23. večer LGBT+ poezije in proze
23. 4. 2026 se bo ob 20. uri v Galeriji Škuc že 23. leto zapored odvilo branje kvir literature. Tako kot lani tudi letos prav na Noč knjige . Tokrat s povezovalcem_ko presenečenja. Vabljene_i!
Brale_i bodo: Špela Setničar, Marcel Baranja, Urša Majcen, Vesna Lemaić, Brane Mozetič, Sara Fabjan, Suzana Tratnik, Lea Aymard, Milan Šelj, Sara Virk, Iva Jevtić, Gea Stošicki, Ingo Öri, Neo Nova, Zala Hriberšek, Tanja Matijašević, Marjana Harcet, Nina Kodrič in Nejka Jevšek.

GLBT branja omogoča Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

31. Slovenski dnevi knjige | Besede za prihodnost
23. in 24. april 2026, Križanke, Trg francoske revolucije 1, Ljubljana.
Slovenski dnevi knjige so osrednji vseslovenski knjižni festival, ki pod okriljem Društva slovenskih pisateljev vsako leto oživi Ljubljano ter številna partnerska mesta po Sloveniji in v zamejstvu. V središče postavljajo slovensko književnost kot prostor refleksije, domišljije in družbenega dialoga – spodbujajo bralno kulturo, omogočajo neposreden stik z avtorji in avtoricami ter izpostavljajo vrhunske dosežke sodobnega leposlovja. Z vsebinsko raznolikim programom, ki združuje aktualne tematske poudarke in širok spekter ustvarjalcev, festival povezuje literarne navdušence vseh generacij, avtorje, založnike in kulturne ustanove.
Letošnji, že 31. Slovenski dnevi knjige se vračajo v mesto – v njegov zgodovinski, simbolni in živi utrip – ter začenjajo novo festivalsko zgodbo. Po letih dogajanja na Vrtu Lili Novy na Tomšičevi ulici, kjer je sedež Društva slovenskih pisateljev, se festival seli bliže mestnemu središču, tja, kjer se prepletajo poti, srečanja in vsakdanji mestni tokovi. Hkrati je festival ponovno umeščen v april, ko so Slovenski dnevi knjige tradicionalno že potekali. Datum 23. april, svetovni dan knjige in avtorskih pravic, ki ga je razglasil UNESCO, dodatno poudarja pomen knjige, branja in ustvarjalnosti kot temeljnih kulturnih vrednot.
Festival se bo 23. in 24. aprila odvijal v Križankah (Trg francoske revolucije 1), na Peklenskem dvorišču in v Viteški dvorani. Arhitekturna dediščina Jožeta Plečnika prostoru daje posebno simbolno težo, ki ustvarja izjemno prizorišče za srečevanje literature, bralcev, založnikov in avtorjev v samem središču mesta. Na Peklenskem dvorišču bo med 15. in 21. uro potekal knjižni sejem z dvaintridesetimi založbami, medtem ko boste lahko v Viteški dvorani od 16. do 21. ure prisluhnili bogatemu programu z domačimi in mednarodnimi gosti, ki je razdeljen v pet sklopov: v žarišču, okrogla miza, razprava, pogled v zgodovino in pogovor s tujim avtorjem. V primeru slabega vremena se bo sejem preselil v notranjost Viteške dvorane. V soboto, 25. aprila, se festival podaja na pot: Literarni avtobus bo z avtoricami in avtorji odpotoval v Radovljico, Kranj in Vrbo ter literaturo tokrat ponesel na Gorenjsko.
Osrednja tema letošnjega festivala, Besede za prihodnost, odpira prostor razmisleka o vlogi literature v času hitrih družbenih, tehnoloških, okoljskih in drugih sprememb. Spodbuja premislek o tem, kako besede soustvarjajo prihodnost – kot nosilke idej, kritičnega mišljenja, empatije in družbene odgovornosti – ter kako lahko književnost in avtorji nagovarjajo izzive sodobnega sveta.
Na letošnjem festivalu bo predstavljena tudi Založba ŠKUC . Veseli bomo, če boste letošnje Slovenske dneve knjige soustvarjali z nami – kot živ prostor knjige, dialoga in skupnosti, umeščen v mesto in njegov vsakdan.
PROGRAM

Sreda, 20. 5. 2026, ob 19. uri, ŠKUC-Kulturni center Q/Klub Tiffany, Ljubljana.

Kviropisje so literarni dogodki, kjer smo odprte_i za vse literarne zvrsti kvir oziroma LGBTQIA+ izraza: poezija, proza, dramatika, prevajana kvir dela, scenaristika, performans, glasbena besedila (in glasbeni nastopi!), esejistika, dnevništvo in tako dalje.
Za branje se lahko prijavite na povezavi: https://forms.gle/VWXkBZ84cC5KsvDT7
Na zadnjem, prekmurskem Kviropisju smo tudi začele_i z novostjo: BRANETOVO POSLANICO.
Brane Mozetič je dolgoletni urednik knjižne zbirke Lambda pri založbi ŠKUC; zaslužen je za nadvse pestro bero izvirne in prevedene kvir literature v slovenščini. Ponudil je, da za vsako Kviropisje občinstvu podari izvode knjige pretekle_ga avtorice_ja zbirke Lambda. Za to smo mu nadvse hvaležni in 20. 5. nas bo v sklopu Branetove poslanice obiskal nihče drug kot pesnik Milan Šelj! Na dogodku bodo na voljo Milanove knjige, kot so bile na prejšnjem knjige Suzane Tratnik.
Na vsakem dogodku Kviropisja so na voljo tudi vse novoizdane knjige založbe ŠKUC po znižani ceni:
- Jean Cocteau: BELA KNJIGA
- Čas divjega tulipana: antologija osmanske lirike
- Garth Greenwell: KAR TI PRIPADA

- Nina Dragiičević (ur.): KRALJICE
- Selby Wynn Schwartz: ŽIVLJENJE KAMELEONA

- Mattilda Bernstein Sycamore: KONEC SAN FRANCISCA
- Bjørn Rasmussen: KOŽA JE ELASTIČNI OVOJ, KI OBDAJA TELO
- Brane Mozetič: PUNČEK
- Valentijn Hoogenkamp: ANTIBOY
- Anna Lidia Vega Serova: TRIBADE BREZ PLEMENA
- Nataša Velikonja: PRISPEVKI K ZGODOVINI LGBT GIBANJA V SLOVENIJI 1984-2024


Kviropisje pripravljajo:
Vodja organizacijske ekipe: Pino Pograjc . Organizacijska ekipa: Miha Bizjak, Tevž, Alex Eržen, Matija Pogorelc. Fotografija: Marcel Obal. Oblikovanje: Angela Steiner . Produkcija: Zavod Omrežje in Društvo ŠKUC

Finančna podpora Kviropisja: Mestna občina Ljubljana, Kulturni center Q (Klub Tiffany), društvo ŠKUC, Javna agencija za knjigo RS - JAK, Zavod Omrežje in Urad za madino RS.

Program Kulturnega centra Q poleg lastnega vložka podpirajo Urad za mladino ter Oddelek za zdravje in socialno varstvo Mestne občine Ljubljana, Urad Republike Slovenije za mladino in JAK.

ŠKUC – Kulturni center Q obvešča:
Klub Tiffany predstavlja varen prostor, ki ga sooblikujemo vsi_e, namenjen GLBTQ skupnosti, kjer je prepovedano vsakršno verbalno ali fizično nasilje. Prav tako se ne tolerira homofobije, bifobije, transfobije, seksizma, nacionalizma, rasizma in drugih oblik zatiranj.
Vse obiskovalke_ce prosimo, da to upoštevajo in hkrati opozorijo ekipo na pojav nasilja. To lahko storite osebno ali nam pišete na kulturnicenterq@gmail.com in FB stran Klub Tiffany .

četrtek, 21. 5. 2026, ob 18. uri, ŠKUC, Metelkova 6, Ljubljana.
Prvoosebno branje zgodb, medgeneracijski bralni klub; vodi: Zala Hriberšek, gostja: Suzana Tratnik.
prijave: info@skuc.org
V srečanjih KO TELO GOVORI PESEM bodo na tokratnem bralnem klubu spregovorile kratke zgodbe Suzane Tratnik iz knjige ŠKARJE . S prvoosebnim pripovedovanjem pa se bomo v zgodbe vključile udeleženke kluba.
O knjigi:
Zbirka Škarje je kolaž zgodb o deklicah, mladostnicah, ženskah, ki vsak dan sproti odločno stopajo po nezačrtani poti, upajoč, da bodo kakor nori zajec Njusi skočile na polje svobode in neodvisnosti. Ko se znajdejo v nizu nezavidljivih situacij, ki jih skoraj zlomijo, vsekakor pa jim le še oddaljijo samorealizacijo, se protagonistke lahko oprejo predvsem na svoj notranji glas. Včasih jih pri ohranjanju lastne zbranosti podprejo majhni čudeži, denimo sposobnost za najdaljši skok na svetu, devet mačk, fotografija v zadnjem levem žepu kavbojk ali vreča krompirja na pikniku .
O avtorici:
Suzana Tratnik (1963, Murska Sobota). Diplomirala je iz sociologije na Fakulteti za družbene vede in magistrirala iz antropologije spolov na Institutum Studiorum Humanitatis. Živi in dela v Ljubljani kot pisateljica, prevajalka in publicistka. Je soustanoviteljica lezbične skupine LL v Ljubljani leta 1987 in sodelavka Festivala LGBT filma. Objavila je osem kratkroproznih zbirk: Pod ničlo (1997), Na svojem dvorišču (2003), Vzporednice (2005), Česa nisem nikoli razumela na vlaku (2008), Dva svetova (2010), Rezervat (2012), Noben glas (2016) in Škarje (2023); šest romanov: Ime mi je Damjan (2001), Tretji svet (2007), Tombola ali življenje! (2017), Norhavs na vrhu hriba (2019), Pontonski most (2020) in Ava (2021), otroško slikanico Zafuškana Ganca (2010), napisala pa je še monodramo Ime mi je Damjan (2002), radijsko igro Lep dan še naprej (2011), dve strokovni deli o lezbičnem gibanju v Sloveniji in o lezbični literaturi ter memoare Lezbični aktivizem po korakih (2013). Leta 2007 je prejela nagrado Prešernovega sklada za literaturo, leta 2017 nagrado Novo mesto short za kratko prozo, leta 2018 nagrado desetnica za najboljši mladinski roman in leta 2023 Levstikovo nagrado za izvirno leposlovje za otroke in mladino. Njene knjige in kratke zgodbe so prevedene v več kot dvajset jezikov, sama pa je prevedla več knjig britanske in ameriške proze in strokovne literature.

Prvoosebno branje zgodb je del projekta Ko telo govori pesem - umetnost in izkušnja z rakom .
Dogodek omogoča Javna agencija RS za knjigo.

S04E01 Ilinka Todorovski - Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo
povezava do podkasta: https://open.spotify.com/episode/3uJY4Q7b3VDTQd41QRapOg?si=5MiDHrq_QHuLsxVJGMDxJA
V Beli krajini sredi polj stoji letalo – Douglas C-47 Dakota. Kaj počne tam? Kakšne zgodbe skriva? Zgodovinsko skrivnost ene največjih evakuacij civilistov v tem delu Evrope razkriva tokratna gostja Tanje Matijašević v svoji knjigi Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo . Ilinka Todorovski se rada zapodi v arhive, saj ti zgodbam, ki jo spremljajo že od otroštva, dajejo širši kontekst. Tudi knjižna veša se je po njeni zaslugi navdušila nad zgodovino, saj takšne knjige dokazujejo, da ta ni le stvar brkatih mož na konjih.
Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo: evakuacija civilistov marca 1945 predstavlja poglobljeno in skrbno dokumentirano raziskavo. S prepletom arhivskih virov in osebnih pričevanj preživelih ter njihovih potomcev avtorica pokaže, kako vojna ne oblikuje abstraktne zgodovine, temveč usode konkretnih ljudi – njihovih družin, želja, strahov in upanj.
Literarne glasove ustvarjajo: Tanja Matijašević z gosti,
ŠKUC s podporo Javne agencije za knjigo.
Asociacije: od rdeče preko pice do srečanj
Časovni stroj: Ilinko zanimajo zgodbe in zgodovina. Knjige pri katerih je sodelovala pa jo “kar najdejo”, kot pravi.
Jezikovni vozli: kantonma
Leksikon: Vlak ali avto, Kje bi živela, Zvočne knjige, podkasti ali znanstvene oddaje?
Degustacija: Fančki so se najbolj v spomin btisnile domačinke v Kaštelih …
Priporočila: Suzana Tratnik - Škarje, Nora Verde - O ljubezni batinah in revoluciji, Jedrt Maležič - Bojne barve. Jacqueline Harpman; Jaz, ki nikoli nisem poznala moških
O avtorici:
Ilinka Todorovski
Novinarka, publicistka, avtorica in raziskovalka, ki je s svojim delom pomembno prispevak ohranjanju zgodovinskega spomina, dostojanstvu posameznic in posameznikov ter k uveljavljanju korektnega in odgovornega novinarstva v času porasta medijske propagande in političnih pritiskov. Med drugim je delovala kot dopisnica iz Zagreba za RTV Slovenija, urednica informativnih programov ter varuhinja pravic gledalk_cev in poslušalk_cev. Njeno delo zaznamujejo visoki profesionalni in etični standardi ter dosledno zagovarjanje pomena preverjenih dejstev, kritičnega razmišljanja in neodvisnega novinarskega dela. Njena novinarska in raziskovalna praksa pomembno prispeva k razumevanju zgodovine, medijske odgovornosti in družbene vloge novinarstva.
Literarne glasove omogoča: Javna agencija za knjigo RS: