Bralni klub za mlade
Ngũgĩ wa Thiong'o: Pšenično zrno
Četrtek, 12. 2. 2026, ob 17. uri, Info center ŠKUC, Stari trg 21, Ljubljana.
Vabljeni_ne na bralni klub za mlade!
Na tokratnem bralnem klubu beremo roman Pšenično zrno avtorja Ngũgĩ wa Thiong'o.
Dogajanje v romanu Pšenično zrno (1967) se zgošča okrog trenutka formalne osamosvojitve Kenije. Ta predstavlja osiščno točko, iz katere se avtor zazira v preteklost in obenem razmišlja o prihodnosti, pri čemer na izviren, presenetljiv in prepričljiv način spaja prizemljenost socialnega realizma z mrežo bibličnih referenc in reminiscenc ter simboliko, povzeto iz gikujskega izročila.
Bralni klub je namenjen vsem mladim, ki radi berete in se o prebranih knjigah tudi pogovarjate.
Bralni klub vodi Tadeja Pepelnjak, študentka gozdarstva.
⚠️Bralnega kluba se lahko udeležite, tudi če knjige niste prebrali v celoti. Na bralnem klubu namreč teme v knjigi navezujemo na lastno življenje in svoje izkušnje.
Na bralnem klubu se dobimo ob 17.00 v Škucu na Starem trgu 21.
❗️Če se bralnega kluba udeležite več kot 5x, vam podarimo knjigo Založbe ŠKUC.❗️
Za vsa dodatna vprašanja smo vam na voljo na info.center@skuc.org .

Dogodek sofinancirata Mestna občina Ljubljana in JAK.

Kunty horror show
13. 2. 2026, ob 21.00, Galerija Škuc, Stari trg 21, Ljubljana
vstopnica 10 €, priporočene rezervacije na info@skuc.org
V House of Kunt, največji slovenski hiši kraljic in kraljev preobleke ter povezanih umetnic_kov, smo pripravili za vas nekaj prav intergalaktičnega, čisto znanstvenofantastičnega, pretresljivo strašnega, predvsem pa komičnega! Zavrtite se z nami v fabulozno kuntastičnem Time Warpu in zaužijte spektakularno vzdušje Kunty Horror Drag Showa!
The Kunty Horror Show spremlja zgodbo zaljubljenega para, Janet in Brada, ki naletita na ekscentrično skupino likov, vključno s kuntastično-bizarnim Frankenfurterjem. Njihova noč v zapuščeni graščini postane bizarna pustolovščina, polna glasbe, spolnosti in nenavadnih presenečenj, kot je rojstvo Frankenfurtjerjeve misteriozne pošasti. Skozi epski ples “Time Warp” se razvijejo nenavadni dogodki, ki odkrijejo skrivnosti bitij iz transplaneta Transilvania.

Dogodek poteka v okviru LUV festa. Več o LUV festu na povezavi .

Filmski večer in predstavitev filmske delavnice LGBT film festivala
sobota, 14. 2. 2026, ob 20.00, Galerija Škuc
V ob-festivalskem OFF programu LGBT film festivala predstavljamo dela mladih avtoric, ki so se v času lanskoletnega festivala (2025) udeležile Filmske delavnice pod mentorstvom nepalske režiserke Radžila Šresta, scenaristke in soorganizatorke festivala, Špela Setničar, in režiserke ter interdisciplinarne ustvarjalke Hannah Koselj Marušič.
Svoja filma bosta premierno predstavljali udeleženki delavnice: Ana Lokovšek in Sara Brizani.
Na filmskem večeru si bo moč ogledati tudi filme treh avtoric, ki so v zadnjih festivalskih letih pustile poseben pečat.
Tara Caruso Bizjak – Kam se je odneslo hlod?
Petra Hrovatin – Vmes
Andreja Gomišček – Kam zginevamo lezbijke, ko ostarimo?
Prav tako pa bodo svoje filme, ki so nastale v času delavnice, predstavile tudi mentorice delavnice: Radžila Šresta, Špela Setničar in Hannah Koselj Marušič.
Filmom sledi druženje in pogovor o ustvarjalnem procesu in poteku Filmske delavnice.
Vabljeni!
Festival LGBT filma omogočata: Mestna občina Ljubljana in Miniostrstvo za kulturo

Espacio flamenco
Glasbeno-plesni koncert
Nedelja, 15. februar 2026, ob 20:30, Galerija Škuc, Stari Trg 21, Ljubljana.
70 minut
Ples: Rubén García in Mitja Obed Kitara: Lola Yang Petje: Encarni Cortés
Vstopnice po 15€ (12€ dijaki/študenti/upokojenci) lahko kupite na blagajni kadarkoli v času odprtja galerije, lahko pa karto rezervirate na info@skuc.org (priporočeno) in jo prevzamete na dan dogodka.

Neobrzdan flamenko dveh moških plesalcev, vsak s svojo govorico telesa, a skupnim jezikom flamenka. Rubén García in Mitja Obed stopata na oder kot nepopisan list, ki ob improvizaciji dobiva svojo ostrino, plesalca pa se polastita scene ob zvokih rasguea. Nasproti moški plesni energiji stojita kitaristka Lola Yang in pevka Encarni Cortés. Lola ruši tabuje in posega v dolgo varovani teritorij flamenko kitare, ki je bila dolgo rezervirana za moške. Večer flamenka in dobre družbe.
BAILE (ples):
Rubén García , rojen v Albaceteju, se je izobraževal na Profesionalnem konservatoriju za ples José Antonio Ruiz. Pri osemnajstih letih je bil izbran v Centro Andaluz de Danza, kjer je svoje znanje izpopolnjeval pod vodstvom mojstrov, kot so Rubén Olmo, Miguel Ángel Corbacho, Rocío Coral in Ana María Bueno. Sodeloval je v plesni skupini Joséja Antonia Ruiza pri obnovi predstav Picasso in Invocaciones Flamencas v Istanbulu. Kot prejemnik štipendije Fundacije Cristina Heeren danes redno nastopa v osrednjih tablaosih Seville ter sodeluje na mednarodnih turnejah, med drugim v Združenem kraljestvu, Franciji, Turčiji in Združenih arabskih emiratih.
Mitja Obed je mednarodno uveljavljen plesalec s številnimi nagradami po festivalih. Avtor predstav Sedimenti, Entropija, Tišina glasi, Mati in hči, s katerimi je nastopal v Madridu, Sevilli, Ljubljani, Zagrebu, Štokholmu, Dunaju, Bukarešti in drugje po Evropi. Redno nastopa v tablao koncertih z različnimi zasedbami. Je vodja centra flamenka CoraViento, ki povezuje flamenko plesalce širše v regiji.
CANTE (petje):
Encarni Cortés , vrhunska cantaora je odraščala v družini, tesno povezani s flamenkom, kjer je že zelo zgodaj razvila naraven in instinktiven compás (ritem). Profesionalno se je izobraževala na Fundaciji Cristina Heeren pri mojstrih, kot so José de la Tomasa, Manuel Romero in Esperanza Fernández. Njena izrazna moč in talent sta ji odprla vrata številnih tablaov, peñ in festivalov. Kot celostna cantaora, tako v samostojnem petju kot v spremljavi plesa, izstopa po intenzivni in globoko ganljivi senzibilnosti.
TOQUE (kitara):
Lola Yang se je izobraževala na Nacionalnem konservatoriju v Toulonu in na Višjem konservatoriju v Sevilli, kjer je študirala pri mojstrih, kot so Claudio Camisassa, Francisco Bernier, Arnaud Dumond, David Vargas in Eduardo Rebollar. Znana je po svoji vsestranskosti med klasičnim in flamenko repertoarjem ter je nastopila na uglednih festivalih in prizoriščih, kot so Bienal de Sevilla, Festival de Jerez, Teatro Central in Peña Torres Macarena. Sodelovala je pri dokumentarnih filmih, televizijskih oddajah in snemanjih za MTV, trenutno pa je članica več flamenko in gledaliških skupin ter razvija tudi lastne avtorske projekte. Poleg tega deluje kot učiteljica kitare na šoli Colegio San Francisco de Paula.

ŠKUCOVE PACAKARIJE
brezplačne gledališke predstave, ustvarjalne delavnice in pravljična druženja za otroke
vsako soboto med 24. januarjem in 28. februarjem 2026, ob 10. uri dopoldne v Galeriji Škuc, Stari trg 21, Ljubljana
Brezplačne vstopnice lahko rezervirate vsak delovnik med 9. in 15. uro preko telefona01 430 35 30 ali e-pošte info@skuc.org .

P R O G R A M
sobota, 24. januar 2026, ob 10:00
LIKI IN ČAROVNIŠKI TRIKI, gledališka predstava, v izvedbi Kreativnega gledališča Eci peci
3+, 30'
Predstava Liki in čarovniški triki je nastala na podlagi zelo znanih urokov oziroma ljudskih otroških izštevank. Našim nadobudnim mini gledalcem lahko s ščepcem kreativnosti in sodobnega pridiha približamo stare izštevanke, ki se navezujejo na pozabljene otroške igre. Hkrati se preko zabavnih urokov naučijo oblike in kaj se zgodi, če mešamo barve.
Skozi serijo hudomušnih in neuspelih poskusov čarovniške vajenke, da bi s pomočjo čarovniških trikov pregnala sosedovo osamljenost in njega samega, kot po čarovniji popelje otroke v svet likov in barv. Popolnoma nepričakovano pa se na pustolovščini, polni smeha in nerodnih urokov, zgodi resnična čarovnija – prijateljstvo. Spoznamo, da prave barve prijateljstva lahko občutimo skozi smešne trike in da za resnično povezanost niso pomembne oblike.
Najbolj pomembno je, da imamo drug drugega.

POKUKAJMO SKUPAJ V SVET UMETNOSTI IN SENČNO GLEDALIŠČE , vodstvo po razstavi in ustvarjalna likovna delavnica, v svet umetnosti nas popelje: Nevena Aleksovski
Na srečanju si bomo najprej ogledali aktualno razstavo v Galeriji ŠKUC. Nato bomo, navdahnjeni z umetniškimi deli z razstave, tudi sami ustvarjalni – izdelovali bomo namreč različne figurice iz kartona, iz katerih bomo nato uprizorili kakšno kratko predstavo gledališča senc. S pomočjo svetlobe iz projektorja bodo naše figurice tako oživele ter nas popeljale v čarobni svet domišljije.

sobota, 31. januar 2026,, ob 10:00
GRDI RAČEK , lutkovna predstava v izvedbi Geldališa Tri
3+, 35'
Lutkovna predstava po literarni predlogi pravljice o Grdem račku je zgodba o labodu, ki ga zaradi telesne drugačnost nihče ne ceni dokler je mladič, čeprav s svojo življenjsko držo ves čas dokazuje, da je vreden ljubezni in pozornosti, celo bolj kot tisti, ki se mu posmehujejo in se iz njega norčujejo. Grdi raček je kot mladič majhen in šibak, prepuščen na milost in nemilost življenjskim okoliščinam. Usoda ga potiska iz nevarnosti v nevarnost. Nima podpore sorodnikov in prijateljev, a se s svojim neomajnim upanjem in voljo do sprejetosti vedno znova rešuje iz težav.
V ospredje zgodbe je postavljen motiv drugačnosti, ki predstavlja velik problem neenakosti v odnosu med ljudmi tudi dandanes, saj se vsakodnevno srečujemo z njo v vseh mogočih oblikah. Prepogosto jo še vedno obravnavamo z nelagodjem in odporom.

NA OBISKU: MIHA PERNE , vodeni ogled ateljeja in ustvarjalna delavnica, vodstvo: Nevena Aleksovski
5+, 90'
Tokrat gremo na obisk k umetniku Mihi Pernetu. Umetnik nam bo najprej razkazal svoj delovni prostor na AKC Metelkova mesto ter predstavil svoja čudovita dela – slike, kolaže, keramične izdelke … Nato bomo tudi sami ustvarjalni. S pomočjo umetnika bomo ustvarjali kolaže iz različnega odpadnega materiala.
Miha Perne je leta 2004 diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer Slikarstvo. Leta 2005 je z Leonom Zuodarjem ustanovil slikarsko skupino Beli sladoled. Leta 2011 sta ustanovila založbo Beli sladoled books & zines in za svoje delo prejela nagrado skupine OHO. Svoje delo je predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. Ustvarja na področju slikarstva, keramike, grafike in stripa.

sobota, 7. februar 2026, ob 10:00
RDEČA KAPICA , predstava v izvedbi LG Zapik
2+, 35'
Rdeča kapica je glasbeno-lutkovna predstava, ki je navdušila številne gledalce doma in v zamejstvu.
Zaradi zanimive interpretacije, posebne vrste humorja, številnih presenečenj in petega pripovedovanja, čudovito popelje mlade in mlade po srcu v skupno igro.

Gledalci pomagajo, prišepetavajo, se z nami veselijo ter se včasih malce prestrašijo (2+), pa vendar je kmalu spet vse dobro in kot mora biti – pesmica vedno pomaga.
Predstava je primerna za tiste, ki se ne bojijo volka in tudi za tiste, ki ga rajši gledajo bolj od daleč.

PLASTOŽERI , ustvarjalna delavnica recikliranja, vodi Petra Gosenca (Društvo GUMB)
Plastožerji spominjajo na ribe, meduze, rake, a so v resnici bitja iz nevidnega sveta na dnu oceanov. Na delavnici jih bomo izdelali iz odpadne plastike: plastenk, zamaškov, lončkov. Otroci se bodo na delavici na nevsiljiv način seznanili s problemom odpadne plastike, v potokih, rekah in morjih.

sobota, 14. februar 2026, ob 10:00
VSEM LJUDEM NIKOLI NE USTREŽEŠ , lutkovna predstava v izvedbi LG Bičikleta
3+, 30'
Naš osliček Bruno se strašno rad sprehaja sam, a to vznemirja prometnega policaja, ki skoraj napiše kazen njegovemu lastniku, dedku. Ko se Bruno odpravi na pot z vnučkom Tinetom na hrbtu in dedkom ob boku, se pa pritoži še babica Marinka. Mladeniču Maxu se zdi narobe, da je vnuk na sedlu, dedek pa pešači. Veterinarka dr. Kobilica je vsa iz sebe, ko zagleda, da sta se naposled kar dva skobacala na osličkov hrbet. Tako vsi, dedek, vnuk in tudi osliček Bruno spoznajo, da vsem ljudem res ni moč ustreči!
V otroško lutkovno predstavo, polno glasbe in humorja, ustvarjalci ujamejo željo ljudi, da bi jim ugajali. Ritem in rimo pa predstavi dajejo navihani, hudomušni in radoživi rapovski glasbeni vložki našega bistroumnega oslička Bruna.

POKUKAJMO SKUPAJ V SVET UMETNOSTI IN PISANE MASKE , vodstvo po razstavi in ustvarjalna likovna delavnica, v svet umetnosti nas popelje: Nevena Aleksovski
Na tokratnem srečanju si bomo najprej ogledali razstavo v Galeriji ŠKUC, ki nam bo v navdih za ustvarjanje na delavnici. Nato bomo ustvarjali pisane maske iz papirnatih krožnikov. Naučili se bomo, kako lahko iz preprostih materialov, ki jih imamo doma, ustvarimo maske medvedkov, zajčkov, levov ali kakšnega namišljenega bitja. Predvsem pa se bomo zabavali, družili ter razvijali svojo domišljijo in ustvarjalnost.

sobota, 21. februar 2026, ob 10:00
ROPOTALO – ŽLOBUDRALO , interaktivna glasbeno-lutkovna predstava in delavnica z Matejo Fi
2+, 40'
V glasbeni delavnici, predstavi in koncertu, mimogrede, vse troje bo tokrat v isti malhi, se bomo zavrteli ob glasbi, ki je v nas in okoli nas. Koliko je le zvokov, šumenja, zvenenja, goste tišine, drdranja in gostolenja! V potovanju nas bodo spremljale pesmi in zgodbe. V naših dlaneh bodo oživela glasbila in zvočila. Ustvarjali bomo tudi s svojimi glasovi in telesi. Tišina bo naša prijateljica iz katere se bo lahko rodila glasba. Zato popotujmo skupaj!
“Vsi mi smo glasba in glasba je v vsem.
V mojih dlaneh, v tvojih očeh,
pa v ceveh, celo v kosteh.
Poiščimo jo, prisluhnimo ji,
Ustvarimo jo, naj kar se zgodi!”

sobota, 28. februar 2026, ob 10:00
PRAVLJIČNO DRUŽENJE S TANJO, ZIBI IN JORO! , pravljica in gibalnica s Tanjo Matijašević
3+, 40'
Mogočna ježevka je topla, igriva pripoved o ježevki Jori, ki si silno želi postati spoštovana in najbolj močna žival v gozdu. Sprva verjame, da pomeni mogočnost imeti najbolj ostre bodice in mir pred vsemi prebivalci gozda; a ko se v njenem življenju pojavi živahna veverica Zibi, hitra, nagajiva in srčno radodarna, se začne Jorino razumevanje mogočnosti spreminjati.
Tanja Matijašević, vzgojiteljica, pravljičarka in improvizatorka, vam bo najprej dodobra predstavila prijateljstvo veverice Zibi in ježevke Jore ter vas kasneje povabila na gibalni izlet po stezi modre tišine, do trikotne skale in čarobnega drsališča. Prav tak izlet je nekoč Zibi pripravila Jori, da bi jo razveselila in ji razkazala, kako lep je gozd.

NA OBISKU: IVANA BAJEC ,vodeni ogled ateljeja in ustvarjalna delavnica, vodi Nevena Aleksovski
5+, 90'
Umetnico Ivano Bajec bomo obiskali v njenem ateljeju na Starem trgu. Umetnica nam bo najprej razkazala svoj delovni prostor ter svoja zanimiva umetniška dela. Z njeno pomočjo bomo nato tudi sami ustvarjali slikarska dela ter eksperimentirali z različnimi materiali in tehnikami, ki nam jih bo umetnica podrobneje predstavila.
Ivana Bajec je umetnica mlajše generacije, ki ustvarja predvsem na področju slikarstva in risbe. Pri svojem umetniškem ustvarjanju daje prednost improvizaciji, eksperimentiranju in raziskovanju, njena platna pa pogosto delujejo kot slikarski dnevniki. Leta 2012 je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je tudi končala podiplomski študij. Sodelovala je na različnih skupinskih razstavah in samostojnih razstavah v Sloveniji in tujini.
Društvo ŠKUC si pridržuje pravico do naknadne spremembe programa.


Iskrena hvala vsem, ki nam omogočajo projekt:
Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Urad RS za mladino, Ministrstvo za kulturo, Javna agencija za knjigo RS, Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana, Mercator, Dana d.d., Druga violina, Slaščičarna pri vodnjaku, Biro center, Ciciban, Cicido in trgovina Mumino.

NOVINARSKA KONFERENCA – Galerija Škuc
ponedeljek, 16. 2. 2025, ob 12.00, Galerija Škuc, Stari trg 21, Ljubljana.
Vabimo vas na novinarsko konferenco z lanskimi izdajami iz zbirk Centra za slovensko književnost in društva ŠKUC.
Center za slovensko književnost / zbirka Aleph
SARIVAL SOSIČ: Izpovedi erotomana (roman)
NATALIJA MILOVANOVIĆ: Tuja mehkoba (poezija)
ROBERTO BOLAÑO: Antwerpen (roman)
ALJA ADAM: Pes, dvojčici in zeleni tatu (poezija)

ŠKUC / zbirka Lambda
VALENTIJN HOOGENKAMP: Antiboy (roman) CHANTAL AKERMAN: Moja mama se smeje (roman) BJORN RASMUSSEN: Koža je elastični ovoj, ki obdaja vse telo (roman) GARTH GREENWELL: Kar ti pripada (roman) ČAS DIVJEGA TULIPANA: antologija osmanske lirike JEAN COCTEAU: Bela knjiga (roman)
urednik Brane Mozetič, mobitel: 040 20 66 31, e-naslov: brane.mozetic@guest.arnes.si
(željene izvode vam lahko tudi pošljemo)


CSK
SARIVAL SOSIČ: Izpovedi erotomana
»Zazdi se mi, da je preteklo veliko časa, da je noč odšla in bi že davno nazaj moral priti dan, jaz sam bi vstal, se uredil, stopil ven in odšel na stol, kjer pišem, toda danes ni tako. Drugače je. Ničesar ne slišim, ničesar ne zaznavam, povsod okoli mene je popolna praznina. In. Samo še bežna misel. Vedno sem rad seksal. In to je tudi vse.« S temi besedami se konča roman Izpovedi erotomana Sarivala Sosiča. Roman o seksualnosti in življenju, o umetnosti in minljivosti, pa tudi o ljubezni. O vsem tem pa še o veliko drugih stvareh razmišlja ostareli pisatelj od jutra do pozne noči, ko sedi v lokalu ob hladnih dnevih in zunaj za mizo v pesku pod krošnjo drevesa, kadar je lepo vreme. Glavni lik namreč lahko ustvarja samo med ljudmi, torej med zvoki in šumi okolja v starem delu mesta, in ko tako nastaja literarno delo o njegovem življenju in predvsem o njegovi seksualnosti, neusmiljeno brska po spominu vse od rojstva dalje in nato skozi otroštvo, preko mladosti v srednja leta, vse do pozne starosti, ko se pripoved življenja, kot tudi roman sam, počasi končuje. Že kot otroka so ga prevzele podobe golih ali oblečenih ženskih in moških teles, ki jih je gledal v umetnostno zgodovinskih knjigah ali bral o njih v mnogih romanih, pesmih in dramah svoje obsežne knjižnice. In potem je tu še učitelj, njegov skrbnik, erudit in posebnež. Ravno ta je na mnogotere načine zaznamoval življenjsko pot otroka, ki počasi odkriva sebe in okolico, nato mladeniča, ki prvikrat spozna seksualnost. Pa študenta, kateremu seksualnost pomeni pomemben steber življenja, potem moškega, ki z vso radovednostjo in strastnostjo vstopi še v svet pornoindustrije in v njej uživa ter pridobiva posebna spoznanja. Prav telo kot povezava seksualnosti in umetnosti je osrednji vezni člen romana, sestavljenega iz desetih poglavij, med katerimi se vsako začne se didaskalijami, kar opredeli prostor dogajanja ter poudari izbrane trenutke doživljanja in čutenja. Naslovljena poglavja so estetsko premišljene in koherentne celote, ki se lahko berejo kot samostojne kratke pripovedi, hkrati pa se zaradi strukturne in pripovedne enovitosti smiselno povezujejo v inovativen žanrsko prepleten roman. Roman Izpovedi erotomana je namreč ljubezenski, erotični in seksualni roman, z jasneje in obširneje opisanimi prizori spolnosti, pa tudi razvojni roman, ki z iniciacijo v svet seksualnosti oblikuje in zaznamuje glavno osebo. Lirizirana in esejizirana pripoved je tekoča, izpiljena in premišljena. Stavek v njej je, tako kot v do sedaj izdanih romanih, Starec in jaz (2017), Jaz sam (2018), Sin in sin (2020) ter zbirki kratkih pripovedi Ne morem ven (2022), ritmiziran, zvočen in valujoč. Podoben glasbi, ki v vseh Sosičevih pripovedih zavzema najvišje mesto. Za pisatelja značilne daljše povedi tako občasno prekinejo enobesedni stavki, ki kot ostrejše zareze poudarijo določeno misel, čutenje ali dogodek. Pripovedovanje dokaj neopazno prehaja v opisovanje, ki se bogati z monologi (notranjimi) in dialogi. Opisi so pogostokrat sinestetični in bralcu prebujajo večplastna čutenja ter celo vizualno jasnejše predstave različnih pripetljajev. Ko pisatelj nagovarja bralce in bralke, kot glasbeni refren ponavlja stavek: »Star sam, in ker sem star, mi je vse dovoljeno«, saj meni, da je prav starost priložnost za izpoved brez strahu in sramu. Pogumna in samozavestna izpoved pa ni le intimni zapis ostarelega erotomana, ampak vseskozi tudi kritični vpogled v sedanjo sterilno družbo. Ta poskuša z moralizirajočim purizmom opljuvati naraven položaj človeka – ljubljenje –, medtem ko se vsak dan bolj priklanja gospodarjem vojne. Roman Izpovedi erotomana poskuša s provokativnimi opisi seksualnosti razrahljati samoumevnost svetovnih pornografskih političnih akcij (»Grozljivost. Nastaja in razrašča se svet idiotov, najbolj temačen gozd idiotizma.«), vznesenosti nad telesom in umetnostjo pa odpreti azilne ventile. Ti prinašajo v slovenski in evropski prostor inovativno večplastnost, ko dokazujejo, da je telo kot prostor naših čustev in mišljenja najpomembnejši instrument, umetnost pa edini izhod v tem ponorelem svetu: »Navdušenost. Skrivnostnost. Strastnost. To ima umetnost in to imajo samo nekateri ljudje, sem že takoj na začetku odkrivanja življenja in umetnosti spoznal in bolj, ko sem vstopal v knjige in umetnost in kasneje, ko sem se naučil brati in sem dolge ure podnevi in ponoči bral in bral, bolj so mi bile razjasnjene skrivnosti življenja in smrti, predvsem pa pretkane raznovrstnosti čustev.« - Tina Kolenik

NATALIJA MILOVANOVIĆ: Tuja mehkoba
Naj začnem ta poskus spremnega zapisa z metaforo, ki se mi je po prvem branju najbolj vtisnila v spomin: s tehtnico, s tem bolj ali manj občutljivim merskim inštrumentom, ki določa težo stvarem. Podoba združuje prizemljenost, vsakdanjo uporabnost, skoraj znanstveno natančnost, in na drugi strani simbolnost, tehtanje duš tam, kjer se končno srečajo s presežnim.
Toda besedilo z metaforičnim ne sega predaleč, previdno je in ne tvega, da mu ne bi verjeli. Pesmi kot da stremijo k redkobesednosti po načelu »manj je več«. Besede so namreč orodje za tehtanje sveta; izrečene pridobijo dodatne pomene, dodatne implikacije. Za besedami ali med besedami ostaja veliko neizrečenega. Besede, ki jih ne izberemo. Kar hote ali nehote preslišimo. Česar ne moremo ubesediti. Ne gre zgolj za tehtanje med besedami in stvarnostjo, temveč za vaganje besed in molka, ki daje slutiti, da so besede nezadostne, neustrezne – stiska, ki ni nova, in jo mora vsakdo reševati na svoj način.
Besede sicer zmorejo, v »sledovih«, izrisati usodo ljudi, ki so nam tuji, a hkrati prepoznavni; navidezna objektivnost pripovedi in načrtna odmerjenost besed, ki drži pokonci te pesmi, vse to ni nič manj učinkovito kot tedaj, ko je Pound iznašel imagizem. A morda je razlog za postavitev teh pesmi na začetek zbirke to, da tujost zlahka pripustimo, dokler se drži »predpisanih« mer. A tujost se iz pesmi v pesem spreminja, globalni jug postaja vse bližji, ljudje postajajo znanci, sosede, sestrične, dokler ni več mogoče razlikovati med domačim in tujim.
Prepoznavanje sebe v obrazu tujca se s tem ne konča: skupna nam je nuja po preživetju, ki narekuje kroj jezika, ki ga uporabljamo, hrepenenje po bližini, soočenje s skopostjo zemlje in ljudi, z bolj ali manj eksplicitno grožnjo nasilja in, ne nazadnje, z neobstojnostjo vsega, kar je podvrženo toku časa. Tujost je del našega skupnega jezika. Zato vsake toliko preproste besede, kot so »zemlja, oblaki, zvezde«, še vedno dobijo poseben naboj, ko za hip presežejo svoje označevalce; tako so tudi fraze hkrati pomensko polne in prazne, navidezna mašila, ki pa preprečujejo, da bi iz popokanih posod naših življenj vse odteklo v nepovrat. In potem so tu premolki, zamolki, tišine, molčanje, v svojem negativnem obstoju enako težki in snovni, ki sooblikujejo plast tujosti, ki jo vsakdo nosi pod kožo.
Avtorica rešuje te zagate z veznikom » in «. Vse kar zaznava, tehta, je namreč relacijsko. Odgovor torej ni ali ali , temveč to in to. Tehtanje ni zgolj umerjanje ene stvarnosti proti drugi, besed proti molku, enega jezika napram drugemu, tujca proti domačinu, sebe proti drugim, temveč je nihanje, lovljenje ravnotežja: preteklosti in obredov, prednikov in družine, potovanj, iskanj, odkrivanj. Je učenje, kako glagolom dodajati predpono so-, kako v neobstojnosti lastne kože najti središče, vez s samim sabo, vez z živimi in z mrtvimi. Cilj ni ravnovesje kot statično stanje; nenehne ambivalence so znak živosti, ki edina lahko vzdrži vse napetosti. Morda vso to spremenljivost in protislovnost zares lahko ujame le pesem; v pesmi lahko potujemo v nedostopne pokrajine, k ljudem, ki jih ni več, premagujemo razdalje hitreje od svetlobe, stopimo v tuje čevlje, začutimo tujo mehkobo in lastno težo. Ker – kot zapiše Natalija – kar giblje pesmi, je domišljija, ki je v svojem najglobljem bistvu upanje. Tudi upanje za svet, v kakršnem bi želeli živeti. – Veronika Dintinjana

ROBERTO BOLAÑO: Antwerpen
Med nastankom 56 literarnih 'poglavij' in njihovo objavo pod naslovom Antwerpen je minilo dvaindvajset let in celotno ustvarjalno obdobje Roberta Bolaña. Napisal jih je leta 1980 v Barceloni in se nazadnje odločil, da jih še ne ponudi v objavo, saj mu je že ob sami misli na tak poskus postalo jasno, da bi mu vsak založnik zaloputnil vrata pred nosom, pa še brez edinega izvoda bi ostal. Izdajo, za katero se je – takrat že ikona latinoameriške književnosti – odločil leto dni pred smrtjo, je opremil z uvodom, kjer poda sliko okoliščin, v katerih je besedilo nastajalo: skicira značilno formativno obdobje literarnega talenta, ko se odloča za svojo umestitev in si napol intuitivno izsekava pot in podobo. Tu je seveda na prvem mestu vzvišena zamera do prevladujočega trenda v romanopisju – v njegovem primeru magičnega realizma, ki je v tistem času navduševal svet z liki patriarhov in diktatorjev, potem ko je njihova moč že zahajala – in takoj ob njej ne dosti manjše zaničevanje obrobne književnosti. Slednje zaradi odpora do morebitne možnosti, da bi pristal v kakršnemkoli definiranem sistemu.
Bolaño naj bi bil v prvi vrsti pesnik, tako je trdil sam, na prozno pisanje je resno prešel šele po letu 1990, ker je tako več zaslužil in prispeval k vzdrževanju družine. To bi lahko dalo prav tistim, ki Antwerpen berejo kot preplet poezije in proze. A jih na nekem drugem mestu zavrne sam avtor z definicijo, da se proza od poezije razlikuje po tem, da v prozi vedno prežita oseba ali dve, ki se bosta šele razkrili. Govori torej o zgodbenosti proze, ne pa tudi o klasično organizirani strukturi (ob katero se tudi obregne: Povejte trapastemu Arnoldu Bennetu, da vsa pravila o zgradbi veljajo samo za romane, ki so kopija drugih .) Slovenski bralec to zlahka dojame, saj naša ’zgodba’ etimološko kaže naravnost na dogodbo, ki ji predhaja.
Iskanje lastne strukture je mučno: Pisatelj, mislim, da je bil Anglež, je priznal grbavčku, s kakšno težavo piše. Prihajajo mi samo nepovezani stavki, mu je rekel, morda zato, ker se mi resničnost zdi kot roj nepovezanih stavkov. Nekaj takega mora biti zapuščenost, je rekel grbavček.
Nova literarna forma, naj ob rojstvu deluje še tako čudaško, je v resnici izid krčevitega avtorskega prizadevanja za veren prikaz, za realizem. Ubesedenje je ključno, v primeru iniciacijskega besedila in postopka pa tudi formativno pisateljsko dejanje, kjer selekcija in kompozicija iščeta izraz za še nikoli uresničeno. Zasledovanje tega postopka in premisleka lahko bralcu Antwerpna služikot vezivo, kadar zmanjka zgodbenega dogajanja oziroma se to zgolj nakazuje in vznika v nepovezanih detajlih.
Teh je dovolj, da sestavimo pozitivna dejstva: umorjeno je bilo dekle, truplo je bilo najdeno, nekdo je to videl. Zaplet, ki ne bi mogel jasneje klicati po klasični detektivki na jasni časovni in zgodbeni liniji. A to mlademu Bolañu ne bi bila književnost, preveč preprost je postopek in pretirano prepričljiv izid. Ker je treba, kot v živem dogajanju, na isto raven spraviti tudi podobe iz poletnega kina, policista pri posiljevanju zaprtega dekleta, pogled skozi okno vlaka, ki se mu odziva pogled skozi avtobusno okno, ubogega Bolaña, ki piše na neki vzpetini na poti … Glasovi se menjavajo, z njimi prosto preskakujejo časi, perspektive in celo spoli. To ni predenje niti, temveč tkanje preproge v vse smeri. Nešteto poskusov, kako rešiti literaturo pred njo samo, da ne bi zlezla v kakršenkoli literarni model, ki jo ustoliči kot literaturo. Ali, kot je bolj v pisateljevo kožo vpisal eden od kasnejših razlagavcev: želja biti slaven literat, ne da bi izpolnjeval za to zahtevane pogoje. Umetnikov mladostni portret, ki privlači z ganljivo surovostjo in v njem že klijejo kačja jajca – umor, policisti, nasilje – … njegove zrele dobe. Morda pa tudi, kot pravi upravitelj Bolañove zapuščine Ignacio Echevarría, véliki pok, ki odpira celoten njegov opus. - Zdravko Duša

ALJA ADAM: Pes, dvojčici in zeleni tatu (poezija)
Naslov pete pesniške zbirke Alje Adam ne teži k zaokroževanju ali izrecnemu usmerjanju razumevanja, iz preprostega niza besed veje temeljno zavedanje o moči podobe in nevidnih vezi, ki svet držijo skupaj: »Šele, ko sonce prodre skozi oblake, / uzrem kaplje, ki se oprijemajo niti / in ustvarjajo bleščeče verige. // Spomnijo me na DNK.« Prav to nevidno lepilo bivanja, ki včasih ustavlja, drugič celi in požene v tek, obravnava večina pričujočih pesmi, čeprav nominalno tudi tokrat glavna beseda pripada telesu, čutnosti, fizičnim dražljajem in zaznavam, kajti poezije ni mogoče ločiti od dotika .
Osišče zbirke je odnos, preko katerega se lirski jaz vzpostavlja kot polnoživ človek. Naj gre za intimni partnerski, erotični, družinski, sestrski, rodbinski, transgeneracijski, terapevtski, prijateljski, sosedski ali skupnostni … odnos je vselej določujoč. Podobno kot ljubezen, izrecno poimenovana in izpostavljena na mnogih mestih, ena najmočnejših nevidnih transcendentnih sil, ki pesmi zbirke, še posebej kadar obravnavajo bolečino, podedovane, vojne travme, zlorabo, samoto, ločitev, zlo, ne le veže v celoto, temveč prestavi na raven, kjer je intenzivno (pre)izkušnjo mogoče scela uzreti, vzdržati in – najpomembnejše – preseči: »Ljubezen je varnostnik / v dnevni in nočni izmeni.«
Zaradi številnih v vsakdanu pobranih motivnih drobcev, ki spiralasto poglabljajo obravnavane tematike tako znotraj same zbirke kot pesničinega opusa v celoti, se sicer na čutni poetiki osnovane pesmi berejo kot pripovedi, v katerih se zunanje tesno prepleta z notranjim in na njenem telesu leži bomba , »skoraj tako resnična / kot tiste, ki uničujejo mesta«. Gibko prehajanje med vzporednimi resničnostmi, različnimi ravnmi zavedanja in čutenja ustvarja močan občutek enosti vsega bivajočega, kjer pa je navkljub hudemu mogoče izbrati vsaj drobce dobrega, se vrniti k bistvenemu, prebuditi hrepenenje, poiskati mehkobo, zadovoljstvo, užitek, sprejeti predajo in navsezadnje objeti razkošje doživljanja. Pesem nas tako mimogrede ponese v neznano, nevidno, simbolno, v oddaljene prostore in čase, kjer se življenje nenehno odpira: »Nisem vedela, v katerem stoletju bivam, / katero od mojih življenj / drsi mimo mene – / ali mi bo uspelo rešiti / nerojenega otroka.« Ne gre za kakšno idealizacijo bivanja, zbirka je – nasprotno – pisan konglomerat izkušenj, tudi najbolj trpkih, navsezadnje že v uvodnih verzih beremo: »Tisti del nas samih, / ki nas najbolj ljubi, vzgiba trpljenje.« Zato so (fizični) premik, gib in vzgib tisti, ki ponovno vzpostavijo (psihično) bližino in iz občutka, »da se drug drugega dotikava / kot embria v maternici«, zgradijo nov odnos.
In prav zaradi tega zavedanja, če se vrnemo na začetek, so naslovni pes, dvojčici in zeleni tatu v ločenosti pravzaprav povezani – nemara tudi z našimi najglobljimi željami in ljubeznimi. »Pesem to zmore, / surovokot vbod noža v škrge, / ali z mehkim dotikom.« - Diana Pungeršič

ŠKUC / zbirka Lambda
VALENTIJN HOOGENKAMP: Antiboy
Valentijn Hoogenkamp (1986), nizozemski multidisciplinarni umetnik, v svojem delu spretno prepleta literaturo, vizualno umetnost, gledališče in glasbo ter se posveča zlasti raziskovanju človekove identitete in intime. Njegovi pesniški nastopi in drzni performansi na uglednih domačih in mednarodnih odrih so vsakokrat vzbudili veliko pozornost, nizozemsko gledališče je med drugim zastopal na festivalih Women Playwrights International v Stockholmu in Interplay Europe v Madridu, za svoje ustvarjanje pa je prejel že številne nagrade doma in v tujini.
Leta 2021 je presenetil z romanesknim prvencem Čaščenje Louisa Clausa ( Het aanbidden van Louis Claus) , ki mu je prinesel nominacijo za nagrado Anton Wachter za najboljši knjižni prvenec. Roman, ki se ukvarja z odraščanjem, žalovanjem in izgubo, je bralce in kritike osvojil ne le s samo tematiko, temveč tudi z razgibanim, liričnim slogom. Avtor to pripovedno držo ohranja tudi v avtobiografskem poetičnem eseju Antiboy (2022), ki pa se loteva kompleksnejše teme in se dogaja na zapletenem presečišču med spolom in spolno usmerjenostjo, spolnimi vlogami in medčloveškimi odnosi. Valentijn se po preventivni mastektomiji namreč odloči za vmesno spolno identiteto, ki se mu zdi naravnejša, in iskreno spregovori o trenjih, ki so tej radikalni odločitvi sledila v odnosih z zdravniki, s prijatelji, z družino in z ljubimci. Tudi v tem delu sta temi izgube in žalovanja v središču, vendar ju preglasi posameznikovo hrepenenje po popolni svobodi v izbiri lastne identitete, ki daje junaku moč, da sčasoma poskusi obnoviti odnose z bližnjimi. Pripoved o sprejemanju nove, a junakove resničnejše identitete, je pretresljiva; med odlikami Hoogenkampovega pisanja je treba izpostaviti zlasti psihološko kompleksnost junakov in odnosov med njimi ter dejstvo, da se avtorju uspe ogniti vsakršni sentimentalnosti.
Mateja Seliškar Kenda je na Filozofski fakulteti končala študij primerjalne književnosti, francoščine in nizozemščine ter doktorirala z disertacijo o nizozemski in flamski avantgardistični poeziji. Prevaja nizozemsko in francosko poezijo, prozo in dramatiko za odrasle in mladino.

CHANTAL AKERMAN: Moja mama se smeje
Chantal Akerman (1950–2015) je belgijska filmska umetnica, pisateljica in feministična raziskovalka vsakdanjosti, ki je režirala več kot 40 filmov in ustvarila več umetniških instalacij.
Po kratkotrajnem študiju filma v Bruslju je pustila fakulteto, da je leta 1968 posnela anarhistični kratki film Saute ma ville in se na kratko preselila v New York. Njeno najbolj znano delo je avantgardna klasika, film Jeanne Dielman, 23 Quai du Commerce, 1080 Bruxelles (1975), s katerim je na festivalu v Cannesu prodrla na mednarodno prizorišče. Film natančno prikazuje podrobnosti vsakdanjega življenja ovdovele matere in je v filmskem svetu obveljal za izjemno vplivnega, za nekatere je celo eden najboljših filmov v filmski zgodovini. Režiserka se v svojih delih ukvarja z življenjem žensk, z odnosi med materjo in hčerko, s seksualnostjo, z lezbištvom in z žensko identiteto.
Chantal Akerman se je vse življenje borila z depresijo in z bipolarno motnjo, globoko pa jo je prizadela smrt matere Natalie (1927–2014). Leto in pol po materini smrti se je pri starosti 65 let odločila končati svoje življenje.
Knjiga Moja mama se smeje , napisana leta 2013, v slovnično povsem preprostih stavkih riše avtoportret ob svoji obnemogli mami, ob razhodu z nasilno partnerko in ob maminem (ne)sprejemanju istospolne usmerjenosti. Ob skrbi za mamo prvoosebna pripovedovalka svoja istospolna razmerja »preseli« v misli, saj o njih z mamo ne more razpravljati. Po eni strani tako besedilo opisuje težko izkušnjo globokega in hkrati nemogočega slovesa in maminih frustracij ob telesni nezmožnosti, po drugi strani pa prinaša inventuro umetničinega zasebnega in partnerskega življenja. Knjiga kakor v kontemplacijo ponuja tudi fotografije iz avtoričinih filmskih del, pri čemer neusmiljeno popisuje boleče detajle minulih razmerij in trenutnega vsakdanjika z bolno mamo. Besedilo se bere kot avtobiografsko, obenem pa Akerman s strogo disciplino pisanja ustvari refleksijo bližnjih odnosov, s katero se zlahka poistovetimo.
Jedrt Maležič (1979) je književna prevajalka in pisateljica. Prevaja iz francoščine in angleščine. Za prevod druge knjige iz trilogije Vernon Subutex avtorice Virginie Despentes je leta 2024 prejela Nodierovo nagrado.

BJORN RASMUSSEN: Koža je elastični ovoj, ki obdaja vse telo
Bjørn Rasmussen (1983) je ključna osebnost v sodobni danski poeziji, vzor mlajšim generacijam pesnikov. Piše tudi prozo, zaslovel pa je prav s prvencem, ki je pred nami. V romanu prvoosebni pripovedovalec, petnajstletni Bjørn, živi na jahalni šoli (kot je živel tudi avtor) na zahodu Danske, z bratoma in depresivno materjo. Bori se s prikrito istospolno usmerjenostjo in z destruktivnimi mislimi. Odnos med starejšim jahalnim trenerjem in Bjørnom temelji na zapleteni pogodbi, in Bjørn vnaša vanj mazohistične poteze. Zato je težko reči, ali je to prava zaljubljenost. Ali je zaljubljen trener, ostaja v romanu odprto, Bjørnova zaljubljenost pa je ambivalentna: izmenično ljubi in sovraži. Iz sovraštva se rojeva maščevanje učitelju in na koncu tudi sebi. Bjørna spremljamo kot otroka, mladeniča in odraslega. Pripoved je zmes avtobiografskih elementov in čiste fikcije. Prepojena je s fizičnim in z duševnim podrejanjem. Je potovanje skozi pokrajino telesa, zaznavanj in občutij. Rasmussnov jezik je izzivalen, pogosto hodi po rezilu britvice. Avtor je znan tudi po tem, da si »izposoja« stavke, misli, citate drugih pesnikov in pisateljev, ki pa jih tako preoblikuje, izkrivlja, sprevrača, da zvenijo kot njegov izmislek. V neki danski kritiki beremo, da če je jezik orodje, potem je avtorjev kot motorna žaga v živem gozdu. Bjørn Rasmussen je leta 2016 za to delo prejel nagrado Evropske unije za literaturo.
Darko Čuden prevaja v glavnem iz danščine in norveščine, manj iz švedščine, edini v Sloveniji tudi iz ferščine. Poleg številnih romanov je prevajal tudi za gledališča, med drugim Ibsna in Strindberga.

GARTH GREENWELL: Kar ti pripada
Kar ti pripada (2016) je prvi roman ameriškega pisatelja Gartha Greenwella. V njem prvoosebni pripovedovalec, ameriški učitelj angleščine v Sofiji, na javnem stranišču Narodne Palače kulture spozna Mitka, mladega seksualnega delavca in karizmatičnega prevaranta, ki mu zleze pod kožo. Tako se v naslednjih nekaj mesecih vedno znova sestaja z Mitkom in oba se ujameta v razmerje, v katerem poželenje vodi v medsebojno plenjenje. Kljub dogovorjeni izmenjavi spolnih uslug za denar in materialne dobrine pa dinamika tega transakcijskega odnosa oba sili v hojo po tveganih robovih med svobodo in predanostjo, nežnostjo in nasiljem, tolažbo in izdajo. Greenwell z izjemnim občutkom za nianse v komunikaciji pokaže, da nerazumevanje v učiteljevem odnosu z mladim Bolgarom nikakor ni le posledica jezikovne bariere ali razlik v življenjskem slogu, temveč korenini veliko globlje, v njegovi zapleteni družinski situaciji. Tako kot podobe iz družinske preteklosti se v pripovedovalčevo življenje vedno znova vrača tudi Mitko, ponavadi s slabimi novicami in celo z grožnjami, a hkrati z ljubeznijo in bližino, ki ju ni mogoče prevesti v resnično življenje.
Garth Greenwell (1978) je ameriški pisatelj, pesnik, literarni kritik in pedagog. Objavil je novelo Mitko (2011) ter romane Kar ti pripada (2016), Cleanness (2020) in Small Rain (2024). Zgodbe je objavil tudi v revijah The Paris Review in A Public Space in pisal kritike za The New Yorker in The Atlantic. Za pričujoči roman je prejel britansko knjižno nagrado za prvenec leta, vsi njegovi romani pa so bili deležni številnih nominacij za ugledne nagrade. Leta 2020 je postal Guggenheimov štipendist, leta 2021 je prejel Vursellovo nagrado za prozni slog Ameriške akademije za umetnost in literaturo, trenutno pa je rezidenčni pisatelj na Univerzi v New Yorku.
Suzana Tratnik (1963) je sociologinja, pisateljica in prevajalka. Napisala je sedem kratkroproznih zbirk, šest romanov, monodramo, radijske igre in več strokovnih del o lezbičnem gibanju in literaturi. Prevedla je več knjig britanske, ameriške in hrvaške proze ter strokovne literature, med drugim Jackie Kay, Dennisa Cooperja, Michaela Cunninghama, Lejlo Kalamujić, Noro Verde, Trumana Capoteja, Iana McEwana, Dorothy Ellison, Judith Butler, Leslie Feinberg, Rachel Trezise idr.

ČAS DIVJEGA TULIPANA: antologija osmanske lirike
Antologija Čas divjega tulipana prinaša panoramski pregled nad celotno šeststoletno osmansko pesniško tradicijo. Nenavaden besedilni ekosistem, ki ga odpira osmanska lirika – zlasti gazela kot njen temeljni izrazni modus –, se oplaja iz mističnega in čutnega, iz zunanjega in notranjega sveta: iz onega občutljivega težišča, kjer se nevzdržna samota in nadzemeljsko hrepenenje spajata v motrenje lepote stvarstva – lepote, ki se v enaki meri razodeva v krvavi rdečini cvetoče vrtnice kot v postavi slokega mladeniča. Izbor poezije v neposrednem prevodu iz osmanske turščine, dopolnjen z dvema spremnima študijama, mrežo pojasnjevalnih opomb in slovarjem pojmov, bralcu in bralki odpira vrata v to vznemirljivo, a skoraj docela nepoznano književno tradicijo.
Blaž Božič (1991) je pesnik, prevajalec, klasični filolog in glasbenik. Na Filozofski fakulteti UL je magistriral iz starogrškega jezika in književnosti ter primerjalnega indoevropskega jezikoslovja. Na Oddelku za klasično filologijo iste fakultete trenutno pripravlja doktorat na temo zadnjega epa antike, Dionizovih del pesnika Nonosa iz Panopole. Samostojnemu študiju osmanskega jezika in poezije se posveča od leta 2018, strokovno pa se je izpopolnjeval v okviru študijskih bivanj v Carigradu in izobraževanja na londonskem Inštitutu Yunusa Emreja.

JEAN COCTEAU: Bela knjiga
Jean Cocteau je pisal pesmi, romane, kratke zgodbe, gledališke igre, bil dekorater, scenograf, slikar, kipar, risar, keramik, filmski režiser in ena osrednjih figur francoskega kulturnega življenja v prvi polovici 20. stoletja.
Pred nami je avtobiografska zgodba, ki spremlja junakovo odkrivanje lastne spolne usmerjenosti, poskuse, kako jo živeti pa tudi kako ji uiti, vse do konca, v katerem izrecno obtoži družbo, ker ne sprejema homoerotične ljubezni. Svojo pripoved konča z izjavo Pregreha družbe dela iz moje odkritosti pregreho. /…/ Toda ne sprejemam, da se me tolerira. To rani mojo ljubezen do ljubezni in do svobode , izjavo, ki je kasneje postala moto številnih lgbt-aktivističnih skupin in organizacij, sama Bela knjiga pa je postala del klasike gejevske literature. Prozi je dodanih par pesmi in avtorjeve ilustracije.
Brane Mozetič je prevedel številne prozne in pesniške knjige iz francoščine (Rimbaud, Genet, Foucault …).

Sofinanciranje programa: Javna agencija za knjigo RS

CHILLI SPACE vol. 20
petek, 20. 2. 2026, ob 21.00, Zorica
Chilli Space predstavlja izid jubilejne 20. kompilacije najnovejših elektronskih zvočnih prebojev preteklega leta. Chilli Space večer, kjer ga bodo začilili Eigengrau Live, Electrosaurus in Dojaja. Na samem dogodku boste lahko kupili tudi novo CD izdajo kompilacije .
Kljub tradiciji se Chilli Space v glasbenem izrazu neprestano transformira, prinaša fluidnost in odraža vztrajnost, prodornost in evolucijo slovenske elektronske scene.
Večer bo odprla legenda slovenske elektronske scene Dojaja, ki bo s svojim DJ setom prostor potisnil v globine prepoznavnega, brezkompromisnega zvoka Chilli Space.
Na predstavitvenem dogodku 20. jubilejne izdaje se bo s svojim live analog jamom predstavil Eigengrau. Gre za glasbeni projekt dolgoletnih sodelavcev kolektiva Chilli Space, Iztoka Turka (Videosex, Rotor, Laibach) in Petra Jenka (Timequake), v katerem raziskujeta meje med technom, acidom, ambientalno elektroniko in dubom. Njun ustvarjalni proces se premika med tehnološkim obiljem in zvočno askezo, med digitalnim sijem in analognim šumom.
Z vinilnim setom v živo bo večer zaključil Electrosaurus, za katerim stoji Mario Marolt – skladatelj, producent, DJ, dolgoletni sopotnik hladne podalpske elektronske serialke Chilli Space, nekdanji član skupin Miladojka Youneed in Rotor ter gonilna sila založbe Technopolis.
Chilli Space 20Mastering: NSK Studio by Iztok Turk
Kurator: Marjan Crnković
Izvajalci: 93kb, Organon, Eigengrau, Wichiwaka, Joondroid, Dojaja, Deadline, Herzog, 198319831983, Thon, Stashman, Kent Rust, Electrosaurus, Miroki’i
Dizajn: Enya Belak
Založba: ŠKUC Ventilator
Podpora: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana

K4 Roza
Sobota, 21. 2. 2026, 23.00-5.00, Klub K4, Lok4cija, Ljubljana.
Vstopnice že v prodaji: https://www.mojekarte.si/si/k4-roza/vstopnice-1210297.html
VSTOPNINA / ENTRANCE FEE:
Predprodaja: 12 € (mojekarte.si) Na vhodu: 15 €
K4 Roza odpira vrata noči, kjer se barve, telesa in zvok z utripom plesišča stapljajo v eno!
Na glavnem flooru bosta Anemagenta in Honey Dews vrteli popularno klubsko glasbo s poudarkom na house in disco selekciji. V vrhuncu klubske ekstaze bodo večer dodatno razgreli naši go-go plesalci – specialisti za presežke telesne ekspresije in neustavljivo plesno energijo.
Na drugem flooru vajeti prevzameta Glorex in Pholia , šprinterki za mešalko in protagonistki serialke Lekker, ki že nekaj časa trese Klub K4, ter soustvarjalki Double Date v Gala hali. Njuna selekcija temelji na dinamiki in žanrski razprtosti – od techna, hardbounca, trancea in breakbeata do občasnega baile funka, eurodancea in ghetto techa.
Bleščice, švic in kaos – K4 Roza. Energija brez omejitev.
Arena:
Honey Dews anemagenta go-go boys
Bar:
Glorex Pholia https://soundcloud.com/lekker-509049400/tracks

Oblikovanje: Jakob Golob

KLUB K4 Kersnikova 4, Ljubljana www.klub-k4.si // www.facebook.com/klubk4 STAROSTNA OMEJITEV / AGE LIMIT: 18+
VSTOPNINA / ENTRANCE FEE: Presale K4: 12€ Door K4: 15€
PRESALE/PREDPRODAJA: mojekarte.si
INFO: info@klub-k4.si GARDEROBA / LOST & FOUND k4garderoba@gmail.com

Na Prešernov dan, 8. februarja , vas ob 13. uri lepo vabimo na brezplačno vodstvo po razstavi Čigavo telo je moje telo? . Srčno vabljene_, da se nam pridružite in skupaj z nami obeležite praznik slovenske kulture.
___________
Čigavo telo je moje telo?
Razstava študentk in študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani
28. 1. 2026 - 25. 2. 2026
Mentorici_: doc. Emina Djukić, mentorica pri predmetu Fotografija V, smer fotografija, Oddelek za oblikovanje vizualnih komunikacij, UL/ALUO; doc. mag Maja Smrekar, mentorica pri predmetu Kiparstvo V, Oddelek za kiparstvo, UL/ALUO
Kuratorska koordinatorica_: Vera Zalutskay
Sodelujoče študentke, sodelujoči študenti: Sara Ana Bogataj Dolinšek, Martin Dimitrov Spasovski, Tadej Dolinar, Hedda Johanna Charlotte Dönnges, Lara Frelih, Nina Kuharič, Rok Mlinar, Maj Perko, Katja Poštrak, Luisa Prokopová, Leo Samsa, Neža Turšič Šibenik, Jason Tilen Unterlehner, Ženja Vodnik, Johanka Vohnoutová
___________
Razstava Čigavo telo je moje telo? raziskuje telo kot dinamičen prostor izkustva, moči in pogajanj. Projekt, predstavljen skozi šest avtorskih del petnajstih študentk in študentov tretjega letnika dodiplomskega študija Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, odpira razmislek o telesni avtonomiji v sodobnih družbenih, političnih in tehnoloških kontekstih.
Razstava je zasnovana kot interdisciplinarno sodelovanje med oddelkoma za kiparstvo in fotografijo ter je nastala v okviru pedagoško-raziskovalnega procesa, ki v središče umetniškega izobraževanja postavlja kritično mišljenje in meddisciplinarno izmenjavo. Študentke in študenti telo ne obravnavajo več kot objekt reprezentacije, temveč kot subjekt, ki ga oblikujejo nadzor, regulacija, spomin in kolektivna izkušnja.
Dela obravnavajo telesne politike skozi vprašanja lastništva, emancipacije in odgovornosti ter raziskujejo, kako telo zaznamujejo državna oblast, ekonomski sistemi, digitalne in biomedicinske tehnologije ter medosebni odnosi. Namesto ponujanja dokončnih odgovorov razstava odpira telo kot procesualno polje nenehno spreminjajočih se odnosov.
Razvita skozi skupinsko raziskovanje, mentorska srečanja in odprte ateljejske formate razstava Čigavo telo je moje telo? razkriva potencial interdisciplinarnosti kot kritične umetniške metode ter potrjuje vlogo sodobne umetnosti kot orodja za refleksijo kompleksnosti sodobnosti.
___________
Več o razstavi ___________
Strokovni zunanji sodelavki: Andreja Rauch, Nika Erjavec
Zahvala: doc. Tejka Pezdirc, Matjaž Požar, Urša Marolt, Tilen Mihelič Kurent, Mateja Vidrajz, Žiga Gorišek, izr.prof. Peter Rauch, izr.prof. Peter Koštrun, Laboratorij Svetlobne Gverile.
Projekt je nastal v sodelovanju med Univerzo v Ljubljani / Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani ter Galerijo Škuc. ___________
Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

S3E8 Ana Štular: Jaz in jaz in jaz in jaz …
https://open.spotify.com/episode/2MGDxFT9hveTi6RsYWlL4A?si=Fg8f1H4OScWHzl1eCJNqWQ&context=spotify%3Ashow%3A42jPBuiKPKt4FEkbIWN1Dj
Tanja Matijašević tokrat gosti Ano Štular, ki je svojo pesniško zbirko izdala se preden je opravila maturo. Ne motijo je mašila, nagovorila jo je pesniška zbirka Ane Pepelnik (Tehno). Ana Štular je vozačica, ki pravi, da se rada vozi v šolo in nazaj v domači Kranj, saj ta čas lahko izkoristi na različne načine. Drage molje in knjižne veše vabimo k poslušanju podkasta s talentirano pesnico frišne generacije, ki je napisala izjemno pesniško zbirko. Če povzamem misli moje prejšnje gostje Anje Zag Golob: “no, to pa je ena tistih prvencev na katerega je pesnica lahko ponosna.”

Asociacije: rumena rutka, švicarska banka in bralne navade
Časovni stroj: že v tretjem razredu je ugotovila, da so ji rime easy, po svojem prvencu je napisala že 300 novih pesmi
Jezikovni vozli: izokefalija, fijala
Leksikon: bazeni ali jezera, ali imaš domačo žival, če bi lahko šla na kavico s katerokoli osebo mrtvo ali živo, kdo bi ti bil?
Degustacija : I. Spanje bi žrtvovala za delo. ; 3, 1415926535; Nima smisla obstajat, če nismo najboljši,..
Priporočila: Cankar Na klancu, Ivan Tavčar - Visoška kronika, Slavenka Drakulić - Kot da me ni, Okus po moškem, Obtožena, J. Tannahilla -Izrekanja;
Literarne glasove omogoča: Javna agencija za knjigo RS:

Inkluzivna kulturno umetnostna vzgoja – izmenjava praks za uvedbo novega pristopa do kulturno umetnostne vzgoje
V Društvu ŠKUC smo v letu 2025 začeli z novim projektom Inkluzivna kulturno umetnostna vzgoja – izmenjava praks za uvedbo novega pristopa do kulturno umetnostne vzgoje, podprt s strani Erasmus+ Mala partnerstva na področju mladine.
Projekt bo trajal 17 mesecev do leta 2027.
Cilj projekta je izmenjava znanja na področju kulturnega izobraževanja, delo z marginaliziranimi mladimi (s poudarkom na mladih s posebnimi potrebami) in uvedba vključujočega kulturnega izobraževanja v naš program prek izmenjave znanja med partnerskimi organizacijami. V projektu želimo opolnomočiti mladinske in kulturne delavce iz obeh organizacij na področju dela z mladimi z manj priložnostmi (s poudarkom na tistih s posebnimi potrebami) v kulturi ter ustvariti nov pristop in prilagoditve za vključujoče kulturno-umetniško izobraževanje.
Aktivnosti projekta


Študijski obisk v Društvu ŠKUC v Ljubljani


Študijski obisk v Poraki Novi v Bitoli


Ustvarjanje zbirke iger, ki bo služila kot pripomoček pri delu z manj priložnostmi


Izvajanje delavnic kulturno umetnostne vzgoje v Ljubljani in v Bitoli (v aktivnosti bo vključenih vsaj 60 mladih)


Predstavitev igre in razdelitev le te različnim kulturnim ustanovam ter mladinskim organizacijam


Pričakovani rezultati projekta so 5 mladinskih delavcev iz Škuca s poglobljenim znanjem na področju dela z mladimi z manj priložnostmi in 5 mladinskih delavcev iz Porake Nove z znanjem o izvajanju kulturne in umetniške vzgoje. Rezultat bo tudi zbirka iger, ki bo vključevala dejavnosti na področju vključujoče kulturne umetniške vzgoje. V aktivnosti bo vključenih vsaj 60 mladih.

Projekt je sofinanciran s strani Evropske unije.

Skupaj za boljše počutje mladih
V Društvu ŠKUC smo v letu 2025 pričeli s projektom Skupaj za boljše počutje mladih, Erasmus+ projekt Aktivnosti udejstvovanja mladih. Projekt traja 16 mesecev.
Projekt ustvarja varno okolje za mlade, s poudarkom na ozaveščanju in preventivi duševnega zdravja. Zagotavljamo metode in orodja za pomoč mladim pri soočanju s stiskami ter kakovostne informacije o duševnem zdravju. Organiziramo odprte pogovore in izmenjavo izkušenj med mladimi, njihove ideje pa bomo vključili v dokument za odločevalce. Cilj projekta je zagotoviti varno okolje, ki bo s preventivnimi aktivnosti ozaveščalo o pomembnosti duševnega zdravja ter hkrati ponujalo podporo mladim, ki se s težavami že srečujejo.
Aktivnosti projekta:


Srečanja mladih v pogovorni skupini, kjer delijo svoje izkušnje in strategije za premagovanje stresa ter ohranjanje dobrega duševnega zdravja.


Oblikovanje pisnih predlogov o potrebah mladih na področju duševnega zdravja, ki jih bomo posredovali odločevalcem.


Dodaten zavihek na spletni strani, kjer so na enem mestu zbrane vse informacije o duševnem zdravju.


Oblikovan bo protokol za mlade, ki se srečujejo s težavami v duševnem zdravju in obiščejo našo organizacijo.


Individualna svetovanje s terapevtko.


Spletna kampanja za mlade o tematikah duševnega zdravja


Okrogla miza na temo duševnega zdravja.


Udeleženci projekta imajo raznoliko ozadje, vključeni so predvsem mladi z manj priložnostmi, 15-29. Pričakujemo, da se bo vključilo 2050 mladih; nekateri preko delavnic in drugi preko spletne kampanje.

Projekt je sofinanciran s strani Evropske unije.

JAVNO POVABILO 2026
Društvo ŠKUC vabi ustvarjalke in ustvarjalce k sodelovanju pri projektih Muzika na Starem trgu , Teater v galeriji in ustvarjalnih delavnicah za otroke in mlade .
Muzika na Starem trgu in Teater v galeriji
Cikel koncertov Muzika na Starem trgu že od svojih začetkov poleg že izoblikovanih in uveljavljenih skupin, vključuje tudi mlade avtorje in izvajalce različnih glasbenih zvrsti (klasika, jazz, ambientalna, sodobna improvizirana glasba, etno, …). Prav slednje vabimo tudi v letu 2026 z javnim povabilom. V okviru cikla Muzika na Starem trgu si ŠKUC želi predstaviti nove, nekomercialne in še neuveljavljene ustvarjalce, ki bi želeli svoje delo predstaviti širši publiki v samem centru Ljubljane. Namen cikla je predstaviti raznolik program različnih glasbenih zvrsti ter zanimivih in inovativnih pristopov. V ta sklop se lahko uvrstijo tudi kombinacije različnih zvrsti umetnosti, kot je primer glasbenega performansa z igro ali glasbeno-vizualnega performansa, … Cikel koncertov Muzika na Starem trgu poteka skozi leto v Galeriji Škuc in v mesecu juliju pred Galerijo ŠKUC.
Teater v galeriji je gledališki festival, ki predstavlja aktualno gledališko produkcijo za otroke in odrasle. V letu 2026 ga bomo organizirali že triindvajseto leto zapored. Festival bo potekal v mesecu juliju na malem odru pred Galerijo Škuc, zahtevnejše predstave pa v prostorih galerije. Tudi v sklopu Teatra v galeriji želimo k sodelovanju privabiti nove, nekomercialne in še neuveljavljene ustvarjalce, skupine in kulturna društva, ki želijo predstaviti svojo produkcijo. ŠKUC si želi, da bi v okviru tega cikla predstavili nova dramska dela, dela mladih neuveljavljenih dramskih ustvarjalcev, ki lahko vključujejo otroške predstave, ulično gledališče, performans, body art in inovativne kombinacije gledališča z drugimi umetnostnimi zvrstmi. Pomemben dejavnik pri izboru sodelujočih bo tako tehnična izvedljivost projekta, kot umeščenost prostora v staro mestno jedro. Izmed prejetih prijav bo selektorska komisija izbrala najmanj šest umetnikov/skupin. Prijave naj vsebujejo kratko predstavitev avtorja ali avtorske skupine, predstavitev dela ter avdio, video in slikovni material. Društvo ŠKUC prejetega materiala ne vrača.
Ustvarjalne delavnice za otroke in mlade
Program Društva ŠKUC vključuje tudi ustvarjalno-izobraževalne delavnice za otroke (Škucove packarije) in mlade (Ustvarjalni ponedeljki). Enodnevne delavnice potekajo v Galeriji Škuc in Info centru čez celo leto, večdnevne delavnice pa izvajamo v času poletnih festivalov Živa književnost in Dobimo se pred Škucem. K sodelovanju vabimo ustvarjalce in ustvarjalke z različnih področij (likovna, glasbena, gledališka, literatura, sodobni mediji …). Pri izbiri bo pomembno vlogo igrala inovativnost vsebin in pristopov. Prijava naj vsebuje kratko predstavitev avtorja in predlog delavnice, trajanje in priporočljivo starost udeležencev.
Izbranim avtorjem oz. skupinam bo ŠKUC poleg honorarja omogočil tudi nadaljnje sodelovanje ter promocijo njihovega dela. Svoje prijave oddajte najpozneje do torka, 31. marca 2026, na naslov: Društvo ŠKUC, p. p. 4337, Ljubljana ali po elektronski pošti: info@skuc.org .

Društvo ŠKUC se od svojih začetkov v zgodnjih sedemdesetih letih, še posebej pa od osemdesetih let naprej, dosledno zavzema za pluralno in odprto družbo – družbo, v kateri lahko sobivajo raznoliki družbeni in politični glasovi. Že vse od začetkov nasprotujemo avtoritarnosti in političnemu enoumju, ne glede na to, iz katerega dela političnega spektra prihajata. V zadnjih dneh se je v javnosti razvnela razprava o ukinjanju tako imenovanih »nepravih« nevladnih organizacij, na družbenih omrežjih pa krožijo tudi seznami organizacij s podatki o javnih sredstvih, ki naj bi jih prejele. V Društvu ŠKUC to razumemo kot poskus diskreditacije nevladnega sektorja in spodkopavanja zaupanja v njegovo delo. Naše društvo deluje v javnem interesu na področju kulture in mladine. Vsi javno financirani programi Društva ŠKUC so bili izbrani in podprti na podlagi odločitev strokovnih komisij pristojnih institucij. To potrjuje relevantnost in družbeno vrednost naših ciljev: vključevanje mladih in perspektivnih ustvarjalcev v kulturno dogajanje ter ustvarjanje pogojev, v katerih lahko ljudje aktivno, ustvarjalno in dostopno preživljajo prosti čas ob kulturi in umetnosti. Posebej ponosni smo, da naše programe obiskujejo in soustvarjajo zelo različne družbene skupine – otroci, mladi, starši in stari starši, LGBTIQ+ osebe, pripadniki drugih marginaliziranih skupin ter ljudje iz različnih družbenih in kulturnih okolij. Zavzemamo se za to, da bo kulturni prostor tudi v prihodnje prostor odprtosti, dialoga, spoštovanja in sobivanja. V času, ko se javni prostor znova polarizira, ostajamo zavezani strpni, vključujoči in solidarni družbi ter verjamemo, da ima civilna družba pri tem ključno vlogo.

Ljubljana, 10. 12. 2025
Danes obeležujemo svetovni dan človekovih pravic – dan, na katerega je bila leta 1948 sprejeta Splošna deklaracija človekovih pravic, ki je vzpostavila človekove pravice in temeljne svoboščine kot temeljne vrednote moderne družbe. Prav tako nas ta dan opominja na grozovita dejanja zanikanja in teptanja človekovih pravic iz prve polovice 20. stoletja, ki so botrovala sprejemu deklaracije. Slednja nas opominja, da priznanje človekovega dostojanstva ter enakih in neodtujljivih pravic vseh ljudi predstavlja temelj svobode, miru in pravičnosti v svetu.
Žal se v današnji družbi krepita nasilje in sovražnost, ki ogrožata človekove pravice in temeljne svoboščine. Poleg sovražnega govora, ki se vse bolj normalizira, se razširjajo tudi t. i. kazniva dejanja iz sovraštva, ki predstavljajo skrajno obliko kršitve prepovedi diskriminacije in neposreden napad na osebno dostojanstvo. Gre za kazniva dejanja, ki temeljijo na nestrpnosti in predsodkih, pri katerih storilec žrtev napade zaradi njene osebne okoliščine, kot so spol, narodnost, “rasa” ali etnično poreklo, jezik, vera ali prepričanje, invalidnost, starost, spolna usmerjenost, spolna identiteta in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazba ali katera koli druga osebna okoliščina. Takšna dejanja ne prizadenejo le osebe, ki je napadena zaradi tega, kar je, temveč predstavljajo tudi napad na določeno skupino ljudi in spodkopavajo idejo varne in vključujoče družbe.
Žrtve kaznivih dejanj iz sovraštva so pogosto tudi LGBTIQ+ osebe, ki se zaradi svoje identitete srečujejo z nestrpnostjo in predsodki, ki pogosto rezultirajo v verbalnem ali celo fizičnem nasilju. Svet Evrope je tako že leta 2022 v Resoluciji 2417 opozoril na to, da je v zadnjih letih prišlo do opaznega povečanja sovražnega govora, nasilja in kaznivih dejanj iz sovraštva proti LGBTIQ+ osebam in organizacijam. Visoka pojavnost tovrstnih dejanj je bila v Sloveniji prisotna tudi v letu 2025.
Na letošnjih paradah ponosa v Mariboru in Ljubljani, ki predstavljata osrednja javna dogodka LGBTIQ+ skupnosti, smo bili tako ponovno priča povečanemu številu homo-, bi- in transfobnih incidentov. Udeleženke_ci parade ponosa v Mariboru so doživljale obmetavanje z jajci in petardami ter verbalne napade, dogodek pa so spremljale tudi organizirane skupine mlajših moških, ki so z napisi na transparentih in glasnim skandiranjem nasprotovali obstoju LGBTIQ+ oseb. Podobni vzorci nasilja so se nadaljevali tudi na paradi ponosa v Ljubljani v opaznem trendu vse bolj drznega in organiziranega nadlegovanja na uradnih prizoriščih, pogosto s strani organiziranih skupin mlajših moških, ki so izvajali verbalno in fizično nasilje. Prav tako smo bili priča več incidentom s sovražnim nagibom pred knjigarno Mariborka v Mariboru in iztrganju mavrične zastave, izobešene na oknu lokala Pritličje, v centru Ljubljane sredi dneva, ko je bila terasa lokala polna gostov. Opisano dogajanje odraža širšo družbeno polarizacijo in krčenje prostora za sobivanje raznolikosti, hkrati pa nakazuje zaskrbljujoč trend rasti sovražnosti in povečane ranljivosti LGBTIQ+ oseb v javnem prostoru.
Naraščajoče sovraštvo, ki smo mu priča in ki je pogosto usmerjeno zoper ranljive skupine, pa ni zgolj izraz individualnih predsodkov, temveč je bistveno povezano s sovražno in omalovažujočo retoriko določenih političnih akterjev, ki spodbujajo družbeno polarizacijo in krepijo nestrpnost do pripadnic_kov ranljivih skupin.
V luči navedenega pozivamo vlado, vse pristojne institucije in politične akterje, naj z jasno politično zavezo in konkretnimi ukrepi naslovijo porast sovraštva in nasilja. To vključuje dosledno in učinkovito obravnavo kaznivih dejanj iz sovraštva, krepitev preventivnih programov ter usposabljanje organov pregona in pravosodnih institucij za prepoznavanje in obravnavo tovrstnih dejanj. Nujno je tudi oblikovanje celovitih politik za zaščito ranljivih skupin, vključno z LGBTIQ+ osebami, zagotavljanje varnosti na javnih prireditvah ter spodbujanje izobraževanja, ozaveščanja in odgovornega javnega diskurza, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic.
Le družba, ki spoštuje in varuje dostojanstvo vseh posameznic_kov ter zagotavlja enako in nediskriminatorno uresničevanje človekovih pravic, je lahko družba, v kateri posameznice_ki živijo svobodno in brez strahu. Le v taki vključujoči družbi lahko posameznice_ki aktivno in konstruktivno prispevajo k družbenemu razvoju, saj jih ni strah sovražnih napadov. Pojave nestrpnosti in sovražnosti, zlasti kazniva dejanja iz sovraštva, ki predstavljajo njihovo skrajno obliko, moramo zato obravnavati resno in odgovorno. Naj nas ta dan spomni na to, da si moramo prizadevati za življenje v družbi, ki temelji na spoštovanju, enakosti in dostojanstvu vseh ljudi.


Projekt Na radarju: Enota za zaščito človekovih pravic LGBTIQ+ oseb je konzorcijski projekt šestih LGBTIQ+ nevladnih organizacij v Sloveniji, ki naslavlja vse večjo problematiko sovraštva, diskriminacije in neenakosti, s katerimi se soočajo LGBTIQ+ osebe. Kljub več desetletjem delovanja posameznih organizacij, je skupna ugotovitev, da so obstoječe kapacitete premajhne za učinkovit odziv na porast organizirane nestrpnosti, sovražnega govora in nasilja. Projekt gradi na sinergiji organizacij s ciljem skupnega zagovorniškega, pravnega in komunikacijskega delovanja na nacionalni in regijski ravni.
Konzorcij s projektom želi povečati kapacitete nevladnega sektorja, zagotoviti trajnostne oblike zaposlovanja ter razviti celostne odzivne mehanizme za beleženje, analizo in odzivanje na sovražne pojave. Poseben poudarek dajejo decentralizaciji aktivnosti izven Ljubljane in gradnji stabilnega ter profesionalnega sektorja, ki bo aktiven sogovornik odločevalcem pri oblikovanju politik in zakonodaje. Projekt je usklajen s strateškimi dokumenti EU in cilji javnega razpisa, ki vključujejo profesionalizacijo nevladnega sektorja, zmanjševanje diskriminacije ter večjo vključenost LGBTIQ+ oseb v družbo. S tem projekt Na radarju predstavlja pomemben korak k bolj vključujoči, pravični in enakopravni družbi.
***
Partnerji: Društvo kulturno, informacijsko in svetovalno središče Legebitra, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Društvo Študentski Kulturni Center, Društvo Parada Ponosa, Društvo DIH – Enakopravni pod mavrico ter Zavod za podporo in zavezništvo transspolnih oseb Transfeministična Iniciativa TransAkcija

Projekt sofinancira: Ministrstvo za javno upravo RS

Peter Hook And The Light
koncert
Nedelja, 29. 3. 2026, ob 20. uri, Kino Šiška, dvorana Katedrala.
Legendarni basist skupin Joy Division in New Order, Peter Hook, se vrača v Kino Šiška s svojo zasedbo The Light ob 25. obletnici sedmega albuma New Order, Get Ready. Poleg izvedbe celotnega albuma bodo odigrali tudi najpomembnejše skladbe iz obsežnih opusov obeh omenjenih zasedb.
ZA FENE: New Order, Depeche Mode, Molchat Doma …
VSTOPNICE:
Predprodaja: 35 € Na dan: 40 € s popustom (d/š/u): 26.25 €
NAKUP VSTOPNICE
Vstopnice v prodaji od petka, 19. 9., od 10.00 prek spleta in prodajne mreže Eventim.

Peter Hook oziroma Hooky je se je repertoarja svojih prejšnjih zasedb prvič lotil leta 2010 z dobrodelnim koncertom, na katerem je odigral Unknown Pleasures skupine Joy Division. Od takrat je iz leta v leto nadaljeval s kronološkim pregledom albumov bendov Joy Division in New Order ter z zasedbo The Light po svetu odigral skoraj 900 koncertov. Vrhunce predstavljajo nastopi na festivalih, kot so Benicàssim, Primavera Sound in Bestival, ter samostojni koncerti po vsem svetu, med drugim tudi nepozaben koncert leta 2013 v Kinu Šiška.

Hookovo neutrudno poslanstvo obujanja prelomne glasbe njegovih nekdanjih zasedb za mlajše generacije je zdaj prispelo do albuma Get Ready, po mnenju številnih referenčnih medijev ena od najboljših izdaj leta 2001. Priznani basist Get Ready opisuje kot podcenjen, a ključen album, ki je prinesel tako zrelost kot tudi ponovno obudil stare napetosti. Kljub težavam sta z Bernardom Sumnerjem album izpilila v izjemno močno izdajo, ki se je Hook že veseli odigrati, vključno s številnimi skladbami prvič v živo. Na koncertih bodo predstavili tako celoten album Get Ready kot tudi klasike Joy Division in New Order.


Organizacija: ŠKUC Ropot in Kino Šiška.

LITERARNI GLASOVI Z DEJANOM KOBANOM
podkast lahko poslušate: https://open.spotify.com/episode/1flEbl6xFcCo1qiY0yJL47?si=cZudOu4FSNeW26zGWZEcFw
S3E7 Dejan Koban - Mrčes
Tanja Matijašević tokrat gosti Dejana Kobana, ki zae pravi da je diktator pesniške scene, saj se pojavlja povsod kot podobe pravih diktatorjev. Tanja se poheca, da rad diktira pesniški tempo. Sva se pa pogovarjala tudi o časih, ko so smo ob petkih srečevali in je na portetsih, dejansko Dejan skorajda poljubil asvalt pred parlamentom. Vse od frema pa do Mrčesa v novi oddaji Literarni glasovi!
Asociacije: Beethoven ni samo skladatelj, je tudi pasji lik iz filma
Časovni stroj: Začel sem pisat enkrat februarja 1996. Problem je, da sem začel pisat preden sem začel zares brat. Ljubezenski problemi pa Bosna gor in dol. V časovnem stroji izveste kako dejansko nastane knjiga. Čisto tehnično. Od izgubljenega žetona do pesniške zbirke.
Jezikovni vozli: očigledno, frem in pižama
Leksikon: O tem zakaj ne mara biti na morju in s katerim literatom bi se pet minut družil.
Degustacija: majhni diktatroji si ne morejo sami zavezati vezalk; mozart se je pozabil žogat, zato nam uhaja iz spomina;
Knjižna priporočila: Miloš kosec - Enfilade. Življenje stanovanja; Ivan Volarič Feo - Desšerado tonic water, Nina Dragičević - Nemogoče; Ana Pepelnik - V drevo; Ivo Goldstein - Hrvatska u drugom svetskom ratu
Dejan Koban je rojen leta 1979 na Jesenicah. Do sedaj je napisal okoli 20 zbirk. Osem jih je izdal, dve sta shranjeni v oblaku, pet jih je med selitvami izgubil, pet pa obredno odvrgel v kontejnerje za papir. Svoje verze interpretira v noise kolektivu nevemnevem. Pred tremi leti je ustanovil založbo Črna skrinjica, ki je specializirana za poezijo. Rad malo razmišlja. Obožuje bananine margarite. Prezira serijske zmagovalce. Fasciniran je nad nezanimivostjo dubajske čokolade. V denarnici ima vedno 250 srbskih dinarjev, 5 savdskih rialov, 100 čeških kron in 500 albanskih lekov. Za vsak primer. Živi in dela v Ljubljani, kjer vodi festival Ignor in založbo Črna skrinjica, sicer pa je montažer na RTV in po potrebi pred kakšno pisarno organizira tudi protestno branje poezije.
Literarne glasove ustvarjajo: Tanja Matijašević z gosti, ŠKUC s podporo Javne agencije za knjigo.

Poslušate lahko naslednje podcaste:
o endomitrozi: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Endometrioza-e23osn0
Bistro pri lačnem študentu: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Bistro-pri-lanem-tudentu-e1vdl0j
38. Festival LGBT filma: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/38--festival-LGBT-filma-e1rpdco
Svetovni dan duševnega zdravja: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Svetovni-dan-duevnega-zdravja-e1p5hs9
Zvok mladosti: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Zvok-mladosti--osrednji-dogodek-ob-Evropskem-letu-mladih-2022-e1jevv2
Mladi in politična participacija: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Mladi-in-politina-participacija-e1heb18
Perkarno delo: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Prekarno-delo-e1fq1lm
o prostovoljstvu : https://anchor.fm/dashboard/episode/e13pgpi
o Paradi ponosa: https://anchor.fm/dashboard/episode/e13ilq5
o kulturi avtonomnih prostorov: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Stanovanjska problematika: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Stanovanjska-problematika-e1doq9k
o lažnih novicah : https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
EVS prostovoljec v Berlinu: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Življenje z manj odpadki: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Mladi in duševno zdravje: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH

Objavljamo novo knjižico z naslovom Skupaj obvladujemo hiv stigmo , ki je nastala z izmenjavo vidikov ljudi s hivom in zdravstvenih delavcev na stigmo povezano s hivom, z namenom da bi se stvari izboljšale.

Knjižica je bila sofinancirana s sredstvi Ministrstva za zdravje.

Pri Društvu ŠKUC je izšel zbornik »Primeri dobrih praks s področja informiranja mladih v Sloveniji«. V zborniku lahko najdete dobre prakse s področja informiranja mladih, si preberete zakaj je informiranje mladih pomembno ter kaj vse se na področju informiranja mladih dogaja v Sloveniji. Zbornik je nastal v okviru Ljubljanske mreže info točk, ki se ukvarja z informiranjem mladih v Ljubljani. link do zbornika je tukaj: http://www.lmit.org/wp-content/uploads/2021/01/SKUC-ZBORNIK.pdf Zbornik je financiral Urad za mladino MOL.

LEZBIČNA (LGBT+) KNJIŽNICA IN ARHIV vsak četrtek in petek, med 15.00 in 19.00, Metelkova 6, 1000 Ljubljana, (julij, avgust zaprto) Lezbična (LGBT+) knjižnica in arhiv , projekt Lezbične sekcije Škuc-LL , zaobjema delovanje specializirane knjižnice in arhiva, ki sta namenjena lezbičnim in gejevskim študijam (LGBT), študijam spolov in seksualnosti, človekovim pravicam in razvoju GLBT+ skupnosti in gibanja v Sloveniji. Je edina tovrstna specializirana zbirka v Sloveniji ter v širši regiji in je v teku let postala referenčna, saj pokriva področje, s katerim se sistematično ne ukvarja nobena druga splošno izobraževalna ali specializirana knjižnica ali ustanova v Republiki Sloveniji. Neprekinjeno deluje od maja 2001. Zbirka Knjižnice zaobjema preko 6000 bibliografskih enot (klasično knjižno gradivo, avdio in vizualno gradivo), ki se deli na strokovno literaturo (teorija); pravne dokumente EU in R Slovenije (zakoni in predpisi na področju GLBT); priročnike za varstvo človekovih pravic; slovensko leposlovje (poezija, proza); tuje in prevodno leposlovje (poezija, proza); periodiko (revije, serije); poljudno gradivo (stripi, vodiči); avdio-vizualno gradivo (zvočni zapisi, VHS, DVD, fotografije, plakati, transparenti); dokumentarno gradivo (arhivski dokumenti); medijski arhiv; slovensko GLBT bibliografijo. Zbirka je klasificirana v skladu z osnovnimi bibliotekarskimi standardi. Lezbična (LGBT+) knjižnica in arhiv predstavlja znotraj samega AKC Metelkova enega od členov metelkovskih knjižnic (skupaj s knjižnico Mirovnega inštituta , StripBurgerja , SCCA in Škratove čitalnice ), obsežnih kolekcij, ki v prostoru Slovenije ohranjajo in negujejo javno dostopni fond predvsem sodobnih teoretskih in umetniških zvrsti, nepogrešljivih za razvoj kritičnega mišljenja. Pripravila: Nataša Velikonja, koordinatorka Lezbične knjižnice projekt omogoča: Mestna občina Ljubljana