, doseganju želenih ciljev in osamosvajanju. Poleg tega z raznolikim izobraževalno-ustvarjalnim programom preko delavnic, dogodkov in predavanj redno izvaja brezplačne aktivnosti za mlade, jim nudi prostor za pridobivanje novih znanj in veščin ter jih spodbuja h kreativnemu preživljanju prostega časa.

TROJNIK , koncert
četrtek, 17. 4. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc
cena vstopnice: 8 €, dijaki, študentje, upokojenci 6 €, priporočene rezervacije info@skuc.org
Zasedba: Vid Drašler, bobni; Tomaž Grom, kontrabas ; Cene Resnik, saksofon
Na tej strani Evrope vemo le malo o tem, kaj se dogaja na področju jazza in improvizirane glasbe v Sloveniji. Resnica je, da se na območju nekdanje Jugoslavije dogaja veliko več, kot si morda mislimo, in to je pomembno spoznati. Takšen je primer tria Trojnik, ki združuje tri ključne osebnosti s tega območja: saksofonista Ceneta Resnika, kontrabasista Tomaža Groma in bobnarja Vida Drašlerja.
Slovenski mediji so pri predstavljanju te skupine nekoliko omahovali, saj so jim včasih dodali predpono "post-", da bi jih ločili od klasičnega pojmovanja free jazza, ali pa celo trdili, da Trojnik uvajajo nov glasbeni žanr. A to verjetno niti ni najpomembnejše – tisto, kar ustvarjajo s svojimi instrumenti, ima večjo težo. Razgaljajo svojo notranjost skozi hipne kompozicije, ki so hkrati visceralne v izrazu in dosledne v obliki.
Čas je, da bolje spoznamo, kako se v Ljubljani razume improvizacija, in najboljši način, da doživite ter raziščete njihovo glasbeno videnje, je, da jih pridete poslušat!

Delovanje Društva ŠKUC omogočajo: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo in Urad RS za mladino.

S3E4 Podkast in čajanka z vešo:
Katarina Šeme - Sumatra in Iz Jame
Knjižna veša Tanja Matijašević, se je tokrat zapodila v stripe in v goste povabila čudovito Katarino Šeme. Pogovarjali sta se o njeni striparski poti, preverili kako plastičen kozarček reagira na vroč čaj in se spustili v svet pod zemljo in v svet obkrožen z morjem. Tudi v jezikovnih vozlih sta se zapletli v zanimive izraze.

Asocicacije: od knjige do poplav in civilne zaščite do kužike Cho, @antikat_motion @anikat_comics in skupna prijateljica Polona.
Časovni stroj: Katarina je svojim sovrtčarskim prjatučkom risala medvedke in to je njen origin story, malo pa so njeni knjižni začetki povezanimi tudi s tem, da je njena sestra Marija zavrnila sodelovanje skupno za skupno knjigo (ko sta bilo v osnovki), vmes boste slišali še moje opravičilo Karolini Umetnini in kaj je bilo potrebno založbi VigeVageKnjige poslati na razpis za izdajo prvenca Sumatra;
Jezikovni vozli: kložje, kukrle, zuofen, đalan đalan.
Leksikon: najljubša jed, katere 3 stvari bi vzela s seboj na rezidenco?
Degustacija: Sumatra: pogovor med protagnistko in njeno sostanovalko; Iz Jame: začetek reševalne akcije; s Katarino se preiskusiva v igri vlog :)
Knjižna priporočila : Katarina Goboč Čeh - Nihče nikogar ne spozna, Hubert & Zanzim - Moška koža;

Katarina Šeme (1993) je ilustratorka in 2D računalniška animatorka, dela pa tudi kot grafična oblikovalka. Leta 2017 je na ljubljanski ALUO diplomirala iz vizualnih komunikacij. Kot grafična oblikovalka je delala v Sloveniji, na Cipru in v Belgiji. Štipendija ji je omogočila leto študija tradicionalnih umetnosti in kulture v Indoneziji, ki je služilo kot navdih za njen prvi risoroman Sumatra - Leto na tropskem otoku (2022). Katarina pa je tudi jamarka in je sodelovala pri reševanju ponesrečene jamarke iz Vranjedolske jame aprila 2023, o čemer govori njen drugi risoroman Iz jame (2024). Živi in dela v Ljubljani. V zadnjih letih veliko svojega prostega časa posveča tudi treniranju svoje psičke, ki je lansko leto že uspešno opravila izpit za reševalnega psa in se uvrstila v osrednjeslovensko enoto za reševanje in iskanje pogrešanih oseb.
Sumatra : leto na tropskem otoku . Založništvo in izdelava - Ljubljana : Zavod VigeVageKnjige, 2022. Iz jame. Založništvo in izdelava - Ljubljana : Zavod VigeVageKnjige, 2024.

Literarne glasove ustvarjajo: Tanja Matijašević z gosti,
ŠKUC s podporo Javne agencije za knjigo,
grafična podoba: Anja Cimerman

Vsakdanje življenje LGBTIQ+ oseb v Sloveniji (raziskava)
Vljudno vas vabimo k sodelovanju pri tretji izvedbi sociološke raziskave o vsakdanjem življenju LGBTQ+ oseb v Sloveniji, ki sta jo Alenka Švab in Roman Kuhar prvič opravila leta 2004, potem pa ponovno leta 2014.
Po desetih letih se raziskava ponavlja, da bi ugotovili, kako se je spremenil položaj LGBTQ+ oseb v Sloveniji. Vljudno vabljeni_e k sodelovanju v anketi tudi, če ste v tej raziskavi že sodelovali_e v prvi ali drugi izvedbi.
Dostop do ankete: https://1ka.arnes.si/lgbtq
Hvala za sodelovanje in deljenje ankete naprej!

Darkwave/synthpop večer s KONTRAVOID in AUX ANIMAUX 28. 5. 2025, ob 21h, Klub Gromka
Cena vstopnice: 12 € in 15 € na dan koncerta
Vstopnice že v prodaji na: https://www.mojekarte.si/si/kontravoid-in-aux-animaux/vstopnice-1197380.html
Ljubitelji temačnejih elektronskih tonov, pozor v naše loge prihaja ameriški prvak darkwave/ebm podzemlja, Kontravoid. Težka industriala, new wave, ki spominja na izgubljene midi kasete zgodnjih 80ih. V Ljubljani se mu pridruži švedska glasbenica Aux Animaux, ki slovi po temačni, ekspresivni glasbi, intenzivnih koncertih in močno vizualno noto.
Kontravoid – darkwave/ebm/synthpop https://kontravoid.bandcamp.com/music https://www.youtube.com/kontravoid https://www.facebook.com/kontravoid
https://www.instagram.com/kontravoid/?hl=en
Aux Animaux – darkwave/synthpop https://auxanimaux.bandcamp.com/ https://www.youtube.com/@auxanimaux
https://www.facebook.com/auxanimaux
https://www.instagram.com/auxanimaux/?hl=en
Koncert omogočata: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana

V letu 2024 sta Zavod Omrežje in društvo Škuc izvajala projekt Kultura je tudi zame.

Namen projekta je bil, da se mladi seznanijo s kulturnimi ustanovami v Ljubljani na njim prilagojen način, se ustvarjalno izražajo ter seznanijo s prostori in umetniškimi mediji, ki jih še ne poznajo. Tekom projekta smo opolnomočili ranljive skupine in jim ponuditi obisk kulturnih institucij in delavnice, saj verjamemo, da so kulturni prostori namenjeni vsem.

Srečanja so potekala v obliki delavnice ali obiska galerije ter pogovora o videnem. Pri razstavah, ki smo jih obiskali smo si vedno vzeli čas in ogled prilagodili mladim, na voljo smo bili za širšo razlago in odgovore na vprašanja. Prav tako smo na delavnicah uporabljali različne tehnike in materiale, s pomočjo katerih so mladi lahko izrazili občutke in vtise, ki so jih dobili ob ogledu razstave.

V projekt smo vključili mlade s posebnimi potrebami, z zelo različnimi oviranostmi. Sodelovali smo s Centrom Janeza Levca in na ta način v projekt vključili zelo različne mlade. Prav tako smo v projektu sodelovali z mladimi s težavami v duševnem zdravju, skupino mladih, ki se aktivno vključujejo v pogovorno podporno skupino, ki poteka v Info centru Škuc.
Udeleženci so se spoznali z interaktivnimi razstavami, novimi mediji in z nekonvencionalnimi načini izražanja. Ogledali smo si razstave v galeriji Kresija, v Zgodovinskem atriju Mestne hiše Ljubljana, v galeriji Škuc, delavnice pa so izvajale Maša Cvar, Nevena Aleksovski, Nina Pernat, Tamara Mihalič, Inge S. Zajec in Laura Fajfar.
projekt je sofinancirala Mestna občina Ljubljana.

Za korak k prepovedi konverzivnih praks v Evropski uniji
Konverzivne prakse so pogovorno znane tudi kot konverzivna »terapija«, gre pa za različne poskuse oz. prakse t. i. »zdravljenja«, ki spreminja in zatira spolno usmerjenost posameznika, njegovo spolno identiteto in/ali spolni izraz s pomočjo psiholoških, fizičnih ali duhovnih posegov. Po zadnjih podatkih evropske Agencije za temeljne pravice iz leta 2023 je bilo v Sloveniji 23% LGBTIQ oseb izpostavljenih takšnim praksam.
Evropsko državljansko pobudo lahko podprete s podpisom na tej povezavi.
Skupaj lahko dosežemo spremembe ter zagotovimo varno okolje za LGBTIQ+ osebe!

Evropsko komisijo pozivamo, naj predlaga pravno zavezujočo prepoved praks za spreobrnitev spolne usmerjenosti LGBTQ+ oseb v Evropski uniji: prakse za spreobrnitev spolne usmerjenosti so ukrepi za spremembo, zanikanje ali potlačitev spolne usmerjenosti, spolne identitete in/ali spolnega izraza oseb LGBTIQ+.
Združeni narodi so takšne prakse zaradi njihove diskriminatorne, ponižujoče, škodljive in lažnive narave opredelili kot mučenje, v čedalje več državah pa jih prepovedujejo.
EU ima ključno vlogo pri varstvu temeljnih pravic in bi se morala boriti proti vsem nečloveškim praksam. Komisija bi morala predlagati direktivo, s katero bi prakse za spreobrnitev spolne usmerjenosti dodali na seznam evropskih kaznivih dejanj, in/ali spremeniti predlagano direktivo o enakosti (2008), tako da bi vključili prepoved teh praks.
Poleg tega bi morala Komisija v boju proti zakonskemu moratoriju uveljaviti tudi nezavezujočo resolucijo, v kateri bi pozvala k splošni prepovedi praks za spreobrnitev spolne usmerjenosti v EU.
Nazadnje pozivamo Komisijo, naj spremeni direktivo o pravicah žrtev, tako da bodo v njej določeni minimalni standardi glede pravic in zaščite žrtev praks za spreobrnitev spolne usmerjenosti ter glede podpore tem žrtvam.
Vse države članice bi morale prepovedati prakse za spreobrnitev spolne usmerjenosti ali pregledati obstoječe prepovedi.
Evropsko državljansko pobudo lahko podprete s podpisom na tej povezavi .

Poslušate lahko naslednje podcaste:
o endomitrozi: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Endometrioza-e23osn0
Bistro pri lačnem študentu: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Bistro-pri-lanem-tudentu-e1vdl0j
38. Festival LGBT filma: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/38--festival-LGBT-filma-e1rpdco
Svetovni dan duševnega zdravja: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Svetovni-dan-duevnega-zdravja-e1p5hs9
Zvok mladosti: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Zvok-mladosti--osrednji-dogodek-ob-Evropskem-letu-mladih-2022-e1jevv2
Mladi in politična participacija: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Mladi-in-politina-participacija-e1heb18
Perkarno delo: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Prekarno-delo-e1fq1lm
o prostovoljstvu : https://anchor.fm/dashboard/episode/e13pgpi
o Paradi ponosa: https://anchor.fm/dashboard/episode/e13ilq5
o kulturi avtonomnih prostorov: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Stanovanjska problematika: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Stanovanjska-problematika-e1doq9k
o lažnih novicah : https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
EVS prostovoljec v Berlinu: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Življenje z manj odpadki: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Mladi in duševno zdravje: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH

Objavljamo novo knjižico z naslovom Skupaj obvladujemo hiv stigmo , ki je nastala z izmenjavo vidikov ljudi s hivom in zdravstvenih delavcev na stigmo povezano s hivom, z namenom da bi se stvari izboljšale.

Knjižica je bila sofinancirana s sredstvi Ministrstva za zdravje.

Pri Društvu ŠKUC je izšel zbornik »Primeri dobrih praks s področja informiranja mladih v Sloveniji«. V zborniku lahko najdete dobre prakse s področja informiranja mladih, si preberete zakaj je informiranje mladih pomembno ter kaj vse se na področju informiranja mladih dogaja v Sloveniji. Zbornik je nastal v okviru Ljubljanske mreže info točk, ki se ukvarja z informiranjem mladih v Ljubljani. link do zbornika je tukaj: http://www.lmit.org/wp-content/uploads/2021/01/SKUC-ZBORNIK.pdf Zbornik je financiral Urad za mladino MOL.

LEZBIČNA (LGBT+) KNJIŽNICA IN ARHIV vsak četrtek in petek, med 15.00 in 19.00, Metelkova 6, 1000 Ljubljana, (julij, avgust zaprto) Lezbična (LGBT+) knjižnica in arhiv , projekt Lezbične sekcije Škuc-LL , zaobjema delovanje specializirane knjižnice in arhiva, ki sta namenjena lezbičnim in gejevskim študijam (LGBT), študijam spolov in seksualnosti, človekovim pravicam in razvoju GLBT+ skupnosti in gibanja v Sloveniji. Je edina tovrstna specializirana zbirka v Sloveniji ter v širši regiji in je v teku let postala referenčna, saj pokriva področje, s katerim se sistematično ne ukvarja nobena druga splošno izobraževalna ali specializirana knjižnica ali ustanova v Republiki Sloveniji. Neprekinjeno deluje od maja 2001. Zbirka Knjižnice zaobjema preko 6000 bibliografskih enot (klasično knjižno gradivo, avdio in vizualno gradivo), ki se deli na strokovno literaturo (teorija); pravne dokumente EU in R Slovenije (zakoni in predpisi na področju GLBT); priročnike za varstvo človekovih pravic; slovensko leposlovje (poezija, proza); tuje in prevodno leposlovje (poezija, proza); periodiko (revije, serije); poljudno gradivo (stripi, vodiči); avdio-vizualno gradivo (zvočni zapisi, VHS, DVD, fotografije, plakati, transparenti); dokumentarno gradivo (arhivski dokumenti); medijski arhiv; slovensko GLBT bibliografijo. Zbirka je klasificirana v skladu z osnovnimi bibliotekarskimi standardi. Lezbična (LGBT+) knjižnica in arhiv predstavlja znotraj samega AKC Metelkova enega od členov metelkovskih knjižnic (skupaj s knjižnico Mirovnega inštituta , StripBurgerja , SCCA in Škratove čitalnice ), obsežnih kolekcij, ki v prostoru Slovenije ohranjajo in negujejo javno dostopni fond predvsem sodobnih teoretskih in umetniških zvrsti, nepogrešljivih za razvoj kritičnega mišljenja. Pripravila: Nataša Velikonja, koordinatorka Lezbične knjižnice projekt omogoča: Mestna občina Ljubljana