Prevedel: Brane Mozetič
Založba ŠKUC, Zbirka Lambda (178), Ljubljana, 2025
Jean Cocteau je pisal pesmi, romane, kratke zgodbe, gledališke igre, bil dekorater, scenograf, slikar, kipar, risar, keramik, filmski režiser in ena osrednjih figur francoskega kulturnega življenja v prvi polovici 20. stoletja.
Cocteau je bil povsem predan umetniškemu ustvarjanju, tako da je zapustil približno 30 pesniških zbirk, nekaj proze, številne gledališke igre, filme (Pesnikova kri, Lepotica in zver, Orfejeva oporoka itd.), risbe, tapiserije, vitraže, freske, plastiko, mozaike, keramiko, dnevnike … Sam je vedno govoril, da je zanj vse to poezija.
Kratek roman Bela knjiga izide leta 1928 v nakladi 31 izvodov, brez imena avtorja in založnika … kasnejšim izdajam je Cocteau dodal svoje risbe in tako posredno potrdil svoje avtorstvo. Pred nami je avtobiografska zgodba, ki spremlja junakovo odkrivanje lastne spolne usmerjenosti, poskuse, kako jo živeti pa tudi kako ji uiti, vse do konca, v katerem izrecno obtoži družbo, ker ne sprejema homoerotične ljubezni. Svojo pripoved konča z izjavo Pregreha družbe dela iz moje odkritosti pregreho. /…/ Toda ne sprejemam, da se me tolerira. To rani mojo ljubezen do ljubezni in do svobode, izjavo, ki je kasneje postala moto številnih lgbt-aktivističnih skupin in organizacij, sama Bela knjiga pa je postala del klasike gejevske literature.
Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
