Ljubljana, 22. 2. 2026
Danes, 22. februarja, obeležujemo evropski dan žrtev kaznivih dejanj, ki nas opominja na pomen podpore, zaščite ter varstva pravic vseh posameznikov in posameznic, ki so bili žrtve kaznivih dejanj. Žrtve se v kazenskih postopkih srečujejo s številnimi izzivi, med drugim tudi s tveganjem sekundarne viktimizacije. Zato so izjemnega pomena prizadevanja za krepitev njihove zaščite, dosledno uresničevanje njihovih pravic ter ustvarjanje okolja, v katerem se počutijo varne in slišane.
Tarča kaznivih dejanj so pogosto tudi LGBTIQ+ osebe in organizacije. Tovrstna kazniva dejanja so pogosto motivirana s sovraštvom, zato gre za t. i. kazniva dejanja iz sovraštva, ki predstavljajo skrajno obliko kršitve prepovedi diskriminacije in neposreden napad na osebno dostojanstvo. Po podatkih Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA) iz raziskave LGBTIQ Equality at a Crossroads - Progress and Challenges (2024), je bila ena od osmih LGBTIQ+ oseb v Evropski uniji v zadnjih petih letih fizično ali spolno napadena zaradi svoje identitete. Najvišje stopnje nasilja so poročale trans ženske (29 %), trans moški (23 %) in interspolne osebe (32 %). Kljub temu je zadnji incident prijavila manj kot ena od petih napadenih oseb (18 %), kar kaže na strah oziroma nezaupanje žrtev glede učinkovitosti zaščite in obravnave v okviru kazenskopravnega sistema.
Tudi v Sloveniji je ureditev kaznivih dejanj iz sovraštva še vedno pomanjkljiva, tako z vidika normativne opredelitve teh kaznivih dejanj in njihovega pregona, kot tudi z vidika sistemske podpore žrtvam. LGBTIQ+ žrtve kaznivih dejanj iz sovraštva teh dejanj pogosto ne prijavijo zaradi strahu in nezaupanja do organov pregona, hkrati pa se v postopkih pogosto soočajo s tveganjem sekundarne viktimizacije. Žrtvam prav tako niso v zadostni meri dostopne storitve psihosocialne pomoči.
Dodatno zaskrbljujoč je razvoj na področju obravnave tovrstnih dejanj po uveljavitvi Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV), ki je začel veljati 27. 11. 2025. Ta je namreč določil, da tatvina stvari majhne vrednosti (do 500 evrov) ter poškodovanje ali uničenje tuje stvari, kadar nastane majhna škoda (do 500 evrov), ne glede na določbe Kazenskega zakonika (KZ-1), predstavljata prekršek. Posledično ti dejanji nista več kaznivi dejanji, temveč prekrška, pri njuni obravnai pa se torej ne upošteva več sovražni motiv kot obteževalna okoliščina v smislu 49. člena KZ-1. Za takršna ravnanja tako ni več pravne podlage za strožjo sankcijo zaradi sovražnega nagiba, kar oteži prepoznavanje, evidentiranje in ustrezno obravnavanje tovrstnih ravnanj s sovražnim motivom.
V praksi se pri tem že kažejo konkretne posledice sporne ureditve v ZNUZJV. V primeru kraje mavrične zastave v knjigarni Mariborka junija 2025 je na primer že prišlo do ustavitve kazenskega postopka. Okrajno sodišče v Mariboru je moralo namreč zaradi dekriminalizacije t. i. male tatvine na podlagi 12. člena ZNUZJV kazenski postopek ustaviti, saj po novem takšno ravnanje predstavlja prekršek.
Za zagotovitev ustrezne zaščite LGBTIQ+ žrtev kaznivih dejanj je zato nujna vzpostavitev dodatnih ukrepov podpore žrtvam, prav tako pa tudi učinkovitejši pregon teh ravnanj. To vključuje večjo usposobljenost državnih organov za prepoznavanje in razumevanje koncepta kaznivih dejanj iz sovraštva ter za delo z žrtvami, kot tudi ustrezno statistično spremljanje teh dejanj. Hkrati je ključnega pomena zagotoviti strožje sankcioniranje in dosledno evidentiranje sovražnega motiva pri mali tatvini in poškodovanju stvari majhne vrednosti, ki po veljavni ureditvi ne predstavljata več kaznivega dejanja, temveč prekršek.
Projekt Na radarju: Enota za zaščito človekovih pravic LGBTIQ+ oseb je konzorcijski projekt šestih LGBTIQ+ nevladnih organizacij v Sloveniji, ki naslavlja vse večjo problematiko sovraštva, diskriminacije in neenakosti, s katerimi se soočajo LGBTIQ+ osebe. Kljub več desetletjem delovanja posameznih organizacij, je skupna ugotovitev, da so obstoječe kapacitete premajhne za učinkovit odziv na porast organizirane nestrpnosti, sovražnega govora in nasilja. Projekt gradi na sinergiji organizacij s ciljem skupnega zagovorniškega, pravnega in komunikacijskega delovanja na nacionalni in regijski ravni.
Konzorcij s projektom želi povečati kapacitete nevladnega sektorja, zagotoviti trajnostne oblike zaposlovanja ter razviti celostne odzivne mehanizme za beleženje, analizo in odzivanje na sovražne pojave. Poseben poudarek dajejo decentralizaciji aktivnosti izven Ljubljane in gradnji stabilnega ter profesionalnega sektorja, ki bo aktiven sogovornik odločevalcem pri oblikovanju politik in zakonodaje. Projekt je usklajen s strateškimi dokumenti EU in cilji javnega razpisa, ki vključujejo profesionalizacijo nevladnega sektorja, zmanjševanje diskriminacije ter večjo vključenost LGBTIQ+ oseb v družbo. S tem projekt Na radarju predstavlja pomemben korak k bolj vključujoči, pravični in enakopravni družbi.
***
Partnerji:
Društvo kulturno, informacijsko in svetovalno središče Legebitra,
Zavod za kulturo raznolikosti Open,
Društvo Študentski Kulturni Center,
Društvo Parada Ponosa,
Društvo DIH – Enakopravni pod mavrico ter
Zavod za podporo in zavezništvo transspolnih oseb Transfeministična Iniciativa TransAkcija
Projekt sofinancira: Ministrstvo za javno upravo RS