Nataša Sukič: Otroci nočnih rož

Nominacija za nagrado Fabula časopisa Dnevnik v letu 2010 Letos nominirane zbirke zgodb veliko dolgujejo socialnemu robu iz katerega tako ali drugače črpajo in nič drugače ni z zbirko Nataše Sukič (1962) Otroci nočnih rož. Snov za njene zgodbe je "izrezana" iz živega tkiva vsakodnevnega življenja predstavnikov spolne manjšine in iz konfliktnih presečišč z drugimi družbenimi skupinami. Avtorica pripada danes že skoraj elitnemu "klubu aktivistov" novih družbenih gibanj s konca 80. let ko sta s Suzano Tratnik ustanovili lezbično skupino LL prvo tovrstno skupino ne le v Sloveniji ampak tudi v celotni vzhodni Evropi. Med letoma 1997 in 2003 je bila glavna urednica zbirke ŠKUC - Vizibilija sočasno pa publicistka v različnih neodvisnih publikacijah. Znana je tudi kot ena prvih žensk didžejske kulture v Sloveniji. Je med prvimi proznimi avtoricami katerih zgodbe so bile ob pojavu (ob izidu prvenca Desperadosi in nomadi 2005) označene za lezbično prozno pisavo. Tudi z nominirano zbirko zgodb je Sukičeva aktiv(istič)no vpeta v družbeni prostor in čas. Naslov gre brati kot metaforo utripa življenja na margini kjer se ljudje kakor nočne rože odpirajo stran od oči in luči stran od kanibalizma vsakdana. Zbirka pa razgalja tudi sovraštvo ki ga vzgajamo ali dopuščamo vsak dan znova brez sramežljivosti pri dnevni svetlobi in vsem na očeh.   (iz časopisa Dnevnik 6.5.2010)