Prispevki: k zgodovini LGBT gibanja v Sloveniji se ne začenjajo s prvim festivalom Magnus leta 1984, temveč z letom 1532, z novoveško kazensko zakonodajo Karla V., ki seveda ni prvi kodeks prepovedi homoseksualnih odnosov v evropski družbi. Vsa ta dolga zgodovinska nadaljevanka izkazuje zločinsko postopanje oblasti do nenormativnih spolnih in seksualnih dejanj in identitet. Ta zločinskost oblasti ostaja nespremenjena, in četudi nas vsaj v teh krajih ne izganjajo več, ne obglavljajo in sežigajo na grmadah, ne pošiljajo v zapore in uničujejo življenja z javnimi pogromi, pa ostaja elementarno omalovaževanje, pravzaprav prezir, oblasti enako. Zavedamo se: v obdobjih družbenih zaostritev smo LGBT populacije tudi danes prve na seznamu nezaželenih in preganjanih. Naša stvarna zavest je vseskozi pripravljena na nov pogrom.
Na to stanje se LGBT skupnosti in ljudje odzivamo tudi z delovanjem v organiziranih gibanjih. LGBT gibanje v Sloveniji je močno in dinamično, ima štiridesetletno kilometrino z visoko intenzivnostjo in sposobnostjo za boj in odpor. Četudi se zdi, da so protidiskriminacijski zakoni na mnogih področjih bolj ali manj urejeni, pa to še zdaleč ni dovolj, na delu ostaja nešteto vzporednih reakcionarnih družbenih atavizmov. Konservativna družbena morala je še vedno tako zelo prisotna, da je življenje onkraj LGBT varnostnih mrež – v kolikor te niso le urbana legenda – domala nezamisljivo, in to mislim na vseh področjih, od javnega, poklicnega do zasebnega, družinskega in društvenega življenja, od kulture in umetnosti do izobraževanja, in to vseskozi, od eksistenčnega do eksistencialnega, od mladosti do starosti.
Nataša Velikonja, iz uvodnika
Nataša Velikonja je sociologinja, pesnica, esejistka in prevajalka. Je avtorica sedmih pesniških zbirk, leta 1994 je pri založbi Škuc izdala pesniški prvenec Abonma, ki velja za prvo deklarirano lezbično pesniško zbirko na Slovenskem. Objavila je tudi šest knjig esejev ter znanstvenih razprav, ki se spuščajo v analizo prepleta umetnostnih, kulturnih, političnih in družbeno-seksualnih realnosti. Je dobitnica Jenkove in Župančičeve nagrade. Prevedla je več deset knjižnih del s področja kvirovske teorije in radikalne družbene kritike, avtorje_ice, kot so Larry Kramer, Monique Wittig, Teresa de Lauretis, Buckminster Fuller, Andrea Weiss, Lillian Faderman, Richard Goldstein, Pat Parker in Xan Phillips.