Nina Dragičević: TO TELO, POKONČNO

Prejemnica Jenkove nagrade 2021! Telo je nenehno na udaru. Vse ga zadeva vse se lepi nanj. Telo ni zadnje zatočišče svobode ampak točka v katero svet neinhibirano zarezuje obmetava ga z neskončnimi količinami besed in nasilja včasih pa ga kratkomalo zaobide in tako izniči. Če je Dragičević v knjigi Ljubav reče greva mislila položaj posameznice v dobi vsenavzoče prekarnosti in če je na koncu ljubav rekla greva se v To telo pokončno drugem delu avtoričine nastajajoče pesniške trilogije vprašanje nadaljuje v: kaj pa potem?Ali je prihodnost možna? Je. A telo potrebuje mir. V dobi ki spodbuja nenehno komunikacijo reprezentacijo vzdržljivosti in nekega »kul« telo potrebuje vsekaj drugega: potrebuje mir. Dragičević začne knjigo z verzom nobenih besed s tem pa odpre prostor glasovom mnogih teles mnogih žensk in mnogih lezbijk morda vseh teles. Prihodnost bo ko se bodo njihova trpljenja izničenja in kritika lahko nekaznovano izrekli. In res je da telo včasih pade zapiše a ker je vse narobe / pravzaprav vstane.   Dragičević s knjigo To telo pokončno poglablja svojo posebno zmes kritičnega pogleda in liričnega sentimenta ter jezikovne in sintaksične domiselnosti v formi poeme. Aljoša Harlamov avtor spremnega besedila zapiše: »In ni da ne štekam samoironije v verzih nina močna kritična nina steber generacije pa da take rabimo ampak. Take mamo. Končno.« Nina Dragičević je književnica zvočna umetnica in doktorica sociologije. Je avtorica petih knjig: Kdo ima druge skrbi (2014) Slavne neznane (2016) Med njima je glasba (2017) Ljubav reče greva (2019) in To telo pokončno (2021). Leta 2020 je prejela Župančičevo nagrado leta 2019 je bila finalistka za Jenkovo in Veronikino nagrado leta 2018 pa je prejela obe nagradi Vitez poezije in Svečano listino Univerze v Ljubljani za posebne dosežke.