Klauzula
Naša spletna stran uporablja piškotke, da lahko razločujemo med obiskovalci, štejemo njihovo število, omogočamo brskanje po spletni strani in izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo in posredujemo podjetju Google Ltd. tudi piškotke pridobljene na podlagi storitve Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletni strani in so v pomoč pri izdelavi per­sonaliziranih oglasov. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete v izjavi o varovanju osebnih podatkov.
S klikom se strinjate z uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Strinjam se
Naročam se na e-novice

Z A L O Ž B A

Založniška dejavnost se je začela leta 1972 z izdajanjem pesniških zbirk mladih literatov. Dejavnost se je nadaljevala z ustanovitvijo in izdajanjem zbirke STUDIA HUMANITATIS, z izdajanjem številnih revij in drugih publikacij, na primer Gayzine, Lesbozine, Roza Vix, M’zin (revija za kulturo), Revolver (revija za kulturo in politiko s homoerotičnim nabojem), Kekec (gejevski tabloid), Pandora (bilten z lezbično aromo), Lesbo (politična, socialna in kulturna revija), 1XY in Rock Vibe (revija za rock in alternativno glasbo).
Danes ŠKUC redno izdaja knjige v dveh knjižnih zbirkah: Vizibilija in Lambda.

Zbirka Vizibilija izdaja knjige z izrecno LGBTQ+  tematiko, leposlovje in eseje ter znanstveno-teoretske tekste s področja lezbičnih in feminističnih študij – literarne in filmske teorije, diskurzov in politik telesa, teorije spola in seksualnosti, seksualne politike v zgodovinskih obdobjih, queerovske teorije in podobno.

Zbirka Lambda pokriva vsebine LGBTQ+ in je doslej izdala preko 150 naslovov (literature in humanistike, pa tudi knjig za otroke in mladino).

Kontakt Lambda: brane.mozetic@guest.arnes.si

Kontakt Vizibilija: vizibilija@skuc.org

 

P     U     B     L     I    S     H     I     N     G
Publishing activity was launched in 1972 with the release of collections of poetical works by young artists. It continued by setting up Studia humanitatis, a series of translations of fundamental humanist texts and publishing a number of magazines and publications such as Gayzine, Lesbozine, Roza Vix, M’zin (a magazine for culture), Revolver (a magazine for culture and politics with a homoerotic thrust), Kekec (a gay tabloid), Pandora (a newsletter with a lesbian taste) and Rock Vibe (a magazine for rock and alternative music). Today, ŠKUC regularly publishes books within the Vizibilija and Lambda series. The Vizibilija series publishes books with explicit LGBTQ+  topics, as well as literature works and essay, scientific and theoretical texts in the fields of lesbian and feminist studies – literary and film theories, body discourses and policies, gender and sexuality theories, sexual policies developed through historical periods, queer theories etc. So far the Lambda series has seen more than 50 books being published (both literature and humanist) with gay and lesbian topics. 

 

blaz-bozic-divji-tulipan
N A G R A D A
R A D O J K E
V R A N Č I Č
Z veseljem sporočamo, da je Društvo slovenskih književnih prevajalcev nagrado Radojke Vrančič za leto 2026 podelilo Blažu Božiču za prevod pesmi v antologiji osmanske lirike Čas divjega tulipana , ki je leta 2025 izšla pri Založbi ŠKUC v zbirki Lambda.
Čas divjega tulipana prinaša prvi slovenski prevod iz osmanske turščine. Božič je pesmi izbral in prevedel, v dveh spremnih študijah in številnih opombah pa je osvetlil pesniško tradicijo, iz katere izhajajo, in približal njene konvencije in metaforiko.
Strokovna komisija, ki je nagrado podelila soglasno, je poudarila, kako spretno je Božič v slovenščino prenesel obliko in spevnost izvirnikov, njihove rime in zlasti ritem. Njegov prevod nam tako odpira vrata v osmansko ljubezensko liriko in nam omogoča, da jo tudi v slovenščini beremo z občutkom za njen zven.
Blaž, iskrene čestitke ob nagradi!

(foto: Domen Slovinič)

Utemeljitev strokovne komisije za nagrado Radojke Vrančič pri DSKP v sestavi Jernej Županič (predsednik), Živa Borak, Niko Jež, Mojca Kranjc in Katarina Marinčič
Blaž Božič je s prevodom pesmi, zbranih v antologiji Čas divjega tulipana, opravil veliko in pionirsko delo - gre namreč za sploh prvi slovenski prevod iz osmanske turščine, prevajalec pa je ob tem,da je poskrbel za izbor in prevod, knjigo opremil tudi z dvema spremnima študijama in kopico opomb, ki pojasnjujejo kontekst izvirnih besedil.
Prevod spretno lovi ravnotežje med dobesednostjo in podomačevanjem.Po eni strani gre pri Času divjega tulipana za izrazito študijsko izdajo, številne opombe bralcu približujejo obsežno, močno kodificirano in razvejeno pesniško tradicijo ter njene konvencije in osvetljujejo njeno metaforiko, po drugi strani pa pesmi ostajajo pesniške, lirika lirična. Božičev študiozni pristop se ne udejanja na račun berljivosti in forme, ne predstavlja zgolj vsebine pesmi, temveč na zavidljivo visoki ravni ohranja obliko in spevnost izvirnikov, njihove rime in predvsem ritem, pri čemer nekatera pesniška sredstva osmanščine mojstrsko prenese v slovenščino, drugim, pri katerih to ni mogoče, pa poišče posrečene ustreznice.
Ob tem se sreča s številnimi prevajalskimi zagatami, ki jih pojasnjuje tudi v eni od spremnih besed – na vsebinski ravni denimo z dejstvom, da v osmanski turščini spol nagovorjenca – v antologiji gre namreč za ljubezensko liriko,ki je skoraj vedno naslovljena na subjekt te ljubezni – ni ekspliciten, tako da ga mora prevajalec v slovenščino rekonstruirati na podlagi zunaj besedilnega konteksta in konvencij; na formalni pa na primer z bohotno sinonimiko osmanščine,ki je zahvaljujoč perzijskim vplivom na jezik in tradicijo mnogo bogatejša od slovenske, kot tudi s temeljnimi strukturnimi razlikami med jezikoma, zaradi katerih je rime izvirnikov pogosto težko prenes v slovenščino.
Božič se z vsem tem sooča spretno in pretanjeno, in prevod, ki je rezultat njegovega dela, slovenskim bralcem približa polje svetovne literature, ki ga doslej še niso imeli priložnosti spoznati, hkrati pa jih ne oropa za estetski užitek, za učinek, ki ga je predstavljena poezija vsekakor imela v svojem izvornem času in kontekstu. Komisija mu zato soglasno podeljuje letošnjo nagrado Radojke Vrančič za mladega prevajalca.

preberite več
IMG 5627
K V I R O P I S J E
X X
Četrtek, 26. 11. 2026, ob 19. uri, ŠKUC-Kulturni center Q/Klub Tiffany, Ljubljana.

Kviropisje so literarni dogodki, kjer smo odprte_i za vse literarne zvrsti kvir oziroma LGBTQIA+ izraza: poezija, proza, dramatika, prevajana kvir dela, scenaristika, performans, glasbena besedila (in glasbeni nastopi!), esejistika, dnevništvo in tako dalje.
Za branje se lahko prijavite na povezavi:
https://forms.gle/VWXkBZ84cC5KsvDT7
Poleg Branetove poslanice (darilo urednika Braneta Mozetiča v obiliki izvodov knjig izbrane_ga avtorice_ja, ki je v preteklosti izšla_el pri ŠKUC Lambda) bomo tokrat gostili tudi:

Enjo Zobarič z novimi pesmimi,
Veroniko Razpotnik z novo kratko zgodbo,
in Tanjo Matijašević, ki bo predstavila svojo svežo pesniško prvenko Ko kosilnice obmolknejo ! Knjiga bo tudi na voljo za nakup.

Na vsakem dogodku Kviropisja so na voljo tudi vse novoizdane knjige založbe ŠKUC po znižani ceni.


Kviropisje pripravljajo:
Vodja organizacijske ekipe: Pino Pograjc . Organizacijska ekipa: Miha Bizjak, Sanja Tevž, Alex Eržen, Matej Pogorelc. Oblikovanje: Jakob Golob. Produkcija: Zavod Omrežje in Društvo ŠKUC

Finančna podpora Kviropisja: Mestna občina Ljubljana, Kulturni center Q (Klub Tiffany), društvo ŠKUC, Javna agencija za knjigo RS - JAK, Zavod Omrežje in Urad za madino RS.

Program Kulturnega centra Q poleg lastnega vložka podpirajo Urad za mladino ter Oddelek za zdravje in socialno varstvo Mestne občine Ljubljana, Urad Republike Slovenije za mladino in JAK.

ŠKUC – Kulturni center Q obvešča:
Klub Tiffany predstavlja varen prostor, ki ga sooblikujemo vsi_e, namenjen GLBTQ skupnosti, kjer je prepovedano vsakršno verbalno ali fizično nasilje. Prav tako se ne tolerira homofobije, bifobije, transfobije, seksizma, nacionalizma, rasizma in drugih oblik zatiranj.
Vse obiskovalke_ce prosimo, da to upoštevajo in hkrati opozorijo ekipo na pojav nasilja. To lahko storite osebno ali nam pišete na kulturnicenterq@gmail.com in FB stran Klub Tiffany .
preberite več
je-je-kljuci-azil
J E
J E
I N
K L J U Č I:
P O G O V O R
JE JE in Ključi: Pogovor s pesnicama Nino Dragičević in Natašo Velikonja
Sreda, 4. november 2026 ob 19.00, Knjigarna Azil, Novi trg 2, Ljubljana.
V sredo, 4. novembra, vas ob 19. uri vabimo na prvi literarni dogodek v prenovljeni Knjigarni Azil. Vabljeni na pogovor s pesnicama Nino Dragičević in Natašo Velikonja o njunih pesniških zbirkah JE JE (Črna skrinjica, 2026, prevedla Nataša Velikonja) in Ključi (ŠKUC, 2026). Dogodek bo povezovala Hana Bujanović Kokot.
Pesniški zbirki JE JE Nine Dragičević in Ključi Nataše Velikonja obravnavata razmerje med intimnim in političnim ter načine, kako družbena, zgodovinska in ideološka razmerja sooblikujejo subjektivno izkušnjo, jezik in spomin. Zbirki JE JE Nine Dragičević in Ključi Nataše Velikonja vzpostavljata različni, vendar sorodni razmerji do jezika, spomina in družbenega prostora.
JE JE Nine Dragičević (Črna skrinjica, prevedla Nataša Velikonja) poseže v korpus jugoslovanskih vesternov o Lassiterju ter z metodo izbrisne poezije iz obstoječega besedila oblikuje nov pesniški tekst. Brisanje tu ni zgolj formalni postopek, temveč način razkrivanja struktur, ki so v jeziku že navzoče: razmerij moči, nasilja, spolnih kodov in pripovednih konvencij. Iz njihovega preurejanja nastaja drugačna možnost govora in z njo drugačna razporeditev pomenov. Ključi Nataše Velikonja (ŠKUC), ki so prejeli tudi nominacijo za Veronikino nagrado, se vzpostavljajo na presečišču osebnega spomina, zgodovine, prostora in politične sedanjosti. Intimna izkušnja v zbirki ni ločena od pogojev, v katerih nastaja, temveč se ves čas srečuje z družbenimi razmerji, institucijami, mesti, preteklimi skupnostmi in vprašanji pripadnosti. Osebno tako postaja eno od mest, na katerih je mogoče brati širše družbene premike.
Vabimo vas torej na pogovor z avtoricama Nino Dragičević in Natašo Velikonja. Pogovarjali se bomo o pesniških formah, postopkih in pristopih, ki zaznamujejo zbirki JE JE in Ključi, o načinih, kako poezija posega v politični in družbeni prostor ter oblikuje nove načine zaznavanja in poimenovanja, pa tudi o razmerju med pesniškim jezikom, intimno izkušnjo in družbenimi strukturami. Pogovor bo odprl še vprašanja, kako poezija preoblikuje ustaljene pripovedi in vrednostne okvire ter kakšne možnosti ima pesniški govor za artikulacijo izkušenj, ki jih prevladujoči diskurzi pogosto potiskajo na rob.

Dogodek v organizaciji Knjigarne Azil ter založb Črna skrinjica in ŠKUC sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
preberite več
prvoosebno raziskovanje zgodb2026-katarina-majerhold
P R V O O S E B N O
B R A N J E
Z G O D B
Prvoosebno branje zgodb | Ko telo govori pesem
četrtek, 5. 11. 2026, ob 18. uri, pisarna ŠKUC, Metelkova 6, Ljubljana.
prijave: info@skuc.org
V srečanjih Ko telo govori pesem vas vabimo na medgeneracijski bralni klub s pesnico Katarino Majerhold - na branje in pogovor o pesmih pesniške zbirke Direkt v žilo .
" Poezija rani, poezija zdravi, poezija boli. Daje moč za naprej. Ugriz za ugrizom, bolečina za bolečino, verz za verzom. Kot da hlasta za vsakim utripom, ki ga ja treba doživeti. Za vsako lepoto, ki jo je treba uzreti. To so samo kratki uvidi k pesniški zbirki Direkt v žilo Katarine Majerhold. Znanstvenice, prevajalke, pisateljice, pesnice, filozofinje, urednice, intelektualke. Vmes pa osebe, ki sočutno in kritično pretresava svet, filozofijo in ljubezen, ter prepleta znanost in umetnost z življenjem samim, v katerega je treba verjeti, " je zapisala Tonja Jelen v spremeni besedi k pesniški zbirki Katarine Majerhold (roj. 1971), v katerem popisuje proces zdravljenja raka in vse, kar spada zraven.
Katarina Majerhold (roj. 1971) je filozofinja, urednica in prevajalka . Je avtorica nekaj znanstvenih in strokovnih knjig ( Ljubezen skozi zgodovino , Živeti, Čustveni izzivi idr.), prevajalka znanstvenih monografij, scenaristka dokumentarnih filmov in bivša odgovorna urednica Andragoških spoznanj in Časopisa za kritiko znanosti (2023-2025) . Zbirka Direkt v žilo je njen pesniški prvenec.

Prvoosebno branje zgodb je del projekta Ko telo govori pesem - umetnost in izkušnja z rakom, ki ga podpira Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana. .

Dogodek Prvoosebno branje zgodb sofinancira Javna agencija RS za knjigo.
preberite več
Majcen-predstavitv-zbirke
U R Š A
M A J C E N
P R E D S T A V I T V E
P E S N I Š K E
Z B I R K E
Urša Majcen: Živali v naletu
predstavitve pesniške zbirke | Založba ŠKUC, zbirka Vizibilija (61), Ljubljana, 2026.
ćetrtek, 22. 10. 2026, ob 20. uri, Galerija Škuc, Ljubljana.
Branje bo spremljala Veronika Černe - Raketa . Z avtorico se bo pogovarjal Sergej Harlamov .
Iz spremne besede Sergeja Harlamova:
Če so bili v slovenskem literarnem prostoru postopki in besedišče visokega modernizma skorajda enoznačno povezani z moškimi avtorji in njihovim pogledom (kar pa ne pomeni, da ženskih predstavnic ni bilo!), Majcen v svoji drugi zbirki obrne perspektivo na način, da jim pokaže njihov lasten jezik. Na mesto Zajčeve Magdalene, ponižane, nage, nekogaršnje, stopa suveren, vztrajen in samosvoj glas, ki noče pristati na vlogo žrtve, temveč podedovana sredstva obrne od zunaj navzven, da bi dekonstruiral ravno okoliščine teh degradacij in se – v aktivnem odporu do in od njih – na novo inkorporiral onkraj vnaprejšnjih form in formulacij, ki jih zapovedujejo spol, spolnost, razred, kultura, konec koncev tudi vrsta. Na zahteve okolice, ki kar naprej vpije »Bodi moje telo!«, stihi Urše Majcen, hladni kot rezilo skalpela, odgovarjajo: »Jaz (p)ostajam svoje telo!« Neukročeno in neudomačeno – kot jezik. Kot živali v naletu.
Urša Majcen (1998) je diplomirana dramaturginja, vizualna ustvarjalka, performerka, pesnica in dramatičarka oz. dramatesa. Je samostojna delavka v kulturi, članica kolektiva REAKTOR, njena dela so bila večkrat upodobljena na odru ali filmu, objavlja tudi strokovne prispevke. Med drugim je dobitnica Univerzitetne Prešernove ter Akademijske Prešernove nagrade in nominiranka za Nagrado Slavka Gruma. Trenutno zaključuje magisterija iz scenaristike ter dramaturgije in scenskih umetnosti na AGRFT. Po pesniškem prvencu ekosistem tišine, dramsko-scenarističnem diptihu Zgodba o bakrenem kralju in zbirki dram Vaje z ribo, je pesniška zbirka Živali v naletu njena četrta samostojna knjižna izdaja.
Raketa je tonka, radijka in zvočna ustvarjalka, ki je svoj jezik našla nekje med raztegnjenimi vokali in čudnimi atmosferami, skupaj povezanimi s čudeži tehnik dub miksanja. Ravnokar je pri Kamizdat izšel njen album Sence, v katerem s svetom deli svoj najbolj pristen zvočni izraz.

GLBT branja omogoča Javna agencija za knjigo RS.
preberite več