Shari Benstock: Ženske z levega brega
Ljubljana: ŠKUC-Vizibilija 2004; prevedla Nataša Velikonja Delo »Ženske z levega brega« (izvorni naslov dela je Women of the Left Bank prvič je izšlo leta 1986 pri University of Texas Press) sodi med najbolj referenčne svetovno priznane študije s področja literarne kulturne in umetnostne zgodovine pa tudi med klasična dela študij spolov in seksualnosti. Delo ponuja feministično perspektivo na modernistično obdobje: obravnava pariško umetniško sceno ki so jo sestavljale večinoma ameriške in angleške izseljenke v obdobju od leta 1900 do leta 1940. Delo predstavlja kompleksen vpogled v ustvarjalnost in življenje naslednjih umetnic pisateljic novinark urednic založnic in kulturnih aktivistk: Margaret Anderson Djune Barnes Natalie Barney Sylvie Beach Kay Boyle Bryher Colette Caresse Crosby Nancy Cunard H.D. Janet Flanner Jane Heap Marie Jolas Mine Loy Adrienne Monnier Anais Nin Jean Rhys Solite Solano Gertrude Stein Alice B. Toklas Renee Vivien in Edith Wharton. Avtorica Shari Benstock se je pri analizi poslužila poststrukturalistične metode: kombinirala je literarno kritiko socialno in politično zgodovino biografije kronike dela navedenih in spremljevalnih umetnikov in umetnic. Tako stroka kot širša javnost v Sloveniji sta s prevodom dobila podobo o drugi plati modernizma: o modernizmu ki so ga soustvarjale ženske umetnice založnice mecenke. Prevod je bistvenega pomena za pridobitev kompleksnejše podobe o modernizmu njegovih gibanjih poteku in razpravah. Čas ki je označen z velikani umetnosti kot so Marcel Proust James Joyce Ezra Pound ali Picasso in mnogimi drugimi so globoko obeležile mnoge ženske akterke. Pred študijo »Ženske z levega brega« v slovenski strokovni ali širši javnosti niso obstajali celoviti podatki z omenjene perspektive. Avtorica dela Shari Benstock je profesorica na katedri za angleški jezik na Univerzi Miami na Floridi ZDA. Bila je direktorica Centra za študij ženske literature na Univerzi Tulsa in urednica revije Tulsa Studies in Women's Literature. Sodi med temeljne avtorice s področja literarne zgodovine in študij spolov ter seksualnosti. Prevajalka Nataša Velikonja prevaja klasična dela s področja kulturnih študij ki jih obeležuje feministično-lezbična perspektiva. Doslej je prevedla dela »Film in vidno« (1998) Terese de Lauretis »Eseje« (2000) Monique Wittig »Več kot ljubezen moških: romantično prijateljstvo in ljubezen med ženskami od renesanse do sodobnosti« (2002) Lillian Faderman. Fotografija na naslovnici knjige »Ženske z levega brega« je delo fotografinje Maje Vauda (iz zbirke »Array« iz leta 1992) oblikovanje je delo dvojca Phant & Puntza. Izid knjige v nakladi petsto izvodov sta omogočila Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in ameriška fundacija Global Fund for Women. Delo 13. maj 2005: »Iz tiskarne: Shari Benstock - 'Ženske z levega brega'« Kot opozarjajo pri založbi sodi pričujoče delo med najbolj referenčne svetovno priznane študije s področja literarne kulturne in umetnostne zgodovine pa tudi med klasična dela študij spolov in seksualnosti. Gre za obravnavo prispevkov več kot 20 ameriških in angleških izseljenk v literarnem Parizu med letoma 1900 in 1940 katerih moč in razum sta napajala kulturo literarnega modernizma. Mesta teh žensk so bila pogosto obravnavana kot obrobna v modernističnem gibanju. Dandanes se imena nekaterih pojavljajo le še v opombah biografij Jamesa Joyca T.S. Eliota Ezre Pounda in drugih moških pisateljev ali pa v anekdotičnih zgodbah spominih in literarnih študijah Pariza med obema vojnama. Druge ženske kot denimo Djuna Barnes Colette Anais Nin Gertrude Stein in Edith Wharton pa so se obdržale v širši zavesti kot pomembna imena tedanjega literarnega prizorišča. Shari Benstock dokazuje da je ustaljena teza literarnih zgodovinarjev da so modernistično literarno gibanje 20. stoletja ustvarili moški enostranska. Ustvarile so ga tudi številne ženske ki so iz različnih razlogov (zaradi lezbištva barve kože nekonvencionalnosti…) prišle v Pariz ter se pridružile bohtečemu umetniškemu življenju na levem bregu. Pri analizi se je avtorica sicer profesorica na katedri za angleški jezik na Univerzi Miami na Floridi odločila za poststrukturalistične metode: kombinirala je literarno kritiko socialno in politično zgodovino biografije kronike dela navedenih in spremljevalnih umetnikov in umetnic. Rezultat je knjiga ki se bere kot privlačen biografski popis teh pomembnih a pogosto pozabljenih žensk hkrati pa tudi kot revizija ustaljenih postulatov literarne zgodovine. V.P.S.