Urša Majcen: Živali v naletu
predstavitve pesniške zbirke | Založba ŠKUC, zbirka Vizibilija (61), Ljubljana, 2026.
ćetrtek, 22. 10. 2026, ob 20. uri, Galerija Škuc, Ljubljana.
Branje bo spremljala Veronika Černe - Raketa . Z avtorico se bo pogovarjal Sergej Harlamov .
Iz spremne besede Sergeja Harlamova:
Če so bili v slovenskem literarnem prostoru postopki in besedišče visokega modernizma skorajda enoznačno povezani z moškimi avtorji in njihovim pogledom (kar pa ne pomeni, da ženskih predstavnic ni bilo!), Majcen v svoji drugi zbirki obrne perspektivo na način, da jim pokaže njihov lasten jezik. Na mesto Zajčeve Magdalene, ponižane, nage, nekogaršnje, stopa suveren, vztrajen in samosvoj glas, ki noče pristati na vlogo žrtve, temveč podedovana sredstva obrne od zunaj navzven, da bi dekonstruiral ravno okoliščine teh degradacij in se – v aktivnem odporu do in od njih – na novo inkorporiral onkraj vnaprejšnjih form in formulacij, ki jih zapovedujejo spol, spolnost, razred, kultura, konec koncev tudi vrsta. Na zahteve okolice, ki kar naprej vpije »Bodi moje telo!«, stihi Urše Majcen, hladni kot rezilo skalpela, odgovarjajo: »Jaz (p)ostajam svoje telo!« Neukročeno in neudomačeno – kot jezik. Kot živali v naletu.
Urša Majcen (1998) je diplomirana dramaturginja, vizualna ustvarjalka, performerka, pesnica in dramatičarka oz. dramatesa. Je samostojna delavka v kulturi, članica kolektiva REAKTOR, njena dela so bila večkrat upodobljena na odru ali filmu, objavlja tudi strokovne prispevke. Med drugim je dobitnica Univerzitetne Prešernove ter Akademijske Prešernove nagrade in nominiranka za Nagrado Slavka Gruma. Trenutno zaključuje magisterija iz scenaristike ter dramaturgije in scenskih umetnosti na AGRFT. Po pesniškem prvencu ekosistem tišine, dramsko-scenarističnem diptihu Zgodba o bakrenem kralju in zbirki dram Vaje z ribo, je pesniška zbirka Živali v naletu njena četrta samostojna knjižna izdaja.
Raketa je tonka, radijka in zvočna ustvarjalka, ki je svoj jezik našla nekje med raztegnjenimi vokali in čudnimi atmosferami, skupaj povezanimi s čudeži tehnik dub miksanja. Ravnokar je pri Kamizdat izšel njen album Sence, v katerem s svetom deli svoj najbolj pristen zvočni izraz.

GLBT branja omogoča Javna agencija za knjigo RS.

JE JE in Ključi: Pogovor s pesnicama Nino Dragičević in Natašo Velikonja
Sreda, 4. november 2026 ob 19.00, Knjigarna Azil, Novi trg 2, Ljubljana.
V sredo, 4. novembra, vas ob 19. uri vabimo na prvi literarni dogodek v prenovljeni Knjigarni Azil. Vabljeni na pogovor s pesnicama Nino Dragičević in Natašo Velikonja o njunih pesniških zbirkah JE JE (Črna skrinjica, 2026, prevedla Nataša Velikonja) in Ključi (ŠKUC, 2026). Dogodek bo povezovala Hana Bujanović Kokot.
Pesniški zbirki JE JE Nine Dragičević in Ključi Nataše Velikonja obravnavata razmerje med intimnim in političnim ter načine, kako družbena, zgodovinska in ideološka razmerja sooblikujejo subjektivno izkušnjo, jezik in spomin. Zbirki JE JE Nine Dragičević in Ključi Nataše Velikonja vzpostavljata različni, vendar sorodni razmerji do jezika, spomina in družbenega prostora.
JE JE Nine Dragičević (Črna skrinjica, prevedla Nataša Velikonja) poseže v korpus jugoslovanskih vesternov o Lassiterju ter z metodo izbrisne poezije iz obstoječega besedila oblikuje nov pesniški tekst. Brisanje tu ni zgolj formalni postopek, temveč način razkrivanja struktur, ki so v jeziku že navzoče: razmerij moči, nasilja, spolnih kodov in pripovednih konvencij. Iz njihovega preurejanja nastaja drugačna možnost govora in z njo drugačna razporeditev pomenov. Ključi Nataše Velikonja (ŠKUC), ki so prejeli tudi nominacijo za Veronikino nagrado, se vzpostavljajo na presečišču osebnega spomina, zgodovine, prostora in politične sedanjosti. Intimna izkušnja v zbirki ni ločena od pogojev, v katerih nastaja, temveč se ves čas srečuje z družbenimi razmerji, institucijami, mesti, preteklimi skupnostmi in vprašanji pripadnosti. Osebno tako postaja eno od mest, na katerih je mogoče brati širše družbene premike.
Vabimo vas torej na pogovor z avtoricama Nino Dragičević in Natašo Velikonja. Pogovarjali se bomo o pesniških formah, postopkih in pristopih, ki zaznamujejo zbirki JE JE in Ključi, o načinih, kako poezija posega v politični in družbeni prostor ter oblikuje nove načine zaznavanja in poimenovanja, pa tudi o razmerju med pesniškim jezikom, intimno izkušnjo in družbenimi strukturami. Pogovor bo odprl še vprašanja, kako poezija preoblikuje ustaljene pripovedi in vrednostne okvire ter kakšne možnosti ima pesniški govor za artikulacijo izkušenj, ki jih prevladujoči diskurzi pogosto potiskajo na rob.

Dogodek v organizaciji Knjigarne Azil ter založb Črna skrinjica in ŠKUC sofinancira Javna agencija za knjigo RS.

Prvoosebno branje zgodb | Ko telo govori pesem
četrtek, 5. 11. 2026, ob 18. uri, pisarna ŠKUC, Metelkova 6, Ljubljana.
prijave: info@skuc.org
V srečanjih Ko telo govori pesem vas vabimo na medgeneracijski bralni klub s pesnico Katarino Majerhold - na branje in pogovor o pesmih pesniške zbirke Direkt v žilo .
" Poezija rani, poezija zdravi, poezija boli. Daje moč za naprej. Ugriz za ugrizom, bolečina za bolečino, verz za verzom. Kot da hlasta za vsakim utripom, ki ga ja treba doživeti. Za vsako lepoto, ki jo je treba uzreti. To so samo kratki uvidi k pesniški zbirki Direkt v žilo Katarine Majerhold. Znanstvenice, prevajalke, pisateljice, pesnice, filozofinje, urednice, intelektualke. Vmes pa osebe, ki sočutno in kritično pretresava svet, filozofijo in ljubezen, ter prepleta znanost in umetnost z življenjem samim, v katerega je treba verjeti, " je zapisala Tonja Jelen v spremeni besedi k pesniški zbirki Katarine Majerhold (roj. 1971), v katerem popisuje proces zdravljenja raka in vse, kar spada zraven.
Katarina Majerhold (roj. 1971) je filozofinja, urednica in prevajalka . Je avtorica nekaj znanstvenih in strokovnih knjig ( Ljubezen skozi zgodovino , Živeti, Čustveni izzivi idr.), prevajalka znanstvenih monografij, scenaristka dokumentarnih filmov in bivša odgovorna urednica Andragoških spoznanj in Časopisa za kritiko znanosti (2023-2025) . Zbirka Direkt v žilo je njen pesniški prvenec.

Prvoosebno branje zgodb je del projekta Ko telo govori pesem - umetnost in izkušnja z rakom, ki ga podpira Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana. .

Dogodek Prvoosebno branje zgodb sofinancira Javna agencija RS za knjigo.

Prvoosebno branje zgodb | Ko telo govori pesem
četrtek, 1. 10. 2026, ob 18. uri, pisarna ŠKUC, Metelkova 6, Ljubljana.
prijave: info@skuc.org
V srečanjih Ko telo govori pesem vas vabimo na medgeneracijski bralni klub s pesnikom Milanom Šeljem - na branje in pogovor o pesmih pesniške zbirke Zamah dotika .
[iz spremne besede Alojzije Zupan Sosič]
Alojzija Zupan Sosič: Med koso in dotikom
Zamah kose. Ali ta napoveduje v prvem pesniškem prizoru nostalgičen pogled v preteklost? V otroštvo? Pozorno branje prve (nenaslovljene) pesmi pesniške zbirke Milana Šelja (1960) Zamah dotika nam kar dvakrat spodmakne bralno pričakovanje, kar je prepoznavni znak kvalitetne poezije. Prvič, ko spoznamo, da pred nami ni zgolj etnološko ali etnografsko branje, v katerem bi obujali spomine na starodavni način košnje s koso, kjer je zaradi počasnosti postopka sodelovalo več ljudi hkrati. In drugič, ko se Eros na izviren način poveže s Tanatosom in nam napove temo celotne zbirke. Literarno branje prve pesmi namreč sugerira, da bo kosa, simbol smrti, kosila po različnih predelih, predvsem v Sloveniji in Angliji, kjer lirski subjekt prebiva. Tako kot preplet dveh bistvenih tem svetovne poezije – ljubezni in smrti – nam prva pesem napove tudi stilno opredeljenost: iskreno izpovednost in premišljeno estetizacijo.
Več o pesniški zbirki ...
Milan Šelj (1960) je pesnik in prevajalec. Od leta 1992 živi in dala v Londonu, zadnje čase pa preživi polovico leta na Krasu. Njegova pesniška zbirka Zamah dotika je šesta po vrsti (vse so izšle pri založbi ŠKUC – Lambda). Je tudi avtor dveh ilustriranih zbirk pesmi za otroke.
Prvoosebno branje zgodb je del projekta Ko telo govori pesem - umetnost in izkušnja z rakom, ki ga podpira Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana. .

Dogodek Prvoosebno branje zgodb sofinancira Javna agencija RS za knjigo.

Katarina Majerhold: Direkt v žilo
literarni večer in predstavitev pesniškega prvenca
Četrtek, 8. 10. 2026, ob 20.00, Galerija Škuc, Ljubljana.
"Poezija rani, poezija zdravi, poezija boli. Daje moč za naprej. Ugriz za ugrizom, bolečina za bolečino, verz za verzom. Kot da hlasta za vsakim utripom, ki ga ja treba doživeti. Za vsako lepoto, ki jo je treba uzreti. To so samo kratki uvidi k pesniški zbirki Direkt v žilo Katarine Majerhold. Znanstvenice, prevajalke, pisateljice, pesnice, filozofinje, urednice, intelektualke. Vmes pa osebe, ki sočutno in kritično pretresava svet, filozofijo in ljubezen, ter prepleta znanost in umetnost z življenjem samim, v katerega je treba verjeti," je zapisala Tonja Jelen v spremeni besedi k pesniški zbirki Katarine Majerhold (roj. 1971), v katerem popisuje proces zdravljenja raka in vse, kar spada zraven.
Pogovor s pesnico, za katero je to pesniški prvenec, bo vodila prekaljena voditeljica, tudi sama pesnica in literarna kritičarka Tonja Jelen .
Katarina Majerhold (roj. 1971) je filozofinja, urednica in prevajalka . Je avtorica nekaj znanstvenih in strokovnih knjig ( Ljubezen skozi zgodovino , Živeti, Čustveni izzivi idr.), prevajalka znanstvenih monografij, scenaristka dokumentarnih filmov in bivša odgovorna urednica Andragoških spoznanj in Časopisa za kritiko znanosti (2023-2025) . Zbirka Direkt v žilo je njenpesniški prvenec.