Ponedeljek, 13. aprila 2026, ob 18. uri v Galeriji ŠKUC, Stari trg 21, Ljubljana
Sodelujejo: Vesna Leskošek, Tanja Rener, Tamara Narat, Ana Kralj, Žana Marušič, Urban Boljka, Robi Kroflič
Vabimo vas na pogovor ob predstavitvi knjige V senci odraslih: položaj otrok v sodobni družbi, ki je izšla pri založbi Sophia. Temeljno sociološko analizo otroštva dopolnjujejo interdisciplinarni prispevki, ki povezujejo sociologijo, psihologijo, pedagogiko in socialno delo. Pogovor z avtorji in avtorjema knjige bo moderirala urednica in soavtorica dr. Tamara Narat. V ospredju bo premislek o konceptih otroštva, kdo je otrok kot družbeni subjekt in kakšne so njegove potrebe v sodobni družbi, kaj pomenijo svoboda, moč otrok v razmerjih z odraslimi, varnost, zaščita in participacija. Poudarili bomo pomen spoštovanja otrok kot družbene skupine, posebna pozornost bo namenjena razumevanju otrok kot moralnih akterjev, ki aktivno soustvarjajo družinske, šolske in širše družbene odnose, ter implikacijam teh spoznanj za razvoj bolj demokratičnih praks in politik, ki vplivajo na otroštvo.
Iz recenzije dr. Andreje Živoder: »Knjiga V senci odraslih je pomemben in aktualen prispevek na temo blaginje otrok v sodobni družbi. Ponuja kritičen in multidisciplinarni premislek o družbenem položaju otrok in mladostnikov, posamezne prispevke pa povezuje soglasje avtoric in avtorjev, da blaginje otrok ni mogoče razumeti brez analize družbenega statusa in razmerij moči v družbi. Osrednjo napetost med potrebo po zaščiti otrok ter omogočanjem njihove avtonomije in participacije prepričljivo umešča v strukturni konflikt interesov med otroki in odraslimi, ki ga vzdržujejo paternalistična razmerja moči ter manko prepoznave in spoštovanja otrok kot družbene skupine (…). Knjiga tako odpira pomembno vprašanje o tem, kaj sploh je dialog in kdo ima moč določati njegove meje in merila.«
Vabljeni!
Več o knjigi: V senci odraslih
Naslovna ilustracija: Samira Kentrić
Sophijin simpozij organizira Založba Sophia ob podpori Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, ki je omogočila izid knjige, in v sodelovanju z Galerijo Škuc.
Kratka predstavitev sodelujočih:
Tamara Narat je sociologinja in višja raziskovalka na Inštitutu RS za socialno varstvo. Raziskuje kakovost in blaginjo življenja otrok in mladine, participacijo in revščino otrok ter socialno in družinsko politiko.
Tanja Rener je zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani in častna članica Slovenskega sociološkega društva, redna profesorica za sociologijo družin in sociologijo spolov na Fakulteti za družbene vede. Na magistrskem študiju predava predmet Utopistike – alternative družbenega razvoja.
Vesna Leskošek je redna profesorica na Fakulteti za socialno delo. Pedagoško in raziskovalno se ukvarja s področji socialne države, družbene neenakosti, revščine, spola in zaščite otrok. V zadnjih letih se posebej osredotoča na raziskovanje revščine v starosti in na prehransko revščino.
Ana Kralj je sociologinja, zaposlena na Fakulteti za socialno delo. Pri svojem pedagoškem in raziskovalnem delu se osredotoča predvsem na tematike migracij, etničnosti, nacionalizmov, marginaliziranih družbenih skupin in na študije spolov.
Žana Marušič je sociologinja in raziskovalka na Inštitutu RS za socialno varstvo, kjer se ukvarja predvsem s socialnim položajem in temeljnimi pravicami otrok in družin.
Urban Boljka je strokovni sodelavec in raziskovalec na Inštitutu RS za socialno varstvo, predava tudi na Fakulteti za družbene vede. Področja njegovih raziskav obsegajo socialno in družinsko politiko, kakovost življenja otrok in mladine, družbeno pravičnost ter univerzalni temeljni dohodek.
Robi Kroflič je redni profesor za področji obče pedagogike in teorije vzgoje na Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Ožja področja njegovega znanstvenega delovanja so teorije pedagoške avtoritete in pedagoškega erosa, spodbujanje prosocialnega in moralnega ter otrok in mladostnikov, inkluzivno izobraževanje, discipliniranje in kaznovanje ter proučevanje umetniške izkušnje kot medija vzgoje. V zadnjih letih je izoblikoval koncept celovitega induktivnega vzgojnega pristopa, pri preizkušanju tega koncepta pa je posebno pozornost namenjal vzgoji z umetnostjo ter pogojem za večjo participacijo in emancipacijo otrok iz ranljivih družbenih skupin.