Tom Veber: Do tu sega gozd

Pesniška zbirka Toma Vebra Do tu sega gozd je nastala v času ko so temeljne človekove svoboščine in pravice ogrožene in zamejene. Utesnjenost in iskanje poti za dostojno življenje v temelju določata njegov pesniški glas ki pravi »lahko se premikam / lahko sem svoboden / pa čeprav / le od meje do meje«. Ker se zaveda da posameznik nima dovolj moči da bi spreminjal meje in širil prostor demokratičnega sobivanja se obrača k soljudem. Drugi ki jih nagovarja so njegovi ljubimci mama babica pesmi pa se razpirajo tudi govorici drugih slovenskih in tujih pesnikov francoskega slikarja in slovenskih strokovnjakov za protikoronske ukrepe. Pesmi slikajo sodobno družbeno realnost toda njihove teme so večne: posameznikova identiteta ljubezen erotika in nasilje. V središču je homoerotična ljubezen včasih nazorno poltena spet drugič skrivnostna in hrepenenjska. Ker ljubezen ne pozna meja v pesmih prav vsak bralec lahko odkrije odtenke lastnega čustvovanja in čutenja toliko bolj ker avtor uporablja izredno bogat emocionalni register in se ne sramuje razkrivanja svoje zasebnosti. Večina pesmi je izrazito tenkočutnih in liričnih taki so tudi dokumentaristični prizori urbanega vsakdana ki prehajajo v sinestezije proti koncu zbirke pa nas v nekaj družbenoangažiranih pesmih preseneti agresiven jezik ki ga pri Vebru nismo bili vajeni. Z njimi bralca predrami iz otopelosti v katero ga sili neoliberalna propagandna iluzija ki zakriva resničnost homofobnega in do vseh marginaliziranih skupin vse bolj sovražnega sveta. Vebrova poezija noče biti udobno zatočišče ampak je neposredna zato ker tudi od bralca terja kritično držo. Velikokrat se Vebrove pesmi gibljejo na čutnem in spoznavnem robu saj ne pristajajo na svet kakršen je ampak ga želijo razpreti novim možnostim. »Morda bi ljubil drugače / v drugem jeziku« se sprašuje pesnik in s tem ko ljubezen in medčloveške odnose osvobaja utečenih konvencij in dogem nagovarja tisto najbolj ranljivo v nas in nas poziva k skupnemu trudu za drugačen boljši svet.   Igor Divjak       *** Stegujem se preko okenske police z očmi krožim čez mesto vidim neke premike zamahe v samoto izmenično srkam zelen čaj z riževim mlekom in kadim tvoje cigarete v razkoraku čakam pohlepno se krčim ježim kakor mačka pred napadom da drgetam z vsem kar se lahko v sekundi zlomi čakam te zmeraj glasneje opazuješ me v zasedi z očmi grebeš po mojem razgretem telesu nameriš pritisneš izstreliš.     *** Jutra ki se lenobno pretopijo v večer ne puščajo sledi ne obžalovanja na verandi kot iz kakega črno-belega filma gin tonik in vonj po jasminu vse zdrsne v rumeno ko iz morja stopi poželenje.     JAZBEC   Z nohti praskam odrevenelo telo jazbeca. Pipam mastno rjavo dlako ljubkujem mehke brčice. Midva jazbec sredi zlatega polja kot star zaljubljen par.   Jazbec ko bi le vedel ko bi le slutil. Moje srce bije le zate. Ne moti me smrad ki se vije od tvojega preperelega telesa. Ne moti me družba mušic ki srkajo sladko tekočino iz tvojih zenic.   Jazbec toliko vsega bi ti rad zaupal. Kako me tvoji zobki spominjajo na ostre stene gora tvoja gosta dlaka na širne bregove macesnov tvoj sladek vonj na prastar humus.   Rad bi te odprl. Si pasel oči nad prepletom žil in organov ki sestavljajo nekaj tako plemenitega. Rad bi te izdolbel in polizal zadnjo koščico tvojega blata.   Si odel tvojo žimnato dlako nataknil bele zobke in rep in postal ti! Moj dragi jazbec.         Z GoOptijem z Dunaja v Maribor 19. januar 2020 *** Začni govoriti v ednini pička ti materna ne si vtetoviraj na čelo in izbriši si ta neumni nasmeh z obraza   vse kar ti divja pred očmi je pleh navlaka ki jo izsiljujeta nacionalka in bonton s katerim so nas že pitali kot prvošolčke z rumenimi ruticami   če ti paše piši družbeno angažirano poezijo in se ponavljaj po dolgem in po čez prežveči samega sebe in uporabljaj tiste seksi rimice na katere si ga zvečer na skrivaj svaljkaš   kaj če boš jutri crknil morda te bo zbil kak ultra moderen avto na elektriko ki ga radi vozijo moški z man bun-om in pisanimi nogavicami tebi pa se bo pred očmi v počasnem filmu odvilo življenje in te bo spreletelo faaaaaak!!!zakaj nisem pisalveč stopiclaških enajstercev in rim na i???