Ljubljana, 10. 12. 2025
Danes obeležujemo svetovni dan človekovih pravic – dan, na katerega je bila leta 1948
sprejeta Splošna deklaracija človekovih pravic, ki je vzpostavila človekove pravice in
temeljne svoboščine kot temeljne vrednote moderne družbe. Prav tako nas ta dan opominja
na grozovita dejanja zanikanja in teptanja človekovih pravic iz prve polovice 20. stoletja, ki
so botrovala sprejemu deklaracije. Slednja nas opominja, da priznanje človekovega
dostojanstva ter enakih in neodtujljivih pravic vseh ljudi predstavlja temelj svobode, miru in
pravičnosti v svetu.
Žal se v današnji družbi krepita nasilje in sovražnost, ki ogrožata človekove pravice in
temeljne svoboščine. Poleg sovražnega govora, ki se vse bolj normalizira, se razširjajo tudi
t. i. kazniva dejanja iz sovraštva, ki predstavljajo skrajno obliko kršitve prepovedi
diskriminacije in neposreden napad na osebno dostojanstvo. Gre za kazniva dejanja, ki
temeljijo na nestrpnosti in predsodkih, pri katerih storilec žrtev napade zaradi njene osebne
okoliščine, kot so spol, narodnost, “rasa” ali etnično poreklo, jezik, vera ali prepričanje,
invalidnost, starost, spolna usmerjenost, spolna identiteta in spolni izraz, družbeni položaj,
premoženjsko stanje, izobrazba ali katera koli druga osebna okoliščina. Takšna dejanja ne
prizadenejo le osebe, ki je napadena zaradi tega, kar je, temveč predstavljajo tudi napad na
določeno skupino ljudi in spodkopavajo idejo varne in vključujoče družbe.
Žrtve kaznivih dejanj iz sovraštva so pogosto tudi LGBTIQ+ osebe, ki se zaradi svoje
identitete srečujejo z nestrpnostjo in predsodki, ki pogosto rezultirajo v verbalnem ali celo
fizičnem nasilju. Svet Evrope je tako že leta 2022 v Resoluciji 2417 opozoril na to, da je v
zadnjih letih prišlo do opaznega povečanja sovražnega govora, nasilja in kaznivih dejanj iz
sovraštva proti LGBTIQ+ osebam in organizacijam. Visoka pojavnost tovrstnih dejanj je bila
v Sloveniji prisotna tudi v letu 2025.
Na letošnjih paradah ponosa v Mariboru in Ljubljani, ki predstavljata osrednja javna
dogodka LGBTIQ+ skupnosti, smo bili tako ponovno priča povečanemu številu homo-, bi- in
transfobnih incidentov. Udeleženke_ci parade ponosa v Mariboru so doživljale obmetavanje
z jajci in petardami ter verbalne napade, dogodek pa so spremljale tudi organizirane
skupine mlajših moških, ki so z napisi na transparentih in glasnim skandiranjem
nasprotovali obstoju LGBTIQ+ oseb. Podobni vzorci nasilja so se nadaljevali tudi na paradi
ponosa v Ljubljani v opaznem trendu vse bolj drznega in organiziranega nadlegovanja na
uradnih prizoriščih, pogosto s strani organiziranih skupin mlajših moških, ki so izvajali
verbalno in fizično nasilje. Prav tako smo bili priča več incidentom s sovražnim nagibom
pred knjigarno Mariborka v Mariboru in iztrganju mavrične zastave, izobešene na oknu
lokala Pritličje, v centru Ljubljane sredi dneva, ko je bila terasa lokala polna gostov. Opisano
dogajanje odraža širšo družbeno polarizacijo in krčenje prostora za sobivanje raznolikosti,
hkrati pa nakazuje zaskrbljujoč trend rasti sovražnosti in povečane ranljivosti LGBTIQ+
oseb v javnem prostoru.
Naraščajoče sovraštvo, ki smo mu priča in ki je pogosto usmerjeno zoper ranljive skupine,
pa ni zgolj izraz individualnih predsodkov, temveč je bistveno povezano s sovražno in
omalovažujočo retoriko določenih političnih akterjev, ki spodbujajo družbeno polarizacijo in
krepijo nestrpnost do pripadnic_kov ranljivih skupin.
V luči navedenega pozivamo vlado, vse pristojne institucije in politične akterje, naj z jasno
politično zavezo in konkretnimi ukrepi naslovijo porast sovraštva in nasilja. To vključuje
dosledno in učinkovito obravnavo kaznivih dejanj iz sovraštva, krepitev preventivnih
programov ter usposabljanje organov pregona in pravosodnih institucij za prepoznavanje in
obravnavo tovrstnih dejanj. Nujno je tudi oblikovanje celovitih politik za zaščito ranljivih
skupin, vključno z LGBTIQ+ osebami, zagotavljanje varnosti na javnih prireditvah ter
spodbujanje izobraževanja, ozaveščanja in odgovornega javnega diskurza, ki temelji na
spoštovanju človekovih pravic.
Le družba, ki spoštuje in varuje dostojanstvo vseh posameznic_kov ter zagotavlja enako in
nediskriminatorno uresničevanje človekovih pravic, je lahko družba, v kateri
posameznice_ki živijo svobodno in brez strahu. Le v taki vključujoči družbi lahko
posameznice_ki aktivno in konstruktivno prispevajo k družbenemu razvoju, saj jih ni strah
sovražnih napadov. Pojave nestrpnosti in sovražnosti, zlasti kazniva dejanja iz sovraštva, ki
predstavljajo njihovo skrajno obliko, moramo zato obravnavati resno in odgovorno. Naj nas
ta dan spomni na to, da si moramo prizadevati za življenje v družbi, ki temelji na
spoštovanju, enakosti in dostojanstvu vseh ljudi.
Projekt Na radarju: Enota za zaščito človekovih pravic LGBTIQ+ oseb je konzorcijski projekt šestih LGBTIQ+ nevladnih organizacij v Sloveniji, ki naslavlja vse večjo problematiko sovraštva, diskriminacije in neenakosti, s katerimi se soočajo LGBTIQ+ osebe. Kljub več desetletjem delovanja posameznih organizacij, je skupna ugotovitev, da so obstoječe kapacitete premajhne za učinkovit odziv na porast organizirane nestrpnosti, sovražnega govora in nasilja. Projekt gradi na sinergiji organizacij s ciljem skupnega zagovorniškega, pravnega in komunikacijskega delovanja na nacionalni in regijski ravni.
Konzorcij s projektom želi povečati kapacitete nevladnega sektorja, zagotoviti trajnostne oblike zaposlovanja ter razviti celostne odzivne mehanizme za beleženje, analizo in odzivanje na sovražne pojave. Poseben poudarek dajejo decentralizaciji aktivnosti izven Ljubljane in gradnji stabilnega ter profesionalnega sektorja, ki bo aktiven sogovornik odločevalcem pri oblikovanju politik in zakonodaje. Projekt je usklajen s strateškimi dokumenti EU in cilji javnega razpisa, ki vključujejo profesionalizacijo nevladnega sektorja, zmanjševanje diskriminacije ter večjo vključenost LGBTIQ+ oseb v družbo. S tem projekt Na radarju predstavlja pomemben korak k bolj vključujoči, pravični in enakopravni družbi.
***
Partnerji:
Društvo kulturno, informacijsko in svetovalno središče Legebitra,
Zavod za kulturo raznolikosti Open,
Društvo Študentski Kulturni Center,
Društvo Parada Ponosa,
Društvo DIH – Enakopravni pod mavrico ter
Zavod za podporo in zavezništvo transspolnih oseb Transfeministična Iniciativa TransAkcija
Projekt sofinancira: Ministrstvo za javno upravo RS