Večer z Jeanom Cocteaujem
Ponedeljek, 9. 2. 2026, ob 19.00, Galerija Škuc, Ljubljana.
VSTOP PROST
Lepo vabljene_ na predstavitev prevoda kratkega romana Jeana Cocteauja, Bela knjiga, in projekcijo njegovega filma Orfejeva oporoka.
Jean Cocteau je pisal pesmi, romane, kratke zgodbe, gledališke igre, bil dekorater, scenograf, slikar, kipar, risar, keramik, filmski režiser in ena osrednjih figur francoskega kulturnega življenja v prvi polovici 20. stoletja.
Odlomke na predstavitvi prevoda njegovega kratkega romana Bela knjiga iz leta 1928 bere igralec Maks Mihajlović:
Pred nami je avtobiografska zgodba, ki spremlja junakovo odkrivanje lastne spolne usmerjenosti, poskuse, kako jo živeti pa tudi kako ji uiti, vse do konca, v katerem izrecno obtoži družbo, ker ne sprejema homoerotične ljubezni. Svojo pripoved konča z izjavo Pregreha družbe dela iz moje odkritosti pregreho. /…/ Toda ne sprejemam, da se me tolerira. To rani mojo ljubezen do ljubezni in do svobode, izjavo, ki je kasneje postala moto številnih lgbt-aktivističnih skupin in organizacij, sama Bela knjiga pa je postala del klasike gejevske literature.
Sledi projekcija Cocteaujevega filma Orfejeva oporoka, 1960, 77', čb, angl. pod.
Režija: Jean Cocteau.
Igrajo: Jean Cocteau, Edouard Dermithe, Jean Marais, Pablo Picasso, Yul Brynner, Charles Aznavour …
Pesnik Jean Cocteau je izgubljen v času in prostoru. Bil je v 18. stoletju in se zdaj pojavlja v različnih trenutkih življenja profesorja Langevina. Profesor je izumil kroglo, ki potuje hitreje od svetlobe. Z njo ubije Cocteauja, ki se zbudi od mrtvih kot stari jaz, a še vedno ujet v prostoru med fantazijo in resničnostjo. V ciganskem taboru ženska reši fotografijo iz ognja. Na njej Cocteau prepozna Cégesteja iz svojega filma Orfej. Fotografijo raztrga na koščke in jo vrže v morje. Iz vode skoči Cégeste. Cocteauja pripelje pred komisijo, ki jo vodita Heurtebise in Princesa iz filma Orfej. Cocteau prizna, da je nenehno poskušal vstopiti v svet, ki ni njegov, v svet, ki presega meje človeka, in da je neposlušnost zanj kot religija. V krogu ruševin boginja Atena s kopjem ubije Cocteauja. Njegovi prijatelji se zberejo okoli trupla, a on vstane od mrtvih in odide po ozki cesti. Cégeste pride iz skale in ga potegne vanjo, ker ne pripadata življenju na zemlji.
Dogodek omogoča Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
