Avditorni izklop ima še eno posledico: izklop od frontalnih zvokov omogoči percepcijo težje zaznavnih konstantnih samoumevnih zvokov tistih ki jih ne preizprašujem a so vedno tu. Lovljenje ravnovesja med obema ekstremoma – iluzijo o prisotnosti in iluzijo o neprisotnosti – razširi percepcijski horizont; ne da bi šlo za eskapizem omogoča kreiranje (drugačnega) prostora in dopušča sobivanje radikalno različnih realnosti. To je tudi utopija o ljubezenskem diskurzu ki želi ubežati postajanju Medeja.
