Mimohodne reči, performans
7. 8. 2025, ob 18h, pred Galerijo Škuc
V avgustu si bomo privoščili tri performanse Martine Abramović s podporo Mestne občine Ljubljana v sodelovanju z galerijo ŠKUC in Društvom za sodobno klovnsko umetnost. Najprej povsem nov performans:
»Mimohodne reči« reče življenje in ga več ni. Pridi mimo, preden mine.
»Postoj trenutek, kako si vendar lep« reče Goethe, pa tudi njega več ni. Zato le pridi mimo, preden mine. Trenutek. Performans. Martina.
Za crknt!
foto: Sunčan Stone

Lene Lekše: Častni krog
8. 8. 2025 - 19. 9. 2025, Galerija Škuc


Lepo vabljene_ na ogled razstave Častni krog z umetnico Lene Lekše v petek, 8. avgusta, ob 18. uri, nato pa še na odprtje razstave ob 19. uri!
___________
Umetnica: Lene Lekše Kuratorka_: Tia Čiček
___________
Obrazstavni dogodki
8. 8. ob 18. uri : ogled razstave z umetnico Lene Lekše
29. 8. ob 20. uri : VideoDvorišče.18 (kuratorka: Lene Lekše v sodelovanju z Galerijo Škuc in s Postajo Diva (Zavod SCCA-Ljubljana)
3. 9. ob 17.00 : ogled razstave z umetnico Lene Lekše, likovno pedagoginjo Neveno Aleksovski in ustvarjalna delavnica LOOP za otroke starosti 5 let in več, obvezne prijave na: pedagoski.program@skuc.org
17. 9. ob 18. uri : ogled razstave s kuratorko_ Tio Čiček
___________
Umetnica Lene Lekše se na razstavi Častni krog ukvarja z zgodovinskim materialom, ki je, časovni oddaljenosti navkljub, aktualen. Septembra 1864 se je na robu britanskega industrijskega mesta Bradford odvijal za današnji pogled nenavaden podvig, ki bi ga lahko primerjali s sodobnimi športnimi manifestacijami. Enaintridesetletna Emma Sharp se je odpravila na sprehod, dolg milj [1] .
Pedestrianizem je bil namreč konec 19. stoletja množično spremljan »gentelmanski šport«, [2] predhodnik današnjih urbanih spektakelskih tekov, Sharp pa je s podvigom neposredno izzivala tedanje norme spola, delovne etike in moralne ekonomije prostega časa. V moški obleki, a z ženskim klobukom, oborožena s sprehajalno palico, pištolo in pasjim spremljevalcem, je 17. 9. začela svojo 1.000 milj dolgo in 1.000 ur trajajočo hojo okoli puba Quarry Gap na Dick Laneu in jo 29. 10. 1864 zaključila.
Sodobna vizualna umetnica Lene Lekše se v svoji samostojni razstavi v ta zgodovinski dogodek poglobi in iz njega izpelje mrežo povezav. Častni krog nastopi kot projekt v nastajanju, delovni prostor, laboratorij in nekakšna platforma za animacijo, ki jo Lekše razvija na Estonski umetniški akademiji v Talinu in s katero bo Sharp ponovno oživela. Njen podvig prestavi v časovno spiralo, kjer se zgodovina ne vrača kot preteklost, temveč kot potencial. Gre za, kot jo imenuje umetnica, »odrsko vajo«, odprt, procesen trenutek, ko se preizkušajo elementi nastajajočega filma: zvočni fragmenti, rekviziti in lutke, arhivski prizori, kostum in delci scenarija. Vstopiti v film skozi format razstave pomeni vstopiti v prostor, kjer še ni določene naracije, kjer je vse še mogoče. Obiskovalka_ kroži po sobah, bere misli , ki so zapisane na steni, misli protagonistk_, misli same_ sebe. Sproti si ustvari lastno zgodbo o ciklični hoji. Razstava s tem ne ponuja gotovosti, temveč vztrajanje v gledanju, ki omogoči, da se nekaj (morda čisto majhnega, skoraj neopaženega) deli v skupnem spominu in izkušnji.
V animaciji, ki se počasi sestavlja skozi razstavo, postane Sharp figura, ujeta v tornado, dobesedno in metaforično. Tornado kot simbol izgube nadzora, pa tudi kot prispodoba transformacije in cikličnosti. Hoja sama je izpostavljena kot introspektivna gesta, skoraj meditativna, a hkrati obsesivna, boleča praksa. V ponavljajočem koraku se telesu odvzame teža, identiteta se razpira, čas se razteza in zvija.
Častni krog se fizično razpira okoli vrtiljaka, na katerega lahko obiskovalka_ sede in se pusti ujeti projekciji besedil, ki pleše okoli nje_. Prostor napolnjuje zvočna podlaga, ki se izmika harmoniji utripa korakov, ritem drži trobenta, s čimer smo opozorjene_ na strukturo prostega časa. Pihalni orkester, včasih ga je imela vsaka tovarna, namreč sugerira prosti čas, lahko pa tudi prostočasno orodje nadzora.
Pomemben del razstave je odnos do časa, saj traja razstava, kolikor je podvig: 43 dni. Animacija, ki bo nastala, bo v 4 minutah in 3 sekundah povzela 1.000 ur hoje. V tej kompresiji in raztezanju se skriva še eno ključno vprašanje razstave: Kako razumevati čas v animaciji, v razstavi, v življenju? Je čas le merilo dela, število ur in korakov ali se lahko raztegne v izkušnjo, ki se izmika utilitarni logiki?
Emma Sharp ni le markantna osebnost iz zgodovine športa, temveč emblematična pionirka, ki se je kot »pedestrienne« podala v svet, ki ženskam ni priznaval niti fizične vzdržljivosti niti mesta v javnem prostoru. Njena hoja je retrospektivno lahko beležena kot zavzemanje prostora in vzdržljiva prisotnost. Če se spomnimo, da so leta 1967 na Bostonskem maratonu poskušali preprečiti tek takrat dvajsetletni Kathrine Switzer zgolj zato, ker je bila ženska, lahko tudi današnja transfobna športna okolja razumemo kot nadaljevanje dolgoletne uporabe športa za vzpostavljanje in utrjevanje spolne binarnosti.
Razstavo Lene Lekše vidim kot poziv k hoji kot praksi upora. V času, ko je sprehajanje vse bolj obravnavano kot luksuz ali celo lenoba, ko javni prostor pripada avtomobilom in kapitalski produktivnosti, razstava vrača hoji dostojanstvo, poetiko in političnost. Obenem pa izpostavlja, kako je bila in ostaja hoja »drugih« vedno predmet upora na eni in predmet nadzora na drugi strani. Hoja, kot inherentno politična, predvsem premika meje zasebnega in javnega prostora ter razkriva in prevprašuje omejitve, ki jih čutijo določena telesa (nevarna hoja ponoči, hoja brez spremstva znank_ itd.). Če izpostavimo hojo žensk kot dejanje upora, razkrivamo, kako na primer mestna okolja oblikujejo dinamike moči, ki temeljijo na dojemanju spola. Ženske so pogosto razumljene kot telesa in ne kot posameznice_, ki se gibljejo po prostorih, kjer sta vidnost in ranljivost tesno prepleteni. Dejanje gibanja po mestu postane izjavljanje in širjenje prostora žensk, izpodbija prostorsko izključenost in pričakovanja, ki stremijo k nevidnosti in ponižnosti žensk v javnem prostoru.
Umetnica opozarja, da žensko hojo zaznamo tudi v ljudskem izročilu. »Krivopete«, divje ženske slovenske mitologije z nazaj zasukanimi stopali, lahko razumemo kot simbol upora proti patriarhalnemu nadzoru in normam produktivnosti. Njihovo prosto gibanje po gozdovih in gorah, stran od naselij in družbenih pravil, uprizarja drugačno obliko hoje – táko, ki se upira – s tem pa telesnost, ki presega meje dovoljenega in domačega. Podobno kot čarovnice, utelešajo krivopete neodvisnost, znanje in zavrnitev podrejene vloge. Njihove »krive noge« niso deformacija, temveč znak, da ne hodijo po ravni poti, hodijo po svoje. Čarovnice so na primer pogosto upodobljene v gibanju; na poti, ponoči, skozi gozdove, čez polja, zunaj nadzora vasi. Njihova hoja ni bila namenjena prihodu, temveč samemu gibanju; je obredna, krožna, zbegana, a odločna. Hodile so, da bi ostale neulovljive, da bi si izborile prostor med svetovi, zunaj dosega zakonov, patriarhata, Cerkve in meščanskih sodišč. V tem duhu razstava odpira prostor za razmislek o hoji kot političnemu orodju ter gesti, ki se izmika učinkovitosti in cilju – kot neprestani vrnitvi, kot zaroti gibanja, kot tihem čaranju in introspekciji v ritmu koraka.
Lekše prek premišljenih vtisov, umetniške raziskave, utrinkov življenja, lastne introspekcije, artefaktov in elementov animacije v nastajanju ustvarja igriv potopitveni prostor, kjer se spomin prepleta z domišljijo in zgodovina s špekulacijo. Emma Sharp tako ne hodi le skozi Yorkshire, temveč tudi skozi naše razumevanje hoje, telesa in realnosti časa.
Tia Čiček
___________
Lene Lekše (1994) je vizualna umetnica, ki deluje na presečišču kiparstva, animacije, videa in scenografije. Leta 2021 je magistrirala iz kiparstva na ALUO UL, zdaj pa nadaljuje študij animiranega filma na Estonski umetniški akademiji (EKA) v Talinu. V svoji praksi s humorjem in resnostjo raziskuje kompleksne fiktivne svetove ter razmerje med resnico in fikcijo z namenom subvertiranja dominantnih narativov o geopolitiki, kulturi, umetnosti in zgodovini. Sodelovala je na številnih skupinskih razstavah, mdr. na trienalu U3 v Moderni galeriji v Ljubljani ( Živo in mrtvo , 2019), v Galeriji Škuc, Krobath (Dunaj), Kula Cetinjska (Beograd), na Svetlobni gverili (Ljubljana) in v Galeriji Obrat (Maribor). Samostojne razstave: Sokolovo oko (DobraVaga, 2019), Strategije požvižgavanja (Alkatraz, 2020), Serendipitously (P74, 2022) in Excavation site (Kuća Reichsmann, Đakovo, 2024). Leta 2021 je prejela nagrado skupine OHO in bila na rezidenci Residency Unlimited v New Yorku. Z Marušo Uhan, kot umetniški tandem DILEMA, sta razstavljali na Veselovem vrtu ( Poglavje 2: Prehod , 2024) in v Mestni galeriji Nova Gorica ( Kurativa spajanja , 2025). V zadnjih letih ustvarja tudi za gledališče na področju videa in scenografije, sodelovala je pri predstavah Spolna vzgoja II: Borba , 55. člen (SMG), Teci, Maša, teci (MGL) in Dodekalogija – 1972 (SNG Nova Gorica). Gledališki procesi so vplivali na njen pristop k animaciji in vizualni umetnosti kot prostorski in izkustveni praksi.
___________
[1] 1 milja = 1,6 km
[2] Podvigi so javnost navduševali zaradi visoke mere vzdržljivosti tekmovalk_, pospremljeni so bili tako z zabavami kot z vzporednimi stavami.
___________
Šivanje kostuma: Tajda Novšak Glasbena podlaga: Vid Šketa Zvočna tehnična podpora: Tine Mulej Vrabič
Ilustracija: Chen Zhang
Pomoč pri arhivskem gradivu: Gina Bridgeland, Donna Grewer, Kathy Nicol
Slovenska lektura: Inge Pangos Angleški prevod: Arven Šakti Kralj
Oblikovanje: Lea Jelenko
___________
Zahvale: Mihael Novak, Maja Bojanić, Lucija Smodiš, Maruša Uhan, Lara Reichmann, Tina Pavlović, Anya Ru, Julie Černá, Vicki in Ian (Local Studies), Maryen Vasyna Vasanthakumar
___________
Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

Petek, 8. avgust 2025, ob 21. uri, Letni kino na Muzejski ploščadi, Metelkova 2a.
41. Festival LGBT filma v sodelovanju s Slovensko kinoteko vabi na poletno projekcijo filma Dežuje nad Babilonom (Llueve sobre Babel). Vstop brezplačen. V primeru slabega vremena program odpade.
Dežuje nad Babilonom (Llueve sobre Babel), režija: Gala del Sol, Kolumbija/Španija/ZDA, 2025, 113', ap, svp
V tropsko-punkovski viziji Dantejevega Pekla se pisana druščina izobčencev zbere v Babilonu, mitskem klubu, ki predstavlja prag vic in mu vlada La Flaca – poosebitev starke s koso. Duše tukaj ob tkanju veličastne in razigrane sage o ljubezni, prevari in odrešitvi drzno postavijo na kocko leta svojega življenja, da bi prelisičile samo Smrt.
Letni kino Slovenske kinoteke
Festival LGBT filma/Jesenska filmska šola 2025 – uvertura

V kalejdoskopu informacij - Odprt poziv za skupnostni umetniški projekt
Info center ŠKUC vabi k udeležbi na skupnostnem umetniškem projektu, ki bo obravnaval negativne občutke ob izpostavljenosti sovražnemu govoru, predvsem na spletu.
Skupina bo tekom projekta izvedla raziskavo na temo sovražnega govora do ogroženih skupin (migranti_ke, LGBT+ skupnost, ženske, socialno šibkejše osebe…) ter jih reinterpretirala v umetniški objekt oziroma instalacijo. Raziskava bo potekala v javnem prostoru, na spletu ter v zasebnem življenju. Tekom projekta se bomo tudi seznanili z relevantnimi avtoricami in avtorji, ki tovrstne tematike že obravnavajo, ki nam bodo v pomoč pri konceptualizaciji. Prav tako se bomo dotaknile tematike skupnostnih projektov in deljenega avtorstva.
Namen srečanj je mladim, ki jih zanima ustvarjanje v sodobni umetnosti ponuditi varen prostor, kjer lahko s pomočjo mentoric ustvarjajo, se izražajo in potencialno pričnejo svojo umetniško pot. Namen projekta je tudi javnosti predstaviti količino in vpliv sovražnega govora. Skupino bo usmerjala Tamara Mihalič, intermedijska umetnica in videastka ter mladinska informatorka. Skupino bo popeljala čez proces raziskave tematike, raziskave umetniških medijev ter od koncepta do končnega izdelka. Ker bo skupina prav tako izhajala iz lastnih izkušenj bodo na voljo podporne osebe, ki vam bodo ob negativnih občutkih nudile podporo.
Srečanja skupine bodo potekala v septembru in oktobru 2025. Točne termine srečanj bomo glede na časovne zmogljivosti določile na uvodnem sestanku. Udeležba na projektu je brezplačna, zaželeno je vsaj nekaj izkušenj s področjem sodobne umetnosti, ni pa pogoj.
Ob prijavi navedite motivacijo za pridružitev skupini, kako si predstavljate končni izdelek in kaj je lahko vaš doprinos k skupini.
Zaželena je udeležba in aktivno sodelovanje na vseh srečanjih.
Prijave s kratkim motivacijskim pismom in naborom treh obstoječih umetniških del (če jih imate) sprejemamo na info.center@skuc.org do 25. 8. 2025.
Delo bo razstavljeno v javnem prostoru novembra 2025.
Partnerji v projektu so Zavod MISSS in Mestna knjižnica Ljubljana.
Projekt financira Ministrstvo za kulturo.

Ključne ugotovitve EMIS 2024 o duševnem zdravju in kemseksu
Evropska internetna raziskava MSM (EMIS) 2024 je ena največjih zdravstvenih raziskav, ki so jih kdaj izvedli z našimi skupnostmi in za naše skupnosti v 50 evropskih državah. Raziskava je bila v prvi polovici leta 2024 na voljo na spletu v 35 jezikih, v njej pa je sodelovalo 50330 ljudi, vključno z 2658 transspolnimi osebami. EMIS 2024 je bil omogočen s podporo organizacij v skupnostih v 42 državah. Še posebej smo hvaležni za pomoč pri doseganju udeležencev podjetjema Grindr in ROMEO .
Prenesi PDF dokument
Vaš glas – naša moč!
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sodelovali!
Udeleženci so bili večinoma rekrutirani prek spletnih aplikacij za zmenke za MSM, kot so Grindr , ROMEO in Hornet , pa tudi prek prizadevanj naših partnerjev nevladnih organizacij. Cilj je uporabiti te podatke za podporo zdravstvenim intervencijam in zagovorništvu skupnosti po vsej Evropi.
EMIS 2024 je spraševal o različnih vidikih zdravja in dobrega počutja, vključeval je vprašanja o hivu, spolno prenosljivih okužbah, dostopu do zdravstvenega varstva, PrEP-u in drugih preventivnih metodah, uporabi substanc in duševnemu zdravju. Medtem ko je popolna analiza podatkov še v teku, želimo z vami deliti nekaj ključnih zgodnjih ugotovitev o duševnem zdravju in kemseksu.
Duševno zdravje
Številne študije so pokazale, da geji, biseksualci in drugi moški, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM), pa tudi trans in nebinarni ljudje, doživljajo več slabših rezultatov v duševnem zdravju v primerjavi s splošno populacijo. To je verjetno v veliki meri posledica stigme, diskriminacije in nasilja, ki lahko povzročijo stres in vplivajo na duševno počutje.
EMIS 2024 je udeležence spraševal, ali so se v zadnjih dveh tednih počutili tesnobno (anksiozno), potrto, depresivno ali brezupno. Spodnji zemljevid prikazuje rezultate v različnih državah. Ena od jasnih ugotovitev je razkorak med zahodno in vzhodno Evropo. V Ukrajini je na primer polovica vseh anketirancev poročala, da doživlja močno tesnobnost ali depresijo, ki jo je verjetno poslabšalo vojno stanje in napadi na državo.
Slika 1: Odstotek hude depresije/tesnobnosti v zadnjih dveh tednih
Kemseks
Kemseks - uporaba stimulativnih substanc za izboljšanje ali podaljšanje seksa - je v zadnjih letih postala pomembna zdravstvena tema. EMIS-2024 je udeležence vprašal, ali so v zadnjih štirih tednih prakticirali kemseks. Čeprav ti podatki zagotavljajo pomembne vpoglede, se zavedamo tudi, da se je na nekaterih mestih sodelovanje z raziskavo morda razlikovalo. Na primer, v Združenem kraljestvu obstajajo znaki, da so se nekateri ljudje na kemseks sceni morda odločili, da ne bodo sodelovali, kar bi lahko vplivalo na prijavljene številke.
Najvišje stopnje so bile zabeležene v:

Nizozemska (12 %)
Španija (12 %)
Belgija (10 %)
V Sloveniji je 4 % anketirancev poročalo o kemseksu v preteklih štirih tednih.

Droge za kemseks so bile bolj razširjene med anketiranci z diagnozo hiva (15 %) in tistimi, ki so uporabljali PrEP (12 %) v primerjavi s tistimi, ki niso uporabljali protivirusnih zdravil (2 %).

Slika 2: Odstotek poročanja o kemseksu v preteklih 4 tednih
Razlike med cis in trans udeleženci
Grafikon v tem poročilu primerja dve skupini cis moških (MSM, ki se identificirajo kot geji ali biseksualci, in tistimi, ki se ne identificirajo tako) s štirimi skupinami trans posameznic_kov (trans ženske, trans moški, nebinarne osebe, ki jim je ob rojstvu pripisan ženski spol (AFAB), in nebinarne osebe, ki jim je ob rojstvu pripisan moški spol (AMAB). Tukaj je nekaj ključnih spoznanj:
Prakticiranje kemseska je med obema cisspolnima skupinama precej podobna. Med trans skupinami so trans ženske poročale o najvišjih ravneh, trans moški pa najnižje ravni. Nebinarni posamezniki so bili vmes, pri čemer so nebinarni ljudje AMAB pokazali stopnje podobne cis moškim, AFAB nebinarni ljudje pa so se bolj ujemali s trans moškimi.
Razlike v duševnem zdravju so bolj presenetljive. Vse štiri trans skupine so poročale o bistveno višjih stopnjah depresije in tesnobnosti kot dve cis skupini. Prejšnje študije so to povezale z dodatnim stresom, ki ga trans osebe doživljajo zaradi stigme, diskriminacije in nasilja. Številni trans in nebinarni udeleženci v EMIS 2024 so poročali, da se soočajo z višjimi stopnjami teh dejavnikov stresa v primerjavi s svojimi cisspolnimi vrstniki, kar lahko pojasni to vrzel v duševnem zdravju.
Slika 3: Odstotek s hudo depresijo / tesnobnostjo v zadnjih dveh tednih / poročanje o prakticiranju kemseksa v preteklih 4 tednih v skupinah identitete po spolni usmerjenosti in po spolni identiteti.
Kaj sledi?
V prihodnjih mesecih bodo poročila za posamezne države zagotovila globlje vpoglede. Za več posodobitev in dostop do ugotovitev EMIS 2024 obiščite www.emis2024.eu .
EMIS so financirali Nemško ministrstvo za zdravje / Globalni program za varovanje zdravja (GHPP), Švicarska zvezna zveza za aids / Švicarski zvezni urad za javno zdravje, Luksemburško ministrstvo za zdravje, Norveški direktorat za zdravje, Švedska agencija za javno zdravje, Sciensano / Institut Scientifique de Santé Publique (Belgija), Estonsko ministrstvo za socialne zadeve, Izvršilni organ za zdravstveno varstvo (Irska), Portugalski generalni direktorat za zdravje, Špansko ministrstvo za zdravje, Izraelsko ministrstvo za zdravje, Nacionalni inštitut za javno zdravje in okolje (Nizozemska) / SOAids Nederland in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC).
EMIS-2024 izvaja konzorcij treh partnerjev: Deutsche Aidshilfe (Nemška zveza za aids), Univerza v Maastrichtu in Inštitut Robert Koch. Prevod v slovenski jezik je zagotovilo društvo ŠKUC-Magnus.

Chilli space večer
Petek, 15. 8. 2025, ob 20. uri, Zorica bar, Kersnikova 4, Ljubljana.
Chilli je nazaj! V tokratnem label showcasu se bosta z daljšimi seti predstavila fotra Dojaja in Wichiwaka !
''Chilli Space je slovenski glasbeni kolektiv, najbolj znan po svoji kompilaciji izbranih del mirnejših podzvrsti elektronske glasbe. Kompilacija, ki izide enkrat letno, vključuje dela slovenskih ustvarjalcev ambientalne glasbe, eksperimentalne glasbe, duba, tehna in dub-tehna. Prva izdaja je bila leta 2002!''
Vidmo v Zorici!

VSTOPNINE NI! Chilli Space omogočata: Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo

Martina Abramović: To je to, performans
Torek, 19. 8. 2025, ob 19. uri, Galerija Škuc, Ljubljana.
Nedelja, 8. 6. 2025, ob 20. uri, atrij Galerije Škuc, Ljubljana.
To je najava umetniškega dela. To je naslednji stavek. Ti si naslednji_a. To je to.
Za crknt!
Martina Abramović s podporo Mestne občine Ljubljana, v sodelovanju z Društvom ŠKUC in Drušvom za sodobno klovnsko umetnost.
Obiskovalce vabimo v družbo na prehod, prepih, premor, predor, pretenzijo pred penzijo, da si jo vsi zaslužimo. Umetnost, ne samo penzijo.
To je to.
Več na https://zacrknt.si/martina-abramovic/

Martina Abramović: Umetnica ni prisotna, performans
27. 8. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc
5. 6. 2025, ob 21, atrij Galerije Škuc
18.5.2025, ob 19.00, Galerija Škuc
Umetnica je razvajena.
Umetnica ne deluje.
Umetniško delo ne deluje.
Tekst ne deluje.
Ni časa.
Ni mačk.
Za crknt!
Martina Abramović s podporo Mestne občine Ljubljana, v sodelovanju z Društvom ŠKUC in Drušvom za sodobno klovnsko umetnost.
Obiskovalci vabljeni, da si pobliže ogledajo (ne)unikatno umetniško delo ter sodelujejo pri iskanju (ne)smisla.
Obiskovalce prosimo naj ne božajo Scrödringerjeve mačke in naj se ne hranijo z mačjimi briketi, ker so del umetniškega dela.
Več na https://zacrknt.si/martina-abramovic/

Vabljene_i k prijavam na REZ! - Malo šolo aktivističnega videa!
REZ! je cikel brezplačnih delavnic in predavanj namenjenih mladim v okviru katerih bomo skozi medij umetniškega videa obravnavali pereče družbene problematike in pojave.
V okviru projekta se bomo veliko naučili o filmski in video produkciji, postprodukciji, scenaristiki, uporabi tehnologije, ki jo imamo na voljo (na primer mobilni telefoni) za izvedbo video dela in še marsikaj drugega. Prav tako bomo raziskovali, reflektirali in debatirali o perečih družbenih problematikah, ki se nam zdijo pomembne ter iskali najboljše načine, da, skozi medij umetniškega videa, o teh tematikah spregovorimo.
Skozi projekt bomo tako aktivno spoznali celoten proces ustvarjanja družbeno angažiranega umetniškega dela v mediju videa - od izbire teme, raziskovanja materiala vezanega na temo, snovanja vsebine in dramaturgije projekta do tehnične izvedbe projekta. Predvsem se bomo spoznavali, družili, zabavali in potrudili, da skozi svoja umetniška dela prispevamo ustvarjanju boljšega sveta.
Nastala video dela bodo objavljena na spletnih profilih projekta ter tudi predstavljena na zaključnem dogodku projekta v Galeriji Škuc.
Mentorica projekta je izkušena pedagoginja, intermedijska umetnica, videastka in režiserka Valerie Wolf Gang.
Prva delavnica bo potekala 2. 7. 2025 ob 18.00. Za ostale termine se bomo dogovorili skupaj.
Načeloma bo snemanje potekalo z opremo, ki jo imate, lahko so to telefoni ali pa kamera, v kolikor jo imate. Kakšen kos opreme bo na voljo tudi na delavnici.
Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavami. Prijave sprejemamo na e-naslov: ustvarjalno.skuc@gmail.com , do 1. 7. 2025.
Za vsa morebitna vprašanja smo na voljo na zgornjem e-naslovu.
Veselimo se druženja in ustvarjanja z vami! Se vidimo!
Projekt je nastal v sodelovanju z Zavodom Omrežje in Info centrom ŠKUC. Projekt podpira Urad za mladino MOL in Urad RS za mladino

KNJIŽNICA POD KROŠNJAMI , atrij Galerije Škuc
Bralni kot na ozelenjenem vrtu sredi stare Ljubljane, poleg listanja knjig, ponuja še brezplačen ogled tekočih razstav galerije. Tu občasno potekajo zanimive delavnice, pred Škucem pa se odvijata tradicionalna poletna festivala Živa književnost in Dobimo se pred Škucem.
Urnik Knjižnice pod Krošnjami, atrij Galerije Škuc:
Knjižnica bo odprta v času razstave: med 2. 7. in 22. 7. 2025, vsak dan med 12.00 in 19.00 uro (ponedeljek zaprto).
Knjižnica bo odprta v času razstave: med 20. 5. in 11. 6. 2025, vsak dan med 12.00 in 19.00 uro (ponedeljek zaprto) .
Knjižnica bo odprta v času festivala Živa književnost: med 13. 6. in 20. 6. 2025, vsak dan med 17.00 in 22.00.
Knjižnica bo od 22. do 30. 6., zaradi popravil dinmnikov, zaprta. Prosimo za razumevanje.
Knjižnica bo odprta v času festivala Dobimo se pred Škucem: med 25. 7. in 3. 8. 2025, vsak dan med 17.00 in 22.00 uro.
Knjižnica bo odprta v času razstave: med 8. 8. in 19. 9. 2025, vsak dan med 12.00 in 19.00 uro (ponedeljek zaprto) .
Delavnice in spremljevalne dogodke lahko spremljate na spletni strani: https://skuc.org/ in socialnih omrežjih: https://www.instagram.com/skuc_drustvo/ in https://www.facebook.com/skuc.association

Delovanje Društva ŠKUC omogočajo: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo in Urad RS za mladino.

Poziv za kratke filme – 41. Festival LGBT filma
Ustvarjate kratke filme z LGBT+ tematiko, liki ali zgodbami? Postanite del najstarejšega LGBT+ filmskega festivala v Evropi!
Festival LGBT filma z veseljem vabi k prijavi kratkih filmov (do 30 minut), ki odražajo raznolikost, pogum in ustvarjalnost LGBT+ skupnosti. Prijavite svoj film in se potegujte za glavno festivalsko nagrado!
Rok za prijavo: 1. september 2025
Prijavnico in vse napotke najdete na: www.lgbtfilmfest.si
Pridružite se festivalu, ki že več kot štiri desetletja odpira prostor zgodbam, ki spreminjajo pogled na svet.

Buzz Kull (avstralija) - darkwave/post-punk
torek, 23. 9. ob 21.00, Klub Gromka, Ljubljana
vstopnica: 12 € predprodaja mojekarte, 15 € na dan koncerta
vstopnice že v prodaji: https://www.mojekarte.si/si/buzz-kull/vstopnice-1201692.html
Buzz Kull je kreativno ime avstralskega multiinstrumentalista Marca Dwyerja. S svojo specifično interpretacijo elektro glasbe si je zaslužil naziv kot enega najbolj inovativnih ter temačnih izvajalcev znotraj darkwave/post-punk sveta. Do sedaj je izdal tri albume in vsi so prepojeni z zasanjano, domala vesoljsko pop senzibilnostjo, ki lebdi nad močno, 80's synthpop ritmiko. Zasanjano, udarno, inovativno.
Koncert omogočata: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana

Naxatras (psychedelic/stoner/space rock)
Sreda, 22. 10. 2025, ob 21.00, Gala Hala, Ljubljana.
Vstopnina: 22€ (na dan koncerta) / 18€ (predprodaja)
vstopnice že v prodaji: https://www.mojekarte.si/si/naxatras/vstopnice-1201842.html
ŠKUC KSB in Društvo KAPA predstavljata:
„ The Citadel illuminates the starry gateways Inside its ancient chambers, the Spacekeeper waits The secret land of Narahmon unfolds before his gaze Time is standing still before the mirror breaks „
1000Mods, Nightstalker, Tuber, Villagers of Ioannina City, Planet of Zeus, Puta Volcano in druga imena ob katerih ukim poznavalcem psihedeličnih tonov zastrižejo mastnih tonov vajena ušesa. Kupček močnih predstavnikov stonerske zvrsti, ki uspejo prepričati in izstopati v vedno bolj prenasičeni zvrsti in vsem je poleg močnega glasbenega izraza skupno tudi to, da so iz Grčije, države, ki se je v antičnih časih bohotila z impozantnimi templji, fascinantno mitologijo in pestro zgodovino, ki je skrbno usidrana na častnem mestu zgodovinskih učbenikov širom sveta.
Večini je jasno, da je skoraj vsako kulturno gibanje odgovor na trenutno politično situacijo. Grčija zadnje dekade ni ravno v razcvetu in ta prvinski gnev se definitivno opazi na stonerskem izvozu. Glasba je vedno bolj mastna, iskrena, polna gneva, jeze in z močno željo po soju upanja v večni temi.
Med nasadom prej omenjenih grških bendov je močno vzklila trajnica Naxatras. Kvartet, ki skrbno pili svoj zasanjan, a močan zvok že več kot dekado. Njihove studijske stvaritve so striktno posnete z analogno opremo v živo. S tem direktnim pristopom k snemanju uspejo neposredno prevesti notranje boje v zvočni zapis in poslušalca skozi zvočnike posesajo v svoj svet, prepojen z močno kreativnostjo, melanholijo in kančki upanja.
Iz svojih psych/stonerskih začetkov so razširili svojo mrežo zvrsti in presekajo svoje dolge, težke, instrumentalne pasaže s spretnimimi sprehodi skozi funk, jazz, kdaj tudi pop vode. Na tej turneji predstavljajo svoj peti album V, kjer je zaznan večji zadah space rocka. Fletno!
FACEBOOK INSTAGRAM BANDCAMP YOUTUBE
Za fane: My Sleeping Karma, Colour Haze, All Them Witches, 1000Mods, Stoned Jesus, Samsara Blues Experiment

Koncert omogočata: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana

Chilli space večer - Dobimo se pred Škucem
Petek, 25. 7. 2025, ob 20. uri, atrij Galerije Škuc, Ljubljana.
Za čili vzdušje bosta na festivalu Dobimo se pred Škucem poskrbela z DJ setom Miha Herzog in Peter Jenko live z analognimi mašincami.
Vabljeni v prijetni ambient ob fini glasbi.
''Chilli Space je slovenski glasbeni kolektiv, najbolj znan po svoji kompilaciji izbranih del mirnejših podzvrsti elektronske glasbe. Kompilacija, ki izide enkrat letno, vključuje dela slovenskih ustvarjalcev ambientalne glasbe, eksperimentalne glasbe, duba, tehna in dub-tehna. Prva izdaja je bila leta 2002!''
Se vidimo pred Škucem!

VSTOPNINE NI! Chilli Space omogočata: Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo

S3E5 Podkast in čajanka z vešo:
Veronika Razpotnik - Sršena pičim nazaj
Tanja Matijašević tokrat gosti pesnico, prevajalko in aktualno urednico Lezbozina , ki je hkrati magistrica biokemije in magistrska študentka francistike. Veronika Razpotnik se je pred kratkim vrnila iz Francije naravnost v vešin podkast. Trenutno jo lahko srečate na pesniških odrih, s podporo kolektiva Lezbična četrt pa se začela spogledovati tudi s performerstvom in zato boste njene alter ege lahko občudovali v mensplejnerskih šovih Dragi Drago. Prisluhnite podkastu na vseh podkasterskih platformah. Na voljo tudi na you tubeu.

Asocicacije: od Metelkove do zvončkov, vmes pa malo o pustu in kuturni apropriaciji :)
Časovni stroj: o nastajanju prve (Krekspot na požarnih štengah) in druge (Sršena pičim nazaj) pesniške zbirke, kako je biti urednica Lezbozina in zakaj je opistila pisanje litararnih kritik
Jezikovni vozli: pingvinon, titin, sonic hedgehog, JAK
Leksikon: Se Veronika raje vozi z vlakom ali busom? V katero trgovino bi šla, če bi imela neomejeno budgeta. Kako je pa s hotelskimi sobami? :)
Degustacija: Lajež (pesem, ki jo berejo tudi župniki na mašah), Muza.
Knjižna priporočila : Kaliban in čarovnica (Silvia Federici), Megalomast in izbruhijada (Pino Pograjc), Vse, kar ti moram povedati (Špela Setničar) Vse je eno vse je vseeno (Hannah Koselj Marušič), Le kaj bo rekel Ivan? Nismo utrujeni (Nežka Struc), Če neke zimske noči popotnik (Italo Calvino), Kadetke , tovornjakarice in tete (Teja Oblak)

Veronika Razpotnik je magistrica biokemije in magistrska študentka francistike. Njen pesniški prvenec Krekspot na požarnih štengah (Hiša poezije, 2021) je bil nominiran za prvenec leta, leta 2023 pa je prejela prvo nagrado na AirBeletrininem natečaju za kratko zgodbo in gostovala na festivalu Lagos International Poetry Festival. Leta 2024 se je uvrstila v finale Pesniškega turnirja. Lani je izšla njena druga pesniška zbirka Sršena pičim nazaj (Škuc – Lambda, 2024). Njene verze in kratke zgodbe najdete v številnih slovenskih antologijah ter na osrednjih literarnih platformah in revijah (Literatura, LUD Literatura, AirBeletrina, Mentor), pa tudi v dokumentarcu Razcepljene konice Hannah Koselj Marušič in na koži Dejana Kobana. Je prejemnica JAK-ove štipendije za literaturo, del organizacijske ekipe festivala Lezbična četrt, organizira LGBT+ literarne dogodke v Ljubljani, poučuje francoščino ter prevaja.

Literarne glasove ustvarjajo: Tanja Matijašević z gosti,
ŠKUC s podporo Javne agencije za knjigo,
grafična podoba: Anja Cimerman

Info center ŠKUC bo 16. 4. 2025 začel s podporno skupino namenjeno mladim (16 - 26 let), ki se soočate s težavami v duševnem zdravju. Podporna skupina bo ponujala varen prostor, v katerem boste lahko delili_le svoje občutke, stiske in prejele_i medsebojno podporo.
Na srečanjih bomo težave in izzive naslavljali z metodo pogovora s podporo družinske terapevtke. Podporno skupino bo vodila Inge Salmič Zajec, ki je svoje terapevtsko znanje pridobila na magistrskem študiju Zakonske in družinske študije na Teološki fakulteti ter na izpopolnjevanju s področja zakonske in družinske terapije in na različnih drugih izobraževanjih.
Inge Salmič Zajec je po osnovni izobrazbi zgodovinarka in umetnostna zgodovinarka, svoje terapevtsko znanje je pridobila na magistrskem študiju Zakonske in družinske študije na Teološki fakulteti ter na izpopolnjevanju s področja zakonske in družinske terapije. V letu 2021 in 2022 je stažirala na Študijsko raziskovalnem centru za družine v Ljubljani. Tam je kot stažistka terapevtka izvajala individualne, partnerske in družinske terapije.
Izkušnje je pridobivala na društvih in organizacijah, kjer je opravila tudi različna izobraževanja in usposabljanja (Društvo za nenasilno komunikacijo, Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja, Društvo Vita za pomoč po nezgodni poškodbi glave, Društvo za inkluzijo, Društvo Snaga žene, Center Janeza Levca). Ima opravljen strokovni izpit iz socialnega varstva. Njen osnovni način in pristop dela je po modelu relacijsko družinske terapije.
Zaželena je udeležba na vseh srečanjih. Udeležba je brezplačna.
Srečanja se bodo pričela 16. 4. 2025 in se nadaljevala 10 tednov. Srečanja bodo potekala ob sredah ob 18.00.
Prijave se zbirajo do 14. 4. 2025. Prijavnica je na voljo tukaj: https://forms.gle/K5NMrJHPSYGyHe98A
Projekt omogoča: Mestna občina Ljubljana, Oddelek za mladino

S3E4 Podkast in čajanka z vešo:
Katarina Šeme - Sumatra in Iz Jame
Knjižna veša Tanja Matijašević, se je tokrat zapodila v stripe in v goste povabila čudovito Katarino Šeme. Pogovarjali sta se o njeni striparski poti, preverili kako plastičen kozarček reagira na vroč čaj in se spustili v svet pod zemljo in v svet obkrožen z morjem. Tudi v jezikovnih vozlih sta se zapletli v zanimive izraze.

Asocicacije: od knjige do poplav in civilne zaščite do kužike Cho, @antikat_motion @anikat_comics in skupna prijateljica Polona.
Časovni stroj: Katarina je svojim sovrtčarskim prjatučkom risala medvedke in to je njen origin story, malo pa so njeni knjižni začetki povezanimi tudi s tem, da je njena sestra Marija zavrnila sodelovanje skupno za skupno knjigo (ko sta bilo v osnovki), vmes boste slišali še moje opravičilo Karolini Umetnini in kaj je bilo potrebno založbi VigeVageKnjige poslati na razpis za izdajo prvenca Sumatra;
Jezikovni vozli: kložje, kukrle, zuofen, đalan đalan.
Leksikon: najljubša jed, katere 3 stvari bi vzela s seboj na rezidenco?
Degustacija: Sumatra: pogovor med protagnistko in njeno sostanovalko; Iz Jame: začetek reševalne akcije; s Katarino se preiskusiva v igri vlog :)
Knjižna priporočila : Katarina Goboč Čeh - Nihče nikogar ne spozna, Hubert & Zanzim - Moška koža;

Katarina Šeme (1993) je ilustratorka in 2D računalniška animatorka, dela pa tudi kot grafična oblikovalka. Leta 2017 je na ljubljanski ALUO diplomirala iz vizualnih komunikacij. Kot grafična oblikovalka je delala v Sloveniji, na Cipru in v Belgiji. Štipendija ji je omogočila leto študija tradicionalnih umetnosti in kulture v Indoneziji, ki je služilo kot navdih za njen prvi risoroman Sumatra - Leto na tropskem otoku (2022). Katarina pa je tudi jamarka in je sodelovala pri reševanju ponesrečene jamarke iz Vranjedolske jame aprila 2023, o čemer govori njen drugi risoroman Iz jame (2024). Živi in dela v Ljubljani. V zadnjih letih veliko svojega prostega časa posveča tudi treniranju svoje psičke, ki je lansko leto že uspešno opravila izpit za reševalnega psa in se uvrstila v osrednjeslovensko enoto za reševanje in iskanje pogrešanih oseb.
Sumatra : leto na tropskem otoku . Založništvo in izdelava - Ljubljana : Zavod VigeVageKnjige, 2022. Iz jame. Založništvo in izdelava - Ljubljana : Zavod VigeVageKnjige, 2024.

Literarne glasove ustvarjajo: Tanja Matijašević z gosti,
ŠKUC s podporo Javne agencije za knjigo,
grafična podoba: Anja Cimerman

V letu 2024 sta Zavod Omrežje in društvo Škuc izvajala projekt Kultura je tudi zame.

Namen projekta je bil, da se mladi seznanijo s kulturnimi ustanovami v Ljubljani na njim prilagojen način, se ustvarjalno izražajo ter seznanijo s prostori in umetniškimi mediji, ki jih še ne poznajo. Tekom projekta smo opolnomočili ranljive skupine in jim ponuditi obisk kulturnih institucij in delavnice, saj verjamemo, da so kulturni prostori namenjeni vsem.

Srečanja so potekala v obliki delavnice ali obiska galerije ter pogovora o videnem. Pri razstavah, ki smo jih obiskali smo si vedno vzeli čas in ogled prilagodili mladim, na voljo smo bili za širšo razlago in odgovore na vprašanja. Prav tako smo na delavnicah uporabljali različne tehnike in materiale, s pomočjo katerih so mladi lahko izrazili občutke in vtise, ki so jih dobili ob ogledu razstave.

V projekt smo vključili mlade s posebnimi potrebami, z zelo različnimi oviranostmi. Sodelovali smo s Centrom Janeza Levca in na ta način v projekt vključili zelo različne mlade. Prav tako smo v projektu sodelovali z mladimi s težavami v duševnem zdravju, skupino mladih, ki se aktivno vključujejo v pogovorno podporno skupino, ki poteka v Info centru Škuc.
Udeleženci so se spoznali z interaktivnimi razstavami, novimi mediji in z nekonvencionalnimi načini izražanja. Ogledali smo si razstave v galeriji Kresija, v Zgodovinskem atriju Mestne hiše Ljubljana, v galeriji Škuc, delavnice pa so izvajale Maša Cvar, Nevena Aleksovski, Nina Pernat, Tamara Mihalič, Inge S. Zajec in Laura Fajfar.
projekt je sofinancirala Mestna občina Ljubljana.

Poslušate lahko naslednje podcaste:
o endomitrozi: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Endometrioza-e23osn0
Bistro pri lačnem študentu: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Bistro-pri-lanem-tudentu-e1vdl0j
38. Festival LGBT filma: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/38--festival-LGBT-filma-e1rpdco
Svetovni dan duševnega zdravja: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Svetovni-dan-duevnega-zdravja-e1p5hs9
Zvok mladosti: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Zvok-mladosti--osrednji-dogodek-ob-Evropskem-letu-mladih-2022-e1jevv2
Mladi in politična participacija: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Mladi-in-politina-participacija-e1heb18
Perkarno delo: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Prekarno-delo-e1fq1lm
o prostovoljstvu : https://anchor.fm/dashboard/episode/e13pgpi
o Paradi ponosa: https://anchor.fm/dashboard/episode/e13ilq5
o kulturi avtonomnih prostorov: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Stanovanjska problematika: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Stanovanjska-problematika-e1doq9k
o lažnih novicah : https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
EVS prostovoljec v Berlinu: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Življenje z manj odpadki: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Mladi in duševno zdravje: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH

Objavljamo novo knjižico z naslovom Skupaj obvladujemo hiv stigmo , ki je nastala z izmenjavo vidikov ljudi s hivom in zdravstvenih delavcev na stigmo povezano s hivom, z namenom da bi se stvari izboljšale.

Knjižica je bila sofinancirana s sredstvi Ministrstva za zdravje.

Pri Društvu ŠKUC je izšel zbornik »Primeri dobrih praks s področja informiranja mladih v Sloveniji«. V zborniku lahko najdete dobre prakse s področja informiranja mladih, si preberete zakaj je informiranje mladih pomembno ter kaj vse se na področju informiranja mladih dogaja v Sloveniji. Zbornik je nastal v okviru Ljubljanske mreže info točk, ki se ukvarja z informiranjem mladih v Ljubljani. link do zbornika je tukaj: http://www.lmit.org/wp-content/uploads/2021/01/SKUC-ZBORNIK.pdf Zbornik je financiral Urad za mladino MOL.

LEZBIČNA (LGBT+) KNJIŽNICA IN ARHIV vsak četrtek in petek, med 15.00 in 19.00, Metelkova 6, 1000 Ljubljana, (julij, avgust zaprto) Lezbična (LGBT+) knjižnica in arhiv , projekt Lezbične sekcije Škuc-LL , zaobjema delovanje specializirane knjižnice in arhiva, ki sta namenjena lezbičnim in gejevskim študijam (LGBT), študijam spolov in seksualnosti, človekovim pravicam in razvoju GLBT+ skupnosti in gibanja v Sloveniji. Je edina tovrstna specializirana zbirka v Sloveniji ter v širši regiji in je v teku let postala referenčna, saj pokriva področje, s katerim se sistematično ne ukvarja nobena druga splošno izobraževalna ali specializirana knjižnica ali ustanova v Republiki Sloveniji. Neprekinjeno deluje od maja 2001. Zbirka Knjižnice zaobjema preko 6000 bibliografskih enot (klasično knjižno gradivo, avdio in vizualno gradivo), ki se deli na strokovno literaturo (teorija); pravne dokumente EU in R Slovenije (zakoni in predpisi na področju GLBT); priročnike za varstvo človekovih pravic; slovensko leposlovje (poezija, proza); tuje in prevodno leposlovje (poezija, proza); periodiko (revije, serije); poljudno gradivo (stripi, vodiči); avdio-vizualno gradivo (zvočni zapisi, VHS, DVD, fotografije, plakati, transparenti); dokumentarno gradivo (arhivski dokumenti); medijski arhiv; slovensko GLBT bibliografijo. Zbirka je klasificirana v skladu z osnovnimi bibliotekarskimi standardi. Lezbična (LGBT+) knjižnica in arhiv predstavlja znotraj samega AKC Metelkova enega od členov metelkovskih knjižnic (skupaj s knjižnico Mirovnega inštituta , StripBurgerja , SCCA in Škratove čitalnice ), obsežnih kolekcij, ki v prostoru Slovenije ohranjajo in negujejo javno dostopni fond predvsem sodobnih teoretskih in umetniških zvrsti, nepogrešljivih za razvoj kritičnega mišljenja. Pripravila: Nataša Velikonja, koordinatorka Lezbične knjižnice projekt omogoča: Mestna občina Ljubljana