SLEPO KOLENO 2

srečanje in branje udeleženk_ delavnic LGBT-pisanja s Suzano Tratnik

Sreda, 23. september 2026, ob 20h, Galerija Škuc.

Sodelujejo: Nadja Svetlin Kastelic, Mirjam Gostinčar, Mojca Fo, Marjana Harcet, Samanta Hadžić Žavski, Veronika Razpotnik in Nataša Skušek.

Vodi:Suzana Tratnik

Že drugič se bodo predstavile_ avtoric_e, udeleženke_ delavnice Slepo koleno, ki jo že več kot desetletje vodi pisateljica in prevajalka Suzana Tratnik pri Društvu Škuc.

Pravilo: največja dolžina slepega kolena ne sme presegati 1,5-kratnika njegove širine.

Vabljene_!

Primer slepega kolena v sistemu

Slepo koleno je del cevi, ki je na enem koncu zaprt, pogosto nastane, kadar se prostor preuredi za drugo uporabo. Na primer, če se kopalnica s prho spremeni v shrambo, se prha odstrani, cev pa preprosto zapre, ker je to najlažja rešitev. Toda s tem se tveganja ne odpravi – nasprotno, poveča se.

Predstavitev nastopajočih: 

MIRJAM GOSTINČAR (1969), po srcu in tudi poklicu socialna delavka, se je po preizkušanju na različnih področjih socialnega dela (delo z odvisniki, žrtvami nasilja, brezdomci, ljudmi z motnjo v duševnem zdravju) našla na Centru za socialno delo, kjer dela na vstopni točki za dolgotrajno oskrbo. S srcem je seveda še pri marsičem; literaturi, filmih, glasbi in umetnosti nasploh ter številnih drugih hobijih, ki ji osmišljajo življenje in ga delajo (skoraj) popolnega. Najraje od vsega ima kratke zgodbe.
Foto: Aleksander Petrič

SAMANTA HADŽIĆ ŽAVSKI (1993) je magistrica primerjalne književnosti in literarne teorije ter pisateljica. V študentskih letih je začela s pisanjem kratke proze, ki jo je objavljala v literarnih revijah, pozneje pa je izdala dve kratkoprozni zbirki: Serijski morilec (2019) in Obiski (2022). V letu 2023 je izšel tudi njen romaneskni prvenec Smrt, v temo zavita, leta 2025 pa drugi roman, Še en vdih. Tretji, z naslovom Modra vila, je pravkar napisan.

NADJA SVETLIN KASTELIC, rojena na Jesenicah, kjer je obiskovala osnovno šolo in gimnazijo, je formalno izobraževanje zaključila kot magistrica sociologije na Fakulteti za družbene vede. Izven delovnega časa se posveča predvsem kulturi in športu. Najraje teče na dolge proge, navdušuje se tudi za drsanje in tenis. Od otroštva dalje sodeluje na turnirjih in državnih prvenstvih v šahu. Piše prozo in poezijo, kar občasno predstavi na literarnih srečanjih ali delavnicah. Njen slogan je: »V petah moč, v srcu up in v besedah ključ, da krenem dalje, ne da želela bi medalje.«

NATAŠA SKUŠEK je vizualna umetnica (ALUO Ljubljana, NTNU Trondheim). Zanimajo jo teme, kot so odnosi med ljudmi, telo, spolnost, erotika, materinstvo, prehranjevanje, prosti čas. Od leta 2014 se ukvarja s pisanjem. Izdala je dve zbirki kratkih zgodb: Pasja sreča (2021) in Peti okus (2026). Rada ima čokolado, knjige in rože.
Foto: Katjas

MARJANA HARCET je ljubiteljska preizkuševalka različnih izraznih oblik in pisav, ki išče poti do primarne igrivosti. V preteklosti je objavljala strokovna in znanstvena dela ter publicistiko, trenutno piše predvsem uradne dopise, v prostem času pa zgodbe in pesmi. Navdih najde v detajlih vsakdana, ki jih izraža skozi opazovalno in družbeno-kritično perspektivo.

MOJCA FO je ilustratorka, slikarka, včasih piše. Včasih piše veliko. Opazuje, občuduje naravo in se čudi bivanjskosti per se, raziskuje svetove podzavesti in jih v obliki zgodb skozi različne umetniške medije prenaša gledalcem in poslušalcem. V jedru, h kateremu se vedno znova vrača kot iskalka in umetnica, se kar naprej pojavlja trenutek zdaj. In v njem široka polja človeškega, ki pa ostajajo nepregledna - konstanta. Zato ne preostane drugega kot Zdaj.

VERONIKA RAZPOTNIK (1997) je magistrica biokemije in francistike. Njen pesniški prvenec Krekspot na požarnih štengah (Hiša poezije, 2021) je bil nominiran za najboljši literarni prvenec 38. slovenskega knjižnega sejma. Na AirBeletrininem natečaju za kratko zgodbo 2023 je prejela prvo nagrado in gostovala na mednarodnih pesniških festivalih LIPFest v Lagosu in QLit v Barceloni. Objavljala je v številnih osrednjih literarnih revijah in antologijah. Organizira literarne dogodke v Ljubljani, prevaja, poučuje francoščino in se ukvarja s performansom.

STANKA ŽITNIK (1978) trenutno dela kot optik, kar ji omogoča, da se lažje poglobi v človeka in njegove občutke, saj preko dela lažje piše kratke zgodbe, teh se je nabralo kar nekaj, v zadnjem času tudi nekoliko otroške literature. Ima izkušnje s pripovedovanjem pravljic, z nastopanjem v vrtcu, v šoli, v domu starostnikov in v varstveno-delovnem centru, kjer jo je občinstvo še posebej navdušilo.

Program Društva ŠKUC omogoča: Javna agencija za knjigo RS