Si ustvarjalen_na, rad_a deliš svoje znanje, delaš z mladimi in se želiš preizkusiti v soustvarjanju programa Info centra Škuc?
Iščemo mlade, ki jih zanima izvajanje ustvarjalnih delavnic za mlade.
V kolikor boš za izvedbo aktivnosti potreboval_a mentorja, ti bo ta na voljo, prav tako tudi prostor in materiali, predviden pa je tudi honorar.
Če te sodelovanje zanima, nam pošlji opis delavnice, trajanje le te, zraven pa dopiši kakšne so tvoje izkušnje in zakaj te sodelovanje zanima.
Opis pošlji na info.center@skuc.org do 30.3.2025.
ŠKUC je ena najvidnejših nevladnih organizacij neprofitnega značaja kulturno umetniške produkcije v Sloveniji. Ima status društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture, status mladinske organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju.
INFO CENTER ŠKUC že od leta 1998 skrbi za informiranje mladih ter mladinskih organizacij in organizacij za mlade v Ljubljani. Kot koordinator Ljubljanske mreže info točk– L’MIT zbira, ureja, objavlja in brezplačno posreduje raznolike informacije o vsebinah, storitvah in dejavnostih, ki so pomembne za mlade ter jim pomagajo pri uresničevanju njihovih interesov, doseganju želenih ciljev in osamosvajanju. Poleg tega z raznolikim izobraževalno-ustvarjalnim programom preko delavnic, dogodkov in predavanj redno izvaja brezplačne aktivnosti za mlade, jim nudi prostor za pridobivanje novih znanj in veščin ter jih spodbuja h kreativnemu preživljanju prostega časa.

Kviropisje so literarni dogodki, kjer smo odprte_i za vse literarne zvrsti kvir oziroma LGBTQIA+ izraza: poezija, proza, dramatika, prevajana kvir dela, scenaristika, performans, glasbena besedila (in glasbeni nastopi!), esejistika, dnevništvo in tako dalje. Serija dogodkov se je zagnala leta 2023 zaradi zaključka Mavričnih rim v Klubu Tiffany, od takrat pa je Kviropisje gostovalo množico slovenskih in tujih kvir avtoric_jev. Dogodki se zgodijo približno enkrat na mesec in pol in nabor nastopajočih je mešanica povabljenih in prijavljenih avtoric_jev.
V slovenskem jeziku. Vstop prost, zbirali se bodo prostovoljni prispevki.

Nastopajo Lea Aymard, Ana Štular, Tanja Matijašević, Neja Repe, Ela Potočnik, Gea Stošicki, Angela Steiner, Anamaria Bagarić s Pavlo Zabret.

Po marčevskem Kviropisju, ki bo izveden v sodelovanju z Rdečimi zorami in na katerem bodo nastopile le povabljene umetnice, se bo Kviropisje zgodilo spet konec aprila/začetka maja – prijavite se!

/ENG/
Kviropisje are literary events where we are open to all literary genres of queer or LGBTQIA+ expression: poetry, prose, drama, translated queer work, screenwriting, performance, musical texts (and musical performances!), essays, diaries, and so on. The series of events was launched in 2023 due to the conclusion of Mavrični rima at Klub Tiffany, and since then Kviropisje has hosted a multitude of Slovenian and foreign queer authors. The events take place approximately once a month and a half and the lineup of performers is a mix of invited and registered authors.
The event will be held in Slovenian language. Free entry, we will be accepting voluntary contributions

Their poetry will be read by Lea Aymard, Ana Štular, Tanja Matijašević, Neja Repe, Ela Potočnik, Gea Stošicki, Angela Steiner, Anamaria Bagarić with Pavla Zabret.

After March’s Kviropisje, which will be held in collaboration with Rdeči zorami and will feature only invited artists, Kviropisje will take place again at the end of April/beginning of May – register now!

Organizacija: 26. Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore (KUD Mreža) Koprodukcija/soorganizacija: Klub Tiffany (ŠKUC-Kulturni center Q) Oblikovanje grafične podobe: Lenča Malec Kontakti za medije: Saša Nemec, rdece.zore@gmail.com Finančna podpora: Mestna občina Ljubljana, Kulturni center Q (Klub Tiffany), društvo ŠKUC, Javna agencija za knjigo RS – JAK, Zavod Omrežje, Urad za mladino RS – sofinancirano iz strani EU.


Program Kulturnega centra Q poleg lastnega vložka podpirajo Urad za mladino, Mestne občine Ljubljana, Urad Republike Slovenije za mladino in JAK.

JAVNO POVABILO 2025
Društvo ŠKUC vabi ustvarjalke in ustvarjalce k sodelovanju pri projektih Muzika na Starem trgu , Teater v galeriji in ustvarjalnih delavnicah za otroke in mlade .
Muzika na Starem trgu in Teater v galeriji
Cikel koncertov Muzika na Starem trgu že od svojih začetkov poleg že izoblikovanih in uveljavljenih skupin, vključuje tudi mlade avtorje in izvajalce različnih glasbenih zvrsti (klasika, jazz, ambientalna, sodobna improvizirana glasba, etno, …). Prav slednje vabimo tudi v letu 2025 z javnim povabilom. V okviru cikla Muzika na Starem trgu si ŠKUC želi predstaviti nove, nekomercialne in še neuveljavljene ustvarjalce, ki bi želeli svoje delo predstaviti širši publiki v samem centru Ljubljane. Namen cikla je predstaviti raznolik program različnih glasbenih zvrsti ter zanimivih in inovativnih pristopov. V ta sklop se lahko uvrstijo tudi kombinacije različnih zvrsti umetnosti, kot je primer glasbenega performansa z igro ali glasbeno-vizualnega performansa, … Cikel koncertov Muzika na Starem trgu poteka skozi leto v Galeriji Škuc in v mesecu juliju pred Galerijo ŠKUC.
Teater v galeriji je gledališki festival, ki predstavlja aktualno gledališko produkcijo za otroke in odrasle. V letu 2025 ga bomo organizirali že dvaindvajseto leto zapored. Festival bo potekal v mesecu juliju na malem odru pred Galerijo Škuc, zahtevnejše predstave pa v prostorih galerije. Tudi v sklopu Teatra v galeriji želimo k sodelovanju privabiti nove, nekomercialne in še neuveljavljene ustvarjalce, skupine in kulturna društva, ki želijo predstaviti svojo produkcijo. ŠKUC si želi, da bi v okviru tega cikla predstavili nova dramska dela, dela mladih neuveljavljenih dramskih ustvarjalcev, ki lahko vključujejo otroške predstave, ulično gledališče, performans, body art in inovativne kombinacije gledališča z drugimi umetnostnimi zvrstmi. Pomemben dejavnik pri izboru sodelujočih bo tako tehnična izvedljivost projekta, kot umeščenost prostora v staro mestno jedro. Izmed prejetih prijav bo selektorska komisija izbrala najmanj šest umetnikov/skupin. Prijave naj vsebujejo kratko predstavitev avtorja ali avtorske skupine, predstavitev dela ter avdio, video in slikovni material. Društvo ŠKUC prejetega materiala ne vrača.
Ustvarjalne delavnice za otroke in mlade
Program Društva ŠKUC vključuje tudi ustvarjalno-izobraževalne delavnice za otroke (Škucove packarije) in mlade (Ustvarjalni ponedeljki). Enodnevne delavnice potekajo v Galeriji Škuc in Info centru čez celo leto, večdnevne delavnice pa izvajamo v času poletnih festivalov Živa književnost in Dobimo se pred Škucem. K sodelovanju vabimo ustvarjalce in ustvarjalke z različnih področij (likovna, glasbena, gledališka, literatura, sodobni mediji …). Pri izbiri bo pomembno vlogo igrala inovativnost vsebin in pristopov. Prijava naj vsebuje kratko predstavitev avtorja in predlog delavnice, trajanje in priporočljivo starost udeležencev.

Izbranim avtorjem oz. skupinam bo ŠKUC poleg honorarja omogočil tudi nadaljnje sodelovanje ter promocijo njihovega dela. Svoje prijave oddajte najpozneje do ponedeljka, 31. marca 2025, na naslov: Društvo ŠKUC, p. p. 4337, Ljubljana ali po elektronski pošti: info@skuc.org .

Berta Bojetu Boeta: Pogovori v hiši Karlstein
Včasih veš, nekje je zapuščenost
ponovitev: ponedeljek, 10. 3. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc
cena vstopnice 10 €, študentje dija ki in upokojenci 7 €, priporočene rezervacije na info@skuc.org
Berta Bojetu Boeta
»V procesu smo raziskovali relacijski prostor odnosov za uprizarjanje zahtevnih čustvenih stanj. Nekaj zelo lepega, močnega in transformativnega je v tem, ko se uzremo v bolečini. Strahu. Jezi. Žalosti. Upanju. Stik s temi globokimi čutenji nosi posebno avro lepote in mehkobe. Ranljivosti in dostopnosti. Te ptice , ki si jih delimo, smo želeli uzreti s sočutjem in jih preliti v format uprizoritve, kjer jih lahko začutimo ne samo na kognitivni, temveč na globoko telesni, psiho-organski ravni,« je skupinski proces predstavila režiserka Saška Rakef . Skladateljici pri projektu sta bili Ingrid Mačus in Bojana Šaljić Podešva : »Menim, da je izmed vseh mojih sodelovanj s Saško Rakef pri tem delu uspel najgloblji spoj vseh izraznih sredstev, vseh vstopajočih umetniških intenc. Forma je zato samosvoja, je homogena zlitina energije zvočnih plasti, ki se pretakajo skozi zvočnike in kovinske plošče, besednih pomenov in igre oziroma giba; lahko bi rekli, da prostor transformirajo enovite, pulzirajoče skulpture iz zvoka in telesa.« In po besedah Ingrid Mačus je »raziskovanje zvočne razsežnosti besedila odpiralo možnost za stik z globljimi plastmi sedimentiranih zaznamujočih življenjskih izkušenj, kar se je med projektom utelesilo kot organski dialog med pomenom in občutkom. Razvejana zvočno-poetične slika se ponekod razrašča v večplastnost ritualnih ponavljanj, ponekod pa se izčisti v prosojne linearnosti.« Igralka Mojka Končar pa je izkušnjo strnila z besedami: »Ustvarjalni proces Pogovorov v hiši Karlstein bi najbolje povzela kar z Bertinimi besedami: 'To je obračun s seboj in pogovor med vsemi mrtvimi, z vsemi pozabljenimi, z vsemi zavrženimi. To je srečanje s samim seboj, preden odideš. Kam? Saj ne vemo.' To je zame odsev v zrcalu, je blazni ples, je trganje ptičjega krila na hrbtu, ki zaplapola okrog pasu slehernice in vseh njenih predic. Je molitev, ki ne čaka na boga, ker nas je že davno zapustil, in je bolečina, ki nas oblikuje, da iz rane poženejo nove begonije. Zdi se, da sta Jozefina I in Jozefina II postali zvočna kompozicija in beseda, ali pa beseda in glasba, petje in gib, ki se tako prepletata, da sta pravzaprav eno. To pa je mogoče zaradi tesnega sodelovanja z zvočnimi mojstricami, ki so me obdajale v tem procesu, da smo lahko ustvarile tak preplet naših izraznih poti v tej prvi in 'zadnji uri Jozefine', kot je rekla Berta, ki zato postane tudi moja, njena, naša in srčno upam, da tudi vaša.«
Oblikovanje zvoka podpisuje Urban Gruden , vizualno podobo Lucija Zucchiati , oblikovanje svetlobe Domen Lušin , neposredni prenos Matjaž Miklič . Dramaturginja pri projektu je bila Vilma Štritof , lektorica Mateja Juričan . Izdelava kostuma Nika Dolgan . Pogovori v Hiši Karlstein so nastali v koprodukciji 3. programa Radia Slovenija – programa ARS in ŠKUC gledališča. Premiera zvočnega performansa z neposrednim radijskim prenosom na programu ARS bo v ponedeljek, 23. decembra, ob 20.00 v galeriji ŠKUC in na 3. programu Radia Slovenija – programu ARS.
Produkcija: ŠKUC gledališče, Radio Slovenija (program Ars)
Predstavo sta omogočila: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana

SHAUN BANKS , garažni one man punk blues
sreda, 12. 3. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc
vstopnica: 8 €, študentje, dijaki, upokojenci 6 €, priporočene rezervacije: info@skuc.org
Shaun Banks je one-man band umetnik, ki prihaja iz več kot 500 let starega rudarskega mesta Idrija. Njegova glasba črpa energijo iz punk rocka, ki se skupaj z dušo bluesa spaja v garažni rock. V njegovi glasbi se čuti preplet podeželja in industrije mesta, kot tudi vpliv glasbenikov kot so Robert Johnson, The Black Keys in The White Stripes. Na njegovih koncertih lahko občinstvo iz prve roke izkusi pravi pomen fraze ''one-man band'', saj Banks celotno glasbeno zasedbo predstavlja kar sam. Istočasno igra kitaro in tolkala ter poje, vmes pa zaigra tudi na orglice. Idrijska kotlina je rojstni kraj številnih odličnih slovenskih glasbenih skupin kot so Kuzle, Zablujena Generacija in mnogi drugi, zato ni presenetljivo, da je bil Banks že od otroštva izpostavljen glasbi. Kot soustanovni član nekdanje popularne punk skupine Šundr je nastopil na vseh mogočih lokalnih odrih. Kot one-man band pa je izkušnje poleg lokalnih odrov, nabral tudi na večjih regionalnih (MKNŽ Ilirska Bistrica, Swenak Idrija, Galerija SDK Tolmin, Mladinski Center Idrija, Kulturni Center Rogaška Slatina, Bus Bar Idrija, ŠKUC Ljubljana, Pri Rdeči Ostrigi Škofja Loka, Hotel Kempinski Portorož, Center Mladih Koper). Nastopil je tudi na Festivalih Čipkarija, Monošus, Dobimo se pred ŠKUCem, In Memoriam Peter Hafner Festival, in Mlada parada. Njegova trenutna posneta diskografija obsega 6 singlov: What Are You Looking For, Little Birdie, Nonina Kemija, Red Pill, Cockroach in Who Do You Think You Are. Nekatere pesmi so bile predstavljene tudi na Radiu Študent, Radiu Prlek ter v Idrijskih Novicah. Septembra 2020 je bil ob 40. obletnici skupine KuZle povabljen k sodelovanju pri nastanku vinilne kompilacije ''Naredte revolucijo za KuZle gre''. Priredil in posnel je njihovo pesem ''Ti si zvezda''. Kompilacija je bila izdana pri ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Valom 202. Banks trenutno snema nove single, poleg katerih bo izdal tudi drugo zbirko singlov na vinilu. Do konca leta pa načrtuje tudi izid novega albuma.

Delovanje Društva ŠKUC omogočajo: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo in Urad RS za mladino.

ŠKUC KSB in Društvo KAPA predstavljata: Radar Men From the Moon & The Canyon Observer
Sobota, 22. 3. 2024, ob 20h, Gala Hala, AKC Metelkova Mesto
Vstopnica 15 €, na dan koncerta 18 €
Vstopnice že v prodaji: https://www.mojekarte.si/si/radar-men-from-the-moon-the-canyon-observer/vstopnice-1197066.html
Cenjeni in precenjeni ušesni sadomazohisti, pripravite se na epicenter zvočne nečimrnosti in vsesplošnega (pre)obilja decibelnih kalorij!
Radar se opisujejo kot eksperimentalni kolektiv, kjer ni nič fiksnega. Razumljivo. Od njihovega zadnjega koncerta v naših logih je odbila že dekada in takrat so se nam predstavili kot zasanjan space rock kolektiv.
Skozi leto je njihov zvok šel skozi stilsko turbulenco iz katere je prišel globoko poškodovan z globokimi fizičnimi ter psihičnimi brazgotinami. Kot, da bi glasba odrasla. Brezskrbno zasanjanost je povozila težka industrijska mašinerija vsakdana in za seboj pustila samo čustveno uničenje.
Kot potek skozi film življenja, ki se začne kot brezskrbna podpovprečna risanka na slovenskem jutranjem kanalu. Čez čas se prelevi v zblojeno romantično dramo o odraščanju in nekje po prvi četrtini zapade (in ostane) v eksperimentalni psihološki grozljivki.
Sanjavost se je prelevila v temačno, nevrotično vzdušje. Glasbo preveva atonalnost, distopičen brezup, hipnotična repetitivnost, vokali, ki jočejo po brezupu. Intenzivna izkušnja, kjer so sadistični glasbeni sladokusci veseli, da se je ta kolektiv odločil za glasbo namesto terapije.
Svoj zadnji album, poetično imenovan Vomitorium, so izdali pri kultni založbi Fuzz Club, ki bi jih lahko opisali kot A24 glasbe. Gre za 8 potovanj skozi mentalne pokrajine, kjer je vsaka bolj zlomljena od druge. Vsaka v svojem stilskem kraju, a vsak kraj nedvomno del države RMFTM, ker jim je v prenasičenem glasbenem podzemlju uspelo ustvariti svoj prepoznaven zvok.
Stilska evolucija ne pride brez kadrovskih sprememb v zasedbi, ker so nesrečneži število svojih bobnarjev zredili na dva s čimer repetitivna, represivna koračnica ritem sekcije še bolj udarja po našem šibkem črevesju.
Ko smo že pri čustvenih ranjencih, ki so skozi svojo evolucijo do zvočnega kaosa pridobili še enega bobnarja, ne moremo brez omembe slovenskih proizvajalcev tektonskih premikov The Canyon Observer.
En dogodek, dva izvajalca, štirje bobnarji. To bi morali biti prepovedano. Na srečo/žalost, še ni.

Radar Men from the Moon https://www.facebook.com/@radarmenfromthemoon https://radarmenfromthemoon.bandcamp.com/album/vomitorium https://www.youtube.com/watch?v=2Simx4JqBkA https://www.youtube.com/watch?v=x7JUm059huM

The Canyon Observer https://www.facebook.com/TheCanyonObserver https://kaparecords.bandcamp.com/album/figura https://youtu.be/5L_IZUMrpdw?si=DSnTBxv5sxlA3rnR
https://www.youtube.com/watch?v=BaRRTVjidqs
Music policy: Experimental, industrial, noise, post-punk, sludge, free jazz in druge glasbene zvrsti, kjer ni bil prisoten Adderall
Za fane: Swans, Godflesh, The Cosmic Dead, Amenra, Cult of Luna, Neurosis

Koncert omogočata: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana

S3E4 Podkast in čajanka z vešo:
Katarina Šeme - Sumatra in Iz Jame
Knjižna veša Tanja Matijašević, se je tokrat zapodila v stripe in v goste povabila čudovito Katarino Šeme. Pogovarjali sta se o njeni striparski poti, preverili kako plastičen kozarček reagira na vroč čaj in se spustili v svet pod zemljo in v svet obkrožen z morjem. Tudi v jezikovnih vozlih sta se zapletli v zanimive izraze.

Asocicacije: od knjige do poplav in civilne zaščite do kužike Cho, @antikat_motion @anikat_comics in skupna prijateljica Polona.
Časovni stroj: Katarina je svojim sovrtčarskim prjatučkom risala medvedke in to je njen origin story, malo pa so njeni knjižni začetki povezanimi tudi s tem, da je njena sestra Marija zavrnila sodelovanje skupno za skupno knjigo (ko sta bilo v osnovki), vmes boste slišali še moje opravičilo Karolini Umetnini in kaj je bilo potrebno založbi VigeVageKnjige poslati na razpis za izdajo prvenca Sumatra;
Jezikovni vozli: kložje, kukrle, zuofen, đalan đalan.
Leksikon: najljubša jed, katere 3 stvari bi vzela s seboj na rezidenco?
Degustacija: Sumatra: pogovor med protagnistko in njeno sostanovalko; Iz Jame: začetek reševalne akcije; s Katarino se preiskusiva v igri vlog :)
Knjižna priporočila : Katarina Goboč Čeh - Nihče nikogar ne spozna, Hubert & Zanzim - Moška koža;

Katarina Šeme (1993) je ilustratorka in 2D računalniška animatorka, dela pa tudi kot grafična oblikovalka. Leta 2017 je na ljubljanski ALUO diplomirala iz vizualnih komunikacij. Kot grafična oblikovalka je delala v Sloveniji, na Cipru in v Belgiji. Štipendija ji je omogočila leto študija tradicionalnih umetnosti in kulture v Indoneziji, ki je služilo kot navdih za njen prvi risoroman Sumatra - Leto na tropskem otoku (2022). Katarina pa je tudi jamarka in je sodelovala pri reševanju ponesrečene jamarke iz Vranjedolske jame aprila 2023, o čemer govori njen drugi risoroman Iz jame (2024). Živi in dela v Ljubljani. V zadnjih letih veliko svojega prostega časa posveča tudi treniranju svoje psičke, ki je lansko leto že uspešno opravila izpit za reševalnega psa in se uvrstila v osrednjeslovensko enoto za reševanje in iskanje pogrešanih oseb.
Sumatra : leto na tropskem otoku . Založništvo in izdelava - Ljubljana : Zavod VigeVageKnjige, 2022. Iz jame. Založništvo in izdelava - Ljubljana : Zavod VigeVageKnjige, 2024.

Literarne glasove ustvarjajo: Tanja Matijašević z gosti,
ŠKUC s podporo Javne agencije za knjigo,
grafična podoba: Anja Cimerman

Bralni klub za mlade: Piranesi
četrtek, 13. 3. 2025, ob 16.00, Info ŠKUC
Vabljeni_ne na bralni klub za mlade!
Tokrat beremo knjigo Piranes, avtorice Susanne Clarke.
Piranesijevo domovanje ni običajna zgradba: njene sobane so neskončne, hodniki se raztezajo v nedogled, stene hiše pa so obložene z nepreštevnimi kipi, med katerimi niti eden ni enak drugemu. V labirintu dvoran je zaprt ocean; valovi bučijo po stopniščih, v trenutku nepozornosti preplavijo prostrane sobane in zalijejo nepozornega obiskovalca. A Piranesi se ne boji; razume plimovanje morja, kot razume vzorec samega labirinta. Živi le zato, da bi z raziskavo prišel do dna svojemu nenavadnemu, čudesnemu domovanju.
Bralni klub je namenjen vsem mladim, ki radi berete in se o prebranih knjigah tudi pogovarjate.
Marčevski bralni klub izjemoma vodi Tamara Mihalič.
Bralnega kluba se lahko udeležite, tudi če knjige niste prebrali v celoti. Na bralnem klubu namreč teme v knjigi navezujemo na lastno življenje in svoje izkušnje.
Na bralnem klubu se dobimo ob 16.00 v Škucu na Starem trgu 21.
Če se bralnega kluba udeležite več kot 5x, vam podarimo knjigo Založbe ŠKUC.
Za vsa dodatna vprašanja smo vam na voljo na info.center@skuc.org.
Dogodek sofinancirata Mestna občina Ljubljana in JAK.

Društvo ŠKUC se tudi v letu 2025 vključuje v program Festivala Bobri. Festival Bobri je ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje, ki ga prirejamo že od leta 2009. V sklopu festivala vsako leto otrokom in mladim ponudimo izbor kakovostnih kulturnih in umetniških vsebin. Vsi dogodki na festivalu so brezplačni. Več o festivalu https://bobri.si/ .
Program Društva ŠKUC:
Na obisku pri Adrijanu Prazniku , voden ogled ateljeja in ustvarjalna delavnica.
ponedeljek, 17. 3. 2025, ob 10.00, atelje Stari trg 21, za OŠ
dobimo se pred Galerijo Škuc
Priporočena starost otrok: 4+
Trajanje: 90’
Obiskali bomo ateljeje umetnika Adrijana Praznika. Umetnik nam bo najprej pokazala svoja dela ter razkazala svoj delovni prostor. Nato bomo skupaj ustvarjali ter se naučili nekaj zanimivih načinov ustvarjanja kolažev.
Adrijan Praznik (1988) je leta 2016 zaključil študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer je prejel tudi nagrado akademije za posebne umetniške dosežke. Leta 2014 se je predstavil s samostojno razstavo Na naslednji postaji izstopim v Kinu Šiška ter skupaj z Evo Lucijo Kozak in dr. Petjo Grafenauer pripravil razstavi Neujemanja I in II v Galeriji Equrna in UGM Studiu v Mariboru. Istega leta je z The Lost World samostojno razstavljal v Galeriji Alkatraz. V 2015 je sodeloval na razstavi Tribuna; lep časopis v avditoriju Moderne galerije in skupinski razstavi Svetlobne gverile V temo v Galeriji Vžigalica. Leta 2016 se je predstavil s samostojno razstavo v sklopu Cikla samostojnih razstav v Kinu Šiška. Udeležil se je umetniških rezidenc v Rigi ter Berlinu, kjer je z Evo Lucijo Kozak in dr. Petjo Grafenauer pripravil razstavo Mismatches na Veleposlaništvu RS ter s pomočjo Toppalais razstavo Dezemberausstellung. Konec leta 2015 je sodeloval na skupinski razstavi Equrna POP! v Galeriji Equrna, oktobra 2016 pa se je s samostojno razstavo Kongres predstavil v novomeški galeriji Simulaker. Redno je ilustriral za Tribuno ter objavljal v številnih drugih publikacijah. V sklopu programa Odprti atelje galerije DobraVaga se je predstavil s projektom Old News v sodelovanju z Andreo Knezović in Andreasom Cesarinijem. Njegova dela so del grafične zbirke Mednarodnega grafičnega likovnega centra. Živi in dela v Ljubljani.
Obisk vodi Nevena Aleksovski. Galerija ŠKUC
Število otrok: največ 10
Tudi za otroke s posebnimi potrebami.
Za ves material za ustvarjanje bo poskrbljeno.
Prijave in informacije: info@skuc.org, 01 40 35 30, vsak delavnik med 9.00 in 15.00, ter 01 421 31 42, vsak delavnik med 12.00 in 18.00.

Pravljice z Bajalko
Pravljično druženje z Alenko Spacal
četrtek, 20. 3. 2025, 10.00 , Galerijo Škuc, za OŠ in Vrtce
Priporočena starost otrok: 4+
Trajanje: 90’
Alenka Spacal bo pripovedovala ljudske in avtorske pravljice. Pravljičarka razvija sodobno pravljičarstvo pod okriljem Bajalke, zavoda za založništvo in umetnost pripovedovanja. Verjame v posebno moč žive besede, zato pripoveduje brez rekvizitov, brez glasbe, brez scene, brez kostumov. Njena pripovedovanja temeljijo na glasu in gibih telesa, kar predstavlja nekakšno obliko pragledališča. Ob ljudskih pravljicah ni prisotna niti knjiga, avtorske pravljice pa pripoveduje ob slikanicah, da lahko otrokom pokaže tudi ilustracije. Pripovedovanju bo sledila likovna ustvarjalnica.
Alenka Spacal je pisateljica, ilustratorka in pravljičarka. Ustvarila je pet avtorskih slikanic: Plastelinčica in časopis (2022), Fižolčica beži pred fižolovo juho (2019), Modre ptičje misli (2018), Kako ti je ime? (2018) in Mavrična maškarada (2013). Avtorske in ljudske pravljice pripoveduje v vrtcih, šolah, knjižnicah, galerijah in na prireditvah za otroke. Razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah ilustracij doma ter v tujini. Njene ilustracije so bile večkrat nagrajene. Več o avtorici in njenem delu najdete na spletni strani: www.bajalka.si.
Mentorica: Alenka Spacal
Število otrok: največ 20
Tudi za otroke s posebnimi potrebami.
Galerija ŠKUC
Za ves material za ustvarjanje bo poskrbljeno.
Prijave in informacije: info@skuc.org, 01 40 35 30, vsak delavnik med 9.00 in 15.00, ter 01 421 31 42, vsak delavnik med 12.00 in 18.00.

Na obisku pri Adrijanu Prazniku , voden ogled ateljeja in ustvarjalna delavnica.
sobota, 22. 3. 2025, ob 11.00, atelje Stari trg 21, za izven
dobimo se pred Galerijo Škuc
Priporočena starost otrok: 4+
Trajanje: 90’
Otroci in starši, lepo vabljeni na obisk ateljeja umetnika Adrijana Praznika. Umetnik nam bo najprej pokazala svoja dela ter razkazala svoj delovni prostor. Nato bomo skupaj ustvarjali ter se naučili nekaj zanimivih načinov ustvarjanja kolažev.
Adrijan Praznik (1988) je leta 2016 zaključil študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer je prejel tudi nagrado akademije za posebne umetniške dosežke. Leta 2014 se je predstavil s samostojno razstavo Na naslednji postaji izstopim v Kinu Šiška ter skupaj z Evo Lucijo Kozak in dr. Petjo Grafenauer pripravil razstavi Neujemanja I in II v Galeriji Equrna in UGM Studiu v Mariboru. Istega leta je z The Lost World samostojno razstavljal v Galeriji Alkatraz. V 2015 je sodeloval na razstavi Tribuna; lep časopis v avditoriju Moderne galerije in skupinski razstavi Svetlobne gverile V temo v Galeriji Vžigalica. Leta 2016 se je predstavil s samostojno razstavo v sklopu Cikla samostojnih razstav v Kinu Šiška. Udeležil se je umetniških rezidenc v Rigi ter Berlinu, kjer je z Evo Lucijo Kozak in dr. Petjo Grafenauer pripravil razstavo Mismatches na Veleposlaništvu RS ter s pomočjo Toppalais razstavo Dezemberausstellung. Konec leta 2015 je sodeloval na skupinski razstavi Equrna POP! v Galeriji Equrna, oktobra 2016 pa se je s samostojno razstavo Kongres predstavil v novomeški galeriji Simulaker. Redno je ilustriral za Tribuno ter objavljal v številnih drugih publikacijah. V sklopu programa Odprti atelje galerije DobraVaga se je predstavil s projektom Old News v sodelovanju z Andreo Knezović in Andreasom Cesarinijem. Njegova dela so del grafične zbirke Mednarodnega grafičnega likovnega centra. Živi in dela v Ljubljani.
Obisk vodi Nevena Aleksovski. Galerija ŠKUC
Število otrok: največ 10
Tudi za otroke s posebnimi potrebami.
Za ves material za ustvarjanje bo poskrbljeno.
Prijave in informacije: info@skuc.org, 01 40 35 30, vsak delavnik med 9.00 in 15.00, ter 01 421 31 42, vsak delavnik med 12.00 in 18.00.

Fižolje pravljice
Pravljično druženje z Alenko Spacal
četrtek, 27. 3. 2025, 10.00 , Galerijo Škuc, za vrtce
Priporočena starost otrok: 4+
Trajanje: 90’
Pravljičarka bo otrokom najprej pripovedovala ljudske pravljice na temo fižola. Sledilo bo pripovedovanje iz avtorske slikanice Fižolčica beži pred fižolovo juho. Mala modra junakinja pobegne iz sklede s fižoli, ki so namenjeni za juho. Ko se na svojem begu kotali po tleh stanovanja in spoznava svet od spodaj navzgor, so povsod okrog nje same noge. To je perspektiva majhnega otroka, ki raziskuje svojo okolico, ko se igra in plazi po tleh. Čigave noge sreča Fižolčica na svoji poti? Ali uspe pobegniti fižolovi juhi? Njene dogodivščine se ob menjavi letnih časov sklenejo tam, kjer se začenja nova fižolja zgodba ...
Po želji lahko v naslednji uri pripravimo tudi likovno ustvarjalnico.
Alenka Spacal je pisateljica, ilustratorka in pravljičarka. Kot samozaposlena v kulturi deluje pod okriljem Bajalke, zavoda za založništvo in umetnost pripovedovanja. Ustvarila je pet avtorskih slikanic: Plastelinčica in časopis, Fižolčica beži pred fižolovo juho, Modre ptičje misli, Kako ti je ime? in Mavrična maškarada. Avtorske in ljudske pravljice pripoveduje v vrtcih, šolah, knjižnicah, galerijah in na prireditvah za otroke. Razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah ilustracij doma ter v tujini. Njene ilustracije so bile večkrat nagrajene. Več o avtorici in njenem delu najdete na spletni strani: www.bajalka.si.
Mentorica: Alenka Spacal
Število otrok: največ 20
Tudi za otroke s posebnimi potrebami.
Galerija ŠKUC
Za ves material za ustvarjanje bo poskrbljeno.
Prijave in informacije: info@skuc.org, 01 40 35 30, vsak delavnik med 9.00 in 15.00, ter 01 421 31 42, vsak delavnik med 12.00 in 18.00.

sobota, 29. 3. 2025, ob 11.00, Švicerija, Pod turnom 4, za izven
dobimo se pred glavnim vhodom v Švicerijo
Priporočena starost otrok: 4+
Trajanje: 90’
Na obisku pri Heleni Tahir , voden ogled delovnega prostora in ustvarjalna delavnica,
Tokrat gremo na obisk k Heleni Tahir, umetnici, ki se ukvarja s slikarstvom, fotografijo, risbo in grafiko. Helena je diplomirala iz slikarstva in umetniške grafike na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Svoja dela je predstavila v osrednjih prostorih za sodobno umetnost tako na samostojnih kot na mnogih skupinskih razstavah doma in v tujini. Helena nam bo najprej razkazala svoj delovni prostor ter predstavila svoja zanimiva dela in umetniško prakso. Nato bomo tudi sami ustvarjalni. S Helenino pomočjo se bomo poskusili v nenavadnih grafičnih tehnikah ter ustvarili zanimive umetniške izdelke.
Helena Tahir (1992) se ukvarja s slikarstvom, fotografijo, risbo in grafiko, za katero je prejela nagrado Majskega salona (ZDSLU) za najboljšo mlado avtorico Sodelovala je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah v domačem in tujem kulturnem okolju, med drugim na Transformation of Image v Muzeju suvremene umjetnosti Zagreb, SlovenIndia v Narodni galeriji moderne umetnosti v New Delhiju, na samostojni razstavi V vrtincu v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, na prvi skupinski razstavi Nekje končati, nekje začeti v Ravnikar Gallery Space, kjer se je kasneje predstavila tudi s samostojno razstavo Poetika otroštva, ter 2020 na samostojni razstavi Nekje blizu v MGLC v Ljubljani.
Obisk vodi Nevena Aleksovski.
Tudi za otroke s posebnimi potrebami.
Število otrok: največ 10
Galerija ŠKUC
Za ves material za ustvarjanje bo poskrbljeno
Prijave in informacije: info@skuc.org, 01 40 35 30, vsak delavnik med 9.00 in 15.00, ter 01 421 31 42, vsak delavnik med 12.00 in 18.00.

Program Društva ŠKUC sofinancirajo: mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo in Urad RS za mladino.

in jaz komaj diham
PONOVITEV PREDSTAVE
ponedeljek, 24. 3. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc
torek, 25. 3. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc
Vstopnina: 10 € / 7 € za študentke, dijakinje, upokojene in breposelne osebe Število sedežev je omejeno. Rezervacije sprejemamo na info@skuc.org

Premiera: četrtek, 28. 11. 2024, ob 20. uri, Galerija Škuc, Ljubljana.
Ponovitev: sobota, 30. 11. 2024, ob 20. uri, Galerija Škuc, Ljubljana.
Avtorski projekt in jaz komaj diham je nastal kot odziv na besedilo Neke noči neke deklice nekje umirajo, Katje Gorečan , in študije Sexy But Psycho , dr. Jessice Taylor. Zgodovinska ideja tavajoče maternice (“the wandering womb“) se znajde v labirintu iskanja izhoda.
Intimno soočenje s tesnobo skozi telesnost in zvočne pokrajine nagovori začarani krog paničnih napadov in samodestrukcije. Predstava z elementi senzoričnega in gibalnega gledališča sopostavlja brezizhodnost samote ter empatijo kot težnjo po skupnosti in kolektivnem izkustvu živosti.

Vstopnina: 10 € / 7 € za študentke, dijakinje, upokojene in breposelne osebe Število sedežev je omejeno. Rezervacije sprejemamo na info@skuc.org

Avtorstvo in koncept: Katja Markič, Katja Gorečan, Rina Pleteršek Režija: Katja Markič Performerka: Rina Pleteršek Dramaturgija: Katja Gorečan Vizualno oblikovanje: Maja Poljanc Oblikovanje zvoka: Ana Jerina Zunanja sodelavka: Ivona Kruljac, dr. med, specialistka za otroško in mladostniško psihiatrijo Kreativna produkcija in odnosi z javnostmi: Miha Satler Izvršna produkcija: Jernej Škof Dolžina: 45 minut Produkcija: Zavod Omrežje Koprodukcija: Društvo ŠKUC, Zavod Carnica – Zavod za kulturo in turizem, Kulturno izobraževalno društvo PiNA Podpora: Mestna občina Ljubljana
Za pomoč pri projektu se zahvaljujemo: Alenki Vidrih za svetovanje pri somatskem pristopu, Nastji Mezek za pomoč pri kostumografskih elementih in Larisi Kazić za scensko svetovanje.

Popoldnevi družabnih iger v Info centru Škuc
ponedeljek, 24. 3., ob 16.00, Info ŠKUC
Iščeš prostor za druženje, ki od tebe ne terja niti centa?
Info center Škuc bo z letošnjim letom svoja vrata odprl za popoldanska druženja ob družabnih igrah. Nekaj družabnih iger bo na voljo na izposojo v centru, ostale pa prinesite seboj! Glede iger ni omejitve razen, da ni najdaljši session D&d
Namen popoldnevov družabnih iger je vam mladim ponuditi prostor, kjer se lahko družite brez tehnologije, v varnem prostoru, ki vam omogoča kreiranje lastnega programa.
Poleg nekaj družabnih iger (šah, Carcassone, Tako mačko koza sir, Briškula, Game of thrones monopoli, Activity, Enka...) bodo na voljo tudi prigrizki in topli napitki.
Hkrati vas vabimo, da svojim vrstnikom vašo najljubšo družabno igro predstavite in jih naučite pravil.
Zaradi lažje organizacije prostora in da bomo vedeli, koliko prigrizkov pripraviti, se nam prosim javi na info.center@skuc.org.
Program je financiran s strani Urada za mladino MOL.

Vsakdanje življenje LGBTIQ+ oseb v Sloveniji (raziskava)
Vljudno vas vabimo k sodelovanju pri tretji izvedbi sociološke raziskave o vsakdanjem življenju LGBTQ+ oseb v Sloveniji, ki sta jo Alenka Švab in Roman Kuhar prvič opravila leta 2004, potem pa ponovno leta 2014.
Po desetih letih se raziskava ponavlja, da bi ugotovili, kako se je spremenil položaj LGBTQ+ oseb v Sloveniji. Vljudno vabljeni_e k sodelovanju v anketi tudi, če ste v tej raziskavi že sodelovali_e v prvi ali drugi izvedbi.
Dostop do ankete: https://1ka.arnes.si/lgbtq
Hvala za sodelovanje in deljenje ankete naprej!

TROJNIK , koncert
četrtek, 17. 4. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc
cena vstopnice: 8 €, dijaki, študentje, upokojenci 6 €, priporočene rezervacije info@skuc.org
Zasedba: Vid Drašler, bobni; Tomaž Grom, kontrabas ; Cene Resnik, saksofon
Na tej strani Evrope vemo le malo o tem, kaj se dogaja na področju jazza in improvizirane glasbe v Sloveniji. Resnica je, da se na območju nekdanje Jugoslavije dogaja veliko več, kot si morda mislimo, in to je pomembno spoznati. Takšen je primer tria Trojnik, ki združuje tri ključne osebnosti s tega območja: saksofonista Ceneta Resnika, kontrabasista Tomaža Groma in bobnarja Vida Drašlerja.
Slovenski mediji so pri predstavljanju te skupine nekoliko omahovali, saj so jim včasih dodali predpono "post-", da bi jih ločili od klasičnega pojmovanja free jazza, ali pa celo trdili, da Trojnik uvajajo nov glasbeni žanr. A to verjetno niti ni najpomembnejše – tisto, kar ustvarjajo s svojimi instrumenti, ima večjo težo. Razgaljajo svojo notranjost skozi hipne kompozicije, ki so hkrati visceralne v izrazu in dosledne v obliki.
Čas je, da bolje spoznamo, kako se v Ljubljani razume improvizacija, in najboljši način, da doživite ter raziščete njihovo glasbeno videnje, je, da jih pridete poslušat!

Delovanje Društva ŠKUC omogočajo: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo in Urad RS za mladino.

Darkwave/synthpop večer s KONTRAVOID in AUX ANIMAUX 28. 5. 2025, ob 21h, Klub Gromka
Cena vstopnice: 12 € in 15 € na dan koncerta
Vstopnice že v prodaji na: https://www.mojekarte.si/si/kontravoid-in-aux-animaux/vstopnice-1197380.html
Ljubitelji temačnejih elektronskih tonov, pozor v naše loge prihaja ameriški prvak darkwave/ebm podzemlja, Kontravoid. Težka industriala, new wave, ki spominja na izgubljene midi kasete zgodnjih 80ih. V Ljubljani se mu pridruži švedska glasbenica Aux Animaux, ki slovi po temačni, ekspresivni glasbi, intenzivnih koncertih in močno vizualno noto.
Kontravoid – darkwave/ebm/synthpop https://kontravoid.bandcamp.com/music https://www.youtube.com/kontravoid https://www.facebook.com/kontravoid
https://www.instagram.com/kontravoid/?hl=en
Aux Animaux – darkwave/synthpop https://auxanimaux.bandcamp.com/ https://www.youtube.com/@auxanimaux
https://www.facebook.com/auxanimaux
https://www.instagram.com/auxanimaux/?hl=en
Koncert omogočata: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana

V letu 2024 sta Zavod Omrežje in društvo Škuc izvajala projekt Kultura je tudi zame.

Namen projekta je bil, da se mladi seznanijo s kulturnimi ustanovami v Ljubljani na njim prilagojen način, se ustvarjalno izražajo ter seznanijo s prostori in umetniškimi mediji, ki jih še ne poznajo. Tekom projekta smo opolnomočili ranljive skupine in jim ponuditi obisk kulturnih institucij in delavnice, saj verjamemo, da so kulturni prostori namenjeni vsem.

Srečanja so potekala v obliki delavnice ali obiska galerije ter pogovora o videnem. Pri razstavah, ki smo jih obiskali smo si vedno vzeli čas in ogled prilagodili mladim, na voljo smo bili za širšo razlago in odgovore na vprašanja. Prav tako smo na delavnicah uporabljali različne tehnike in materiale, s pomočjo katerih so mladi lahko izrazili občutke in vtise, ki so jih dobili ob ogledu razstave.

V projekt smo vključili mlade s posebnimi potrebami, z zelo različnimi oviranostmi. Sodelovali smo s Centrom Janeza Levca in na ta način v projekt vključili zelo različne mlade. Prav tako smo v projektu sodelovali z mladimi s težavami v duševnem zdravju, skupino mladih, ki se aktivno vključujejo v pogovorno podporno skupino, ki poteka v Info centru Škuc.
Udeleženci so se spoznali z interaktivnimi razstavami, novimi mediji in z nekonvencionalnimi načini izražanja. Ogledali smo si razstave v galeriji Kresija, v Zgodovinskem atriju Mestne hiše Ljubljana, v galeriji Škuc, delavnice pa so izvajale Maša Cvar, Nevena Aleksovski, Nina Pernat, Tamara Mihalič, Inge S. Zajec in Laura Fajfar.
projekt je sofinancirala Mestna občina Ljubljana.

Za korak k prepovedi konverzivnih praks v Evropski uniji
Konverzivne prakse so pogovorno znane tudi kot konverzivna »terapija«, gre pa za različne poskuse oz. prakse t. i. »zdravljenja«, ki spreminja in zatira spolno usmerjenost posameznika, njegovo spolno identiteto in/ali spolni izraz s pomočjo psiholoških, fizičnih ali duhovnih posegov. Po zadnjih podatkih evropske Agencije za temeljne pravice iz leta 2023 je bilo v Sloveniji 23% LGBTIQ oseb izpostavljenih takšnim praksam.
Evropsko državljansko pobudo lahko podprete s podpisom na tej povezavi.
Skupaj lahko dosežemo spremembe ter zagotovimo varno okolje za LGBTIQ+ osebe!

Evropsko komisijo pozivamo, naj predlaga pravno zavezujočo prepoved praks za spreobrnitev spolne usmerjenosti LGBTQ+ oseb v Evropski uniji: prakse za spreobrnitev spolne usmerjenosti so ukrepi za spremembo, zanikanje ali potlačitev spolne usmerjenosti, spolne identitete in/ali spolnega izraza oseb LGBTIQ+.
Združeni narodi so takšne prakse zaradi njihove diskriminatorne, ponižujoče, škodljive in lažnive narave opredelili kot mučenje, v čedalje več državah pa jih prepovedujejo.
EU ima ključno vlogo pri varstvu temeljnih pravic in bi se morala boriti proti vsem nečloveškim praksam. Komisija bi morala predlagati direktivo, s katero bi prakse za spreobrnitev spolne usmerjenosti dodali na seznam evropskih kaznivih dejanj, in/ali spremeniti predlagano direktivo o enakosti (2008), tako da bi vključili prepoved teh praks.
Poleg tega bi morala Komisija v boju proti zakonskemu moratoriju uveljaviti tudi nezavezujočo resolucijo, v kateri bi pozvala k splošni prepovedi praks za spreobrnitev spolne usmerjenosti v EU.
Nazadnje pozivamo Komisijo, naj spremeni direktivo o pravicah žrtev, tako da bodo v njej določeni minimalni standardi glede pravic in zaščite žrtev praks za spreobrnitev spolne usmerjenosti ter glede podpore tem žrtvam.
Vse države članice bi morale prepovedati prakse za spreobrnitev spolne usmerjenosti ali pregledati obstoječe prepovedi.
Evropsko državljansko pobudo lahko podprete s podpisom na tej povezavi .

Prostori gibanja – 40 let LGBT skupnosti v Ljubljani
Mestni muzej Ljubljana 24. 10. 2024 – 23. 3. 2025
Razstava o prostorih za združevanje, podporo in organizirano zagovorništvo gibanja LGBT, ki že 40 let sooblikujejo urbano kulturo in družabno življenje Ljubljane.
V četrtek, 24. 10. 2024, ob 19.00 v Mestnem muzeju Ljubljana odpiramo razstavo Prostori gibanja LGBT skupnosti v Ljubljani. Soavtorici razstave − Corinne Brenko, kustosinja Mestnega muzeja Ljubljana ter Suzana Tratnik, pisateljica in aktivistka – poskušata z razstavo odgovoriti na vprašanje, kako si je LGBT-gibanje v zadnjih štirih desetletjih prizadevalo za lastne prostore refleksije, socializacije, upora in ustvarjalnosti, kar je bilo pred prebojem novih družbenih gibanj tako rekoč nepredstavljivo. Razstavo spremlja katalog z besedili, ki jih podpisujejo Corinne Brenko/Tina Fortič Jakopič, Mitja Blažič, Nina Dragičević, Marina Gržinić, Linn Julian Koletnik, Roman Kuhar, Maja Lukanc, Suzana Tratnik, Nataša Velikonja in Metod Zupan.
Razstava pred obiskovalca_ko z dokumenti, predmeti in pričevanji prinaša zgodbo, kako so vse od začetkov dejavnosti v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pionirski posamezniki in posameznice ter skupine premikali meje družbenih norm in kot civilno gibanje nepreklicno zaznamovali urbano ljubljansko okolje in širšo regijo. Na zemljevid Ljubljane so zarisali fizične in mentalne prostore delovanja in srečevanja – in nekaj teh prostorov poskušamo rekonstruirati na pričujoči razstavi. S predmeti, umetninami, fotografijami, dokumentacijo, transparenti in drugim gradivom z aktivističnih akcij, s katerimi so pripadnice_ki LGBT-skupnosti izražale_i svojo neomajno aktivistično držo, razstava nagovarja k refleksiji prehojene poti med marginalizacijo in emancipacijo ter izpostavlja pomembne kulturne in politične mejnike, ki so pripomogli k družbenemu razvoju, tako z vidika ozaveščanja kot tudi z vidika kulturnih in političnih bojev za dostojno življenje vsake_ga posameznice_ka, ne glede na osebne okoliščine.
Festival Magnus leta 1984, začetek organiziranega gejevskega in lezbičnega gibanja v Sloveniji Homoseksualna razmerja so bila v srednjem in novem veku na Slovenskem prepovedana in pogosto so bile zanje predvidene hude kazni. V obdobju socializma je Jugoslavija – in z njo Slovenija kot njena najbolj liberalna republika – doživljala postopno spreminjanje spolnih norm. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je odnos do spolnosti začel liberalizirati, vzporedno s trendi v zahodnih liberalnih demokracijah in na socialističnem Vzhodu. Leta 1977 je Slovenija kot prva republika v bivši Jugoslaviji dekriminalizirala sporazumne homoseksualne odnose med moškimi.
Pomembna prelomnica se je zgodila leta 1984 s prvim festivalom Magnus, ki ga je pod naslovom »Homoseksualnost in kultura« organiziral ŠKUC-Forum. Ta dogodek danes štejemo za začetek organiziranega gejevskega in lezbičnega gibanja v Sloveniji in v takratni Jugoslaviji. S tem festivalom je skupnost vstopila v javni prostor in se začela uveljavljati kot relevanten in enakovreden del družbe. Poleg demokratičnih vrenj in novih civilnodružbenih gibanj je osemdeseta leta zaznamovala tudi epidemija aidsa. Po prvem primeru okužbe v Jugoslaviji leta 1985 je ozaveščanje o tej bolezni postalo sestavni del slovenskega gejevskega aktivizma. V aktivizmu so namreč prepoznali večplastno nevarnost HIV-a in aidsa kot zdravstvene grožnje, ki jo bremeni tudi dejavnik družbene stigmatizacije.
V tistem času si je skupnost prizadevala tudi ustvariti varne in trajne prostore srečevanja, druženja, podpore in organiziranega zagovorništva: na Kersnikovi 4 so imele do leta 1997 svoje prostore prve lezbične in gejevske organizacije, v klubskih prostorih K4 pa so potekali legendarni nedeljski gejevsko-lezbični večeri. Leta 1993 je skupnost z zasedbo vojaškega kompleksa na Metelkovi pridobila možnost neprekinjenega delovanja. Ustvarjala je tudi živahno medijsko krajino, ki je omogočala kroženje pomembnih informacij in beleženje zgodb in bojev skupnosti ter ponujala druge perspektive, ki so kljubovale stereotipnim reprezentacijam (ali molku) osrednjih medijev.
A kljub prizadevanjem, da bi homoseksualnost postala del javnega diskurza, je bila homofobija še vedno močno razširjena. Kajti skupnost in posamezniki_ce so še vedno doživljali nasilje (fizično, verbalno), k čemur so pripomogli tudi dolgotrajni procesi za pravno priznanje pravic LGBT-oseb. Na poskuse marginalizacije, ustrahovanja in izključevanja se je skupnost odzivala kreativno in solidarno. Ko leta 2001 dveh gejevskih pesnikov in aktivistov niso spustili v ljubljanski lokal Cafe Galerija, je ta dogodek postal povod za organizacijo prve parade ponosa leta 2001, polemika glede izbora dreg skupine Sestre za nastop na Evroviziji leta 2002 pa je bila priložnost, da se tudi mednarodno javnost opozori na stanje LGBT-populacije v Sloveniji.
Vse od ustanovitve gibanja v osemdesetih letih so namreč aktivistke_i poskušale_i doseči, da bi bila v predloge za razširitev jugoslovanske ustave – in pozneje nove ustave samostojne države – spolna usmerjenost uvrščena v kontekstu prepovedi diskriminacije in torej enakopravnosti. LGBT-posamezniki_ce, skupine in organizacije so desetletja dosledno predlagali primerne zakonske ureditve, ozaveščali javnost in zahtevali spremembe. Pomemben dosežek se je zgodil 16. junija 2022, ko je ustavno sodišče Republike Slovenije določilo, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol. V skladu s to odločitvijo je Slovenija postala prva postsocialistična država v Evropi, v kateri se lahko istospolna_i partnerja_ici formalno poročita in skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji, kot veljajo za raznospolna zakonca. Nerazrešeno pa ostaja vprašanje pravnega priznavanja spola za transspolne osebe, torej postopek spremembe osebnih dokumentov tako, da ustrezajo spolni identiteti osebe.
40 let LGBT gibanja Razstava je del celoletnega zaznamovanja zgodovinske prelomnice, in poteka v partnerstvu Mestnega muzeja, Društva ŠKUC, Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter v sodelovanju z drugimi področnimi organizacijami. Info o dogodkih: https://40lgbt.si Veseli bomo vašega obiska!

Poslušate lahko naslednje podcaste:
o endomitrozi: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Endometrioza-e23osn0
Bistro pri lačnem študentu: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Bistro-pri-lanem-tudentu-e1vdl0j
38. Festival LGBT filma: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/38--festival-LGBT-filma-e1rpdco
Svetovni dan duševnega zdravja: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Svetovni-dan-duevnega-zdravja-e1p5hs9
Zvok mladosti: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Zvok-mladosti--osrednji-dogodek-ob-Evropskem-letu-mladih-2022-e1jevv2
Mladi in politična participacija: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Mladi-in-politina-participacija-e1heb18
Perkarno delo: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Prekarno-delo-e1fq1lm
o prostovoljstvu : https://anchor.fm/dashboard/episode/e13pgpi
o Paradi ponosa: https://anchor.fm/dashboard/episode/e13ilq5
o kulturi avtonomnih prostorov: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Stanovanjska problematika: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Stanovanjska-problematika-e1doq9k
o lažnih novicah : https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
EVS prostovoljec v Berlinu: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Življenje z manj odpadki: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Mladi in duševno zdravje: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH

Objavljamo novo knjižico z naslovom Skupaj obvladujemo hiv stigmo , ki je nastala z izmenjavo vidikov ljudi s hivom in zdravstvenih delavcev na stigmo povezano s hivom, z namenom da bi se stvari izboljšale.

Knjižica je bila sofinancirana s sredstvi Ministrstva za zdravje.

Pri Društvu ŠKUC je izšel zbornik »Primeri dobrih praks s področja informiranja mladih v Sloveniji«. V zborniku lahko najdete dobre prakse s področja informiranja mladih, si preberete zakaj je informiranje mladih pomembno ter kaj vse se na področju informiranja mladih dogaja v Sloveniji. Zbornik je nastal v okviru Ljubljanske mreže info točk, ki se ukvarja z informiranjem mladih v Ljubljani. link do zbornika je tukaj: http://www.lmit.org/wp-content/uploads/2021/01/SKUC-ZBORNIK.pdf Zbornik je financiral Urad za mladino MOL.

LEZBIČNA (LGBT+) KNJIŽNICA IN ARHIV vsak četrtek in petek, med 15.00 in 19.00, Metelkova 6, 1000 Ljubljana, (julij, avgust zaprto) Lezbična (LGBT+) knjižnica in arhiv , projekt Lezbične sekcije Škuc-LL , zaobjema delovanje specializirane knjižnice in arhiva, ki sta namenjena lezbičnim in gejevskim študijam (LGBT), študijam spolov in seksualnosti, človekovim pravicam in razvoju GLBT+ skupnosti in gibanja v Sloveniji. Je edina tovrstna specializirana zbirka v Sloveniji ter v širši regiji in je v teku let postala referenčna, saj pokriva področje, s katerim se sistematično ne ukvarja nobena druga splošno izobraževalna ali specializirana knjižnica ali ustanova v Republiki Sloveniji. Neprekinjeno deluje od maja 2001. Zbirka Knjižnice zaobjema preko 6000 bibliografskih enot (klasično knjižno gradivo, avdio in vizualno gradivo), ki se deli na strokovno literaturo (teorija); pravne dokumente EU in R Slovenije (zakoni in predpisi na področju GLBT); priročnike za varstvo človekovih pravic; slovensko leposlovje (poezija, proza); tuje in prevodno leposlovje (poezija, proza); periodiko (revije, serije); poljudno gradivo (stripi, vodiči); avdio-vizualno gradivo (zvočni zapisi, VHS, DVD, fotografije, plakati, transparenti); dokumentarno gradivo (arhivski dokumenti); medijski arhiv; slovensko GLBT bibliografijo. Zbirka je klasificirana v skladu z osnovnimi bibliotekarskimi standardi. Lezbična (LGBT+) knjižnica in arhiv predstavlja znotraj samega AKC Metelkova enega od členov metelkovskih knjižnic (skupaj s knjižnico Mirovnega inštituta , StripBurgerja , SCCA in Škratove čitalnice ), obsežnih kolekcij, ki v prostoru Slovenije ohranjajo in negujejo javno dostopni fond predvsem sodobnih teoretskih in umetniških zvrsti, nepogrešljivih za razvoj kritičnega mišljenja. Pripravila: Nataša Velikonja, koordinatorka Lezbične knjižnice projekt omogoča: Mestna občina Ljubljana