Osma knjižica iz zbirke Umetnina obravnava pozni avtoportret spregledanega slikarja s severa Nemčije, ki je od leta 1931 pa vse do svoje smrti (1968) živel in ustvarjal v Halozah in na Ptuju. Umetnik se je formiral v prvih desetletjih 20. stoletja v Kokoschkovem krogu. Razprava s pomočjo biografske metode izpostavlja problem umetnostnozgodovinskega vrednotenja umetniških del, ki ne nastajajo v sozvočju s sodobnostjo, in predlaga, da sprejmemo "Oeltjenova starostna dela neobremenjeno z njihovim časovnim zamudništvom".
