Gib je opeka , plesna predstava
sobota, 19. 9. 2026, ob 19.00, atrij Galerije Škuc Ljubljana
Gib je opeka. Zgradimo z njimi ples! Skupaj. Z DISKOlektivom, Silvio Marchig in Mathilde Vrignaud. Gib za gibom.
Gradnja je koreografija. Prostor je koreograf. Prostor v tebi, okoli tebe, med nami, med predmeti in snovmi, med različnimi časi. Recimo med časom, ko to bereš in časom predstave “Gib je opeka”. Vsi ti gibi jo že gradijo.
Vsak gib šteje.
Vsa vprašanja v zvezi s predstavo “Gib je opeka” lahko postavite koreografu, ki je v tem primeru prostor. In prisluhnite odzivu, ne samo z ušesi, pač pa tudi s kožo, pozornostjo, telesom v gibanju in mirovanju. To lahko storite prav zdaj, ko to berete in seveda tudi kasneje, ko pridete na predstavo.
Zgornje besedilo je tudi že koreografija. Tako za performerje kot za občinstvo.
Vsak gib šteje.
Predstava Gib je opeka je nadaljevanje niza predstav, kjer DISKOlektiv s koreografskimi predlogi deluje kot posrednik med koreografom, občinstvom in performerji. V tem nizu so predstave Premor (2025, koreograf: vmes), Aplavz (2025, koreografinja: lepota), Druge kože (2023, koreografi: oblačila in dotik), Izgubljena prtljaga (2023, koreografi: pozabljeni, zavrženi, izvrženi, izgubljeni gibi), Časni plesi (2022, koreograf: čas), Tikdo (2021, koreograf: dotik), DISKOrespondence (2021, koreografinja: večnost).
---
Vstopnina:
5 € / dijaki, študenti, samozaposleni in upokojenci
10 € / zaposleni
0 € / brezposelni
Število mest je omejeno. Prosimo, da pošljete rezervacijo na discollective@upri.se
---
Koreograf: Prostor
Izvedba: DISKOlektiv, Silvia Marchig, Mathilde Vrignaud
Izvršna produkcija: Petra Hazabent
Produkcija: NAGIB
Koprodukcija: idto.upri.se
fotografija: Nik Jarh
V sodelovanju z Absence Space, i(NFOTOČKO), začasnim prostorom na Trgu Leona Štuklja 2, Maribor, Vetrinjskim dvorom, Veronikinim tednom poezije, Društvom ŠKUC, Svetom in Principlayem ter s podporo Ministrstva za kulturo in Mestne občine Maribor

Zvočni sprehod: Ivan Hribar, ljubljanski župan
Nedelja, 20. 9. 2026, ob 18. uri, zbirno mesti pri spomeniku Ivana Hribarja ob Ljubljanici (Breg 1, 1000 Ljubljana).
Vstopnice so na voljo na mojekarte.si
Cena: 11,00 € / znižano 9,00 € (upokojenci, študenti, brezposelni, invalidi)
Število mest je omejeno.
V okviru festivala korenite zvočne hoje TO)pot se bomo podali na zvočni sprehod po sledeh ene ključnih osebnosti ljubljanske zgodovine, nekdanjega župana Ivana Hribarja.
Od Magistrata, Tromostovja, Prešernovega spomenika, Hribarjevega nabrežja, ulice, stavbe, omrežja – konkretni prostori, ki so med drugim tudi dar vizije Ivana Hribarja –, se skozi voden zvočni sprehod odpirajo v razmišljanja, srečanja in dogodke v njegovem življenju. Vinko Möderndorfer skuša na osnovi strokovne in leposlovne literature izrisati neustavljivo etično držo, bogastvo duha in vizionarstvo človeka, ki je bil mislec, župan, politik, tenkočuten podpornik umetnosti in kulture, prenovitelj popotresne Ljubljane in kateremu je politika pomenila čast, da »lahko nesebično služiš ljudem« .
Zvočni sprehod poustvarja sprehod skozi njegove tišine, ki jih preplavljajo bolj ali manj glasne reminiscence in refleksije iz njegovega življenja, v teh tišinah pa lahko raziskujemo lastne odseve in preizpraševanja našega časa in vrednot. Zadnji sprehod Ivana Hribarja leta 1941, tih v zvočnosti mesta, a glasen »da« lastnim vrednotam v uporu proti tuji okupaciji in nenačelnosti, ne ostaja zadnji, saj moramo samo odpreti čute, da zaslišimo, začutimo »lahen vetrič« njegovega duha.
Dogodek nastaja v produkciji 3. programa Radia Slovenija – programa Ars in Muzeja in galerij mesta Ljubljana ter v koprodukciji Gledališča ŠKUC.
Besedilo : Vinko Möderndorfer
Režija : Saška Rakef
Glasbena kompozicija : Ingrid Mačus
Zvočni mojster : Matjaž Miklič
Dramaturginji : Ana Krauthaker, Vilma Štritof
Celostna govorna podoba : Mateja Juričan
Asistenca zvoka : Martin Florjančič
Koordinacija : Tina Ogrin
Uredništvo igranega programa : Alen Jelen
Igrajo : Vladimir Jurc (Ivan Hribar), Borut Veselko (Ivan Tavčar), Matej Puc (Maks Fabiani), Primož Pirnat (Anton Aškerc), Branko Završan (škof Anton Jeglič), Helena Peršuh (Marija Hribar), Matija Vastl (cesarski odposlanec), Francesco Borchi (Emilio Grazioli), Matej Recer, Nejc Kravos, Peter Podgoršek, Maksim Mićković, Aleksandar Jovanovski, Jakob Podjavoršek, Marko Rafolt (svetniki), Tina Ogrin (tajnica)
Zahvale : Mestna občina Ljubljana, Irena Žmuc
Dogodek bo izveden tudi v primeru slabega vremena in blagega dežja. V primeru neurja bo dogodek odpovedan.

Pimpon a.k.a. Szymon Gąsiorek
ponedeljek, 21. 9. 2026, ob 21.00, Galerija Škuc
Szymon Gąsiorek, ki ustvarja pod imenom Pimpon, je poljski bobnar in skladatelj, ki ustvarja glasbo, mnogih žanrskih prvin, pri tem pa preči meje med akustičnimi tolkali, sodobno elektronsko glasbo, avant-popom, noiseom, terenskimi posnetki in improvizirano glasbo. Diplomiral je na umetniški akademiji Rhythmic Music Conservatory v Københavnu, trenutno pa živi v Sloveniji. Leta 2022 je izdal svoj prvenec, solo album »Pozdrawiam« (založba Pointless Geometry), raziskovanje pa nadaljeval na EP-ju »b-day« (2023, Love & Beauty Music). Vodi zasedbe, kot so post-jazzovski Pimpono Ensemble, Pimpono 2+4 in Cześćtet ter minimalistična skupina E/I. Je član številnih eksperimentalnih duov, denimo Alfons Slik, Czajka & Puchacz (s Kajo Draksler), Wood Organization (s Tomom Jacobsonom) in Boys Cry (z Gianluco Elio). Sodeluje z mnogo založbami, med njimi so glavne Orange Milk Records, Pointless Geometry, mappa, Instant Classic, Lado ABC in One Take Records.
»To je pop album, album izjemno kompleksne zvočne umetnosti in virtuozni psihedelični album tolkal – vse v enem. (…) Toda pravi presežek albuma Pimpon ni zvočna raznolikost, temveč način, na kateri se vse skupaj zlije v koherenten in edinstven svet.« – Daryl Worthington, The Quietus

Pimpon a.k.a. Szymon Gąsiorek - polish drummer and composer creating genre-full music bending borders of: acoustic percussion music, contemporary electronic music, avant-pop, noise, field recordings and improvised music. He graduated a progressive art academy Rhythmic Music Conservatory in Copenhagen and currently lives in Slovenia. In 2022 he has released his debut solo album „ Pozdrawiam ” [Pointless Geometry] and continued the explorations on b-day EP [2023 Love & Beauty Music]. Leader of such bands as post-jazz Pimpono Ensemble, Pimpono 2+4 & Cześćtet as well as minimalistic music group E/I. Part of several experimental duos such as Alfons Slik, Czajka & Puchacz (w/ Kaja Draksler), Wood Organization (w/ Tomo Jacobson), Boys Cry (w/ Gianluca Elia). He collaborates with labels such as Orange Milk Records, Pointless Geometry, mappa, Instant Classic, Lado ABC, One Take Records and others.
„It’s a pop album, it’s a highly intricate sound art album and it’s a virtuoso psychedelic percussion album all in one. (…) But Pimpon’s real triumph isn’t the sonic diversity, it’s how it congeals into a coherent and singular world.” - Daryl Worthington, The Quietus
Umetniški vodja cikla: Vitja Balžalorsky
Vstopnina na koncert: 1 €.
Koncertni cikel Ropotarnica nam omogočajo: Ministrstvo za kulturo, MOL - Oddelek za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, Zavod Omrežje.

V Turčiji je pridržanih okoli 50* LGBTQIA+ aktivistk_ov
* število se hitro spreminja
Ljubljana, 13. 9. 2026
Turški represivni organi so v noči na 13. september v petnajstih pokrajinah vdrli v prostore LGBTQIA+ društev, v stanovanja aktivistk_ov in v druge prostore skupnosti. Pridržali so vodstva več osrednjih LGBTQIA+ organizacij v državi, zasegli so naprave s podatki o posameznikih in posameznicah, ki pripadajo LGBTQIA+ skupnosti, odredili so blokade spletnih strani ter profilov več deset društev in aktivistov_k. Pri izbiranju sovražnika niso bili izbirčni, med tarčami sta tudi organizaciji, ki delata z osebami, ki živijo s HIV, in društvo staršev LGBTQIA+ oseb.
Za to imajo tudi pravno podlago; pravna podlaga je »nespodobnost« po 226. členu turškega kazenskega zakonika, dopolnjena z očitki o posredovanju pri prostituciji in kršitvi zakona o društvih. Akcija se imenuje »Ailem Güvende« (Moja družina je varna).
Parada ponosa v Istanbulu je prepovedana od leta 2015. Enajst let. Prepoved je bila zabeležena v poročilih o napredku, obsojena v resolucijah in nato odložena brez posledic; pogajanja so tekla dalje, marca 2016 je sledil sporazum o migracijah, sodelovanje se ni ustavilo. Ko je marca 2025 Madžarska sprejela ukrep z enakim učinkom, se je Evropa odzvala: tožba pred Sodiščem EU, izjave večine držav članic, poslanci na takrat prepovedani paradi ponosa. Odziv je bil pravilen. Orbán je uporabil isti princip kot Erdoğan, gre za isti avtoritarni princip (Rusija 2013, Madžarska 2021 in 2025, Gruzija 2024 itd.). Represijo toleriramo zunaj, ko nam pride prav, posledično jo vzgajamo znotraj.
Opozarjamo, da avtoritarne oblasti povsod delujejo po istih principih. Trenutna slovenska vlada napada civilno družbo in aktivno širi sovraštvo do naše skupnosti. Diskurz, ki ga uporabljajo je podoben turškemu: “tradicionalna družina, zaščita otroka itd. Iz takega diskuza pa postopoma nastane zakonodaja, ki krši osnovne človekove pravice.
Stojimo ob strani turški LGBTQIA+ skupnosti. Zahtevamo izpustitev vseh pridržanih, ustavitev postopkov proti organizacijam, vrnitev zaseženih podatkov in odpravo vseh blokad.
Stojimo solidarno s turško LGBTQIA+ skupnostjo! Če je zatiranje globalno, mora biti tudi naša solidarnost internacionalna!
Na radarju — Enota za zaščito človekovih pravic LGBTIQ+ oseb

Projekt Na radarju: Enota za zaščito človekovih pravic LGBTIQ+ oseb je konzorcijski projekt šestih LGBTIQ+ nevladnih organizacij v Sloveniji, ki naslavlja vse večjo problematiko sovraštva, diskriminacije in neenakosti, s katerimi se soočajo LGBTIQ+ osebe. Kljub več desetletjem delovanja posameznih organizacij, je skupna ugotovitev, da so obstoječe kapacitete premajhne za učinkovit odziv na porast organizirane nestrpnosti, sovražnega govora in nasilja. Projekt gradi na sinergiji organizacij s ciljem skupnega zagovorniškega, pravnega in komunikacijskega delovanja na nacionalni in regijski ravni.
Konzorcij s projektom želi povečati kapacitete nevladnega sektorja, zagotoviti trajnostne oblike zaposlovanja ter razviti celostne odzivne mehanizme za beleženje, analizo in odzivanje na sovražne pojave. Poseben poudarek dajejo decentralizaciji aktivnosti izven Ljubljane in gradnji stabilnega ter profesionalnega sektorja, ki bo aktiven sogovornik odločevalcem pri oblikovanju politik in zakonodaje. Projekt je usklajen s strateškimi dokumenti EU in cilji javnega razpisa, ki vključujejo profesionalizacijo nevladnega sektorja, zmanjševanje diskriminacije ter večjo vključenost LGBTIQ+ oseb v družbo. S tem projekt Na radarju predstavlja pomemben korak k bolj vključujoči, pravični in enakopravni družbi.
***
Partnerji: Društvo kulturno, informacijsko in svetovalno središče Legebitra, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Društvo Študentski Kulturni Center, Društvo Parada Ponosa, Društvo DIH – Enakopravni pod mavrico ter Zavod za podporo in zavezništvo transspolnih oseb Transfeministična Iniciativa TransAkcija

Projekt sofinancira: Ministrstvo za javno upravo RS

Dino Pešut: Granatiranje
Premiera: torek, 22. 9. 2026, ob 20. uri, Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj .
Ponovitve:
sreda, 23. 9. 2026, ob 20. uri, Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj. četrtek, 24. 9. 2026, ob 18. uri, Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj.
VSTOPNICE
Tik pred koncem vojne na Balkanu se na prazni ulici srečata neznanca. Nekaj trenutkov pred granatiranjem mesta – srečanje, zaznamovano s strastjo, strahom in hrepenenjem. Dvajset let pozneje se njuni poti znova prekrižata v berlinskem nočnem klubu, daleč od bojišča, kjer grmi samo še tehno, in v svetu, ki ga določajo posledice preteklosti. Granatiranje je pretresljiva ter hkrati nežna zgodba o ljubezni, spominu in preživetju. V poetični, intimni in metagledališki strukturi avtor osebno izkušnjo prepleta z razmislekom o vojni, identiteti in generaciji, ki je odraščala v njeni senci. V središču drame ni eksplozija granate, temveč vprašanje, kako ohraniti upanje in bližino ob razkroju.

»... Granatiranje je izpovedna, poetična, postdramska metadrama, ki nedvomno sodi v sam vrh ne le hrvaške, temveč tudi sodobne evropske dramatike. Skozi besedilo spremljamo vzporedni izpovedni zgodbi o ljubezenskem hrepenenju in strasti, o iluzijah in sanjah ter o iskanju smisla v svetu in prostoru, kjer je vojna postala spektakel in skoraj neizogibna posledica človekove potrebe po samouničenju ...« komisija za nagrado Marina Držića

Izjave ustvarjalcev:
»Izkušnjo spreminjam v spomin in ga potlačim, travmo kolažiram kot umetniško delo, priča sem lastni žalosti in nesreči, vendar nisem več njun protagonist,« pravi Miloš v nekem trenutku drame.
In zdi se mi, da sem tudi sam podobno iskal pomoč v umetnosti, da bi mi pomagala pri soočenju z nekaterimi svojimi travmatičnimi izkušnjami. V trenutku, ko izkušnjo spremenim v pesem, predstavo ali besedilo, imam občutek, kot da za nazaj dajem smisel nečemu, kar se mi je zgodilo, in mi to pomaga, da se s tem spopadem. Moja izkušnja tako preneha biti individualna in neznosna ter postane univerzalna in znosnejša.
Mislim, da je tudi med glavnimi Miloševimi motivi za ukvarjanje z gledališčem prav želja, da bi pobegnil pred osamljenostjo in stopil na teren, kjer ne bo sam. Tako lahko gledališče in umetnost sprejmeta drugačne, odrinjene, zatirane in osamljene ljudi ter jim ponudita občutek, da so del nekega skupnega prizadevanja.
Kar zadeva homoseksualnost, mislim, da se besedila sploh nisem lotil z idejo, da je Miloš homoseksualec, niti da je to pomembno, saj tega skozi celotno dramo niti ne tematizira. Tematizira željo in privlačnost, ki jo čuti do Rudija. Zdi se mi, da mi v gledališču bolj manjka prav reprezentacija tega: nežnosti, občutka, fluidnosti, svobode, poguma in odnosov.
Mislim, da je Granatiranje zgodba o osamljenosti, vojni, izgubljenosti, o neki zapuščeni generaciji mladih umetnikov na Balkanu, o naših fantazijah o ljubezni – in šele nato o gejevstvu.
Luka Grbić, igralec

»Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje gledal predstavo, ki bi v fokus postavljala ljubezenski odnos med moškima ter ga prikazala brez stereotipiziranja in v vseh njegovih razsežnostih – z resnostjo, občutljivostjo, strastjo, igrivostjo in humorjem. Ponosen sem, da Granatiranje prispeva k boljši reprezentaciji te teme na naših odrih.
Zgodbe istospolnih ljubezni so pogosto obsojene na trpljenje, nasilje, zlorabo ali nesrečo, v Granatiranju pa avtor likoma podari srečni konec, priložnost za začetek nečesa lepega. V nas naseli upanje, da zanju obstaja prihodnost.«
Luka Bokšan, igralec

»Granatiranje sem doživel kot pretresljivo zgodbo o iskanju bližine in pripadnosti v kontekstu popolnega razčlovečenja, ki ga prinaša vihranje vojne in zaradi katere se vsake sanje sesujejo v prah, prihodnost pa lahko obstaja samo kot ideja / nadrealizem / utopija / neulovljiva želja, ki si jo lahko (tako kot eden izmed dveh protagonistov) pričaraš samo v glavi in na odru svoje lastne domišljije. Granatiranje je drama o naključnem srečanju dveh moških z enako veliko notranjo praznino, ki se po daljšem časovnem preskoku zgodi še enkrat, v zakajenem berlinskem klubu, kjer tehno poka tako intenzivno, kot so ob njunem prvem srečanju pokale granate. Ker sta se oba uveljavila v karieri, prihodnost takrat ni več samo utopija / koncept / domišljijska slika največjega odra na svetu, še vedno pa obstaja pri obeh notranja praznina z željo po bližini in eni mogoči ljubezni.
Granatiranje nas sooči z vprašanjem, ali je v svetu, v katerem letijo granate in se ljudje skrivajo, molijo in kričijo, sploh dovolj prostora za iskren, ljubeč, strasten in pristen odnos. Ali je sploh mogoče ležati med rjuhami, ne da bi se ti vanje pritihotapila tudi vojna, in kako (pre)živeti s samim sabo, ko bo nekoč nastopil trenutek, v katerem eskapizem v tvoj notranji svet na največji oder na vsem svetu ne bo več dovolj velik, da bi odvrnil pozornost od brazd, strahu in nenehnega občutka bližajoče grožnje.« - Tilen Oblak, dramaturg
»Pešutov jezik v Granatiranju je brutalen in nežen, ironičen in boleč, predvsem pa izjemno natančen. Kot prevajalec sem se trudil ohraniti tudi njegovo duhovitost, ritem ter tisto posebno mešanico surovosti in občutljivosti hkrati, zaradi katere Granatiranje ves čas preskakuje med intimnim in političnim, med smehom in bolečino, med nežnostjo in grobostjo. Zame je pomemben osrednji monolog 'Granata', ki ga razumem kot enega najmočnejših, najbolj neposrednih, jeznih, a tudi najlepših protivojnih monologov sodobne dramatike.«
»... Granatiranje ni samo drama o vojni, ki 'je dolgočasna, dobesedna in debilna'. Pešutova zgodba o Milošu in Rudiju je zame tudi zgodba o meni, mojih prijateljih in o nas vseh; je zgodba o želji, bližini, nežnosti in ljubezni, ki jo tako zelo potrebujemo. Sploh v teh krutih, težkih in kaotičnih časih.
Kaj je granatiranje? Sovraštvo, nestrpnost, polariziranje, strah ter nenehno bombardiranje z informacijami, podobami, lažnimi novicami in nasiljem. Je svet, v katerem nas ves čas silijo izbirati med 'mi' in 'oni', med 'našim' in 'njihovim'.«

»Uprizoritev posvečam ljudem, ki jih je vojna zaznamovala. Tistim, ki so bili pred tremi desetletji na Balkanu njene priče in žrtve, ter vsem, ki danes trpijo zaradi vojn v Ukrajini, genocida v Palestini ... Bolečina ostaja. Po koncu vojne ne ostanejo samo porušene stavbe. Ostanejo ljudje, ki morajo z vsem, kar se jim je zgodilo, nekako živeti naprej. Prav ima Dino; po vojni najprej in edino obnavljajo zgradbe. Nikoli ljudi. Morda je zato gledališče med redkimi prostori, kjer lahko poskušamo narediti prav nasprotno: ohraniti ljudi, njihove zgodbe, njihove glasove in njihove spomine. Ter nam vsem za trenutek ponuditi prostor, v katerem nismo sami.
Granatiranje mi je dalo priložnost delati z odlično in predano ekipo, od katere dobivam nekaj, česar ni mogoče izmeriti in zapisati v nobeno finančno konstrukcijo: predanost, nežnost, bližino, ljubezen in zaupanje. Ter veliko objemov.
Igralec Luka Grbić me je na začetku študija vprašal, ali se bomo imeli na vajah 'fajn'. Obljubil sem mu, da ja. Spomnil me je na mojo ljubo Miro Sardoč, ki mi je, ko sem bil približno toliko star, kot je danes Luka, položila na srce: '... delamo tako lepe stvari, zato ne bodimo kruti med seboj. Že svet okrog nas je dovolj krut, zakaj bi bili še v gledališču. Potrdi se kot režiser, da se boste vedno imeli lepo ...' Upam, da sem držal obljubo, Luka.
Hvala, ekipa, za: Jutri.«
Alen Jelen, prevajalec in režiser predstave Granatiranje

Dino Pešut (1990, Sisak) je hrvaški dramatik, dramaturg in romanopisec. Diplomiral je iz dramaturgije na Akademiji dramske umetnosti v Zagrebu. Njegove drame so bile uprizorjene v številnih gledališčih na Hrvaškem in v tujini. Je šestkratni prejemnik prestižne hrvaške nagrade Marina Držića. Med nagrajenimi deli je tudi drama Granatiranje, za katero je prejel prvo nagrado za leto 2019. Sodeloval je tudi v rezidenčnem programu za nove dramatike londonskega gledališča Royal Court. Je avtor romanov Poderana koljena (Odrgnjena kolena) in Očetov sinko, s katerima se je uveljavil tudi kot pomemben glas sodobne hrvaške književnosti.

Luka Grbić (2000, Beograd) je eden najvidnejših gledaliških in filmskih igralcev mlajše generacije, režiser in pesnik. Igralsko pot je začel že kot najstnik z vlogo Nenada Maraša v filmu Južni veter (2018), za katero je isto leto prejel nagrado za najboljši igralski prvenec na Filmskih srečanjih v Nišu. Diplomiral je iz igre na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu. V gledališču je ustvaril vrsto zelo različnih in zahtevnih vlog, med drugimi Andreja v kultni drami Divje meso (2021, Beograjsko dramsko gledališče) in naslovno vlogo Sina v Zellerjevi drami Sin (2021, Atelje 212), kneza Miškina v Idiotu (2022, Beograjsko dramsko gledališče) in Hamona v Antigoni (2022, Beograjsko dramsko gledališče). Odlikuje ga izrazita sposobnost ustvarjanja zelo različnih in kompleksnih gledaliških in filmskih likov. Za svoje igralsko delo je prejel več pomembnih nagrad, med njimi Steriievo nagrado iz sklada »Dara Darinka Čalenić« za najboljšega mladega igralca (2023). Med letoma 2023 in 2025 je bil stalni član gledališča Atelje 212. Njegova umetniška pot ga je pripeljala tudi v Slovenijo, kjer je na AGRFT nadaljeval študij gledališke režije. Leta 2025 je v sklopu magistrskega študija pripravil avtorski projekt Ide gas (2025, AGRFT).

Luka Bokšan (1991, Celje) je gledališki in filmski igralec. Je diplomant Akademije za gledališče, radio, film in televizijo ter prejemnik študentske Prešernove nagrade (2019). Že med študijem je postal član igralskega ansambla SLG Celje, od leta 2023 pa deluje kot samostojni delavec v kulturi. Kot gost sodeluje z različnimi institucionalnimi gledališči, predstave, v katerih ima pogosto nosilno vlogo, pa so redno udeležene in nagrajene na domačih in mednarodnih festivalih. Bil je med drugim Henrik VI. v Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije (2024, SLG Celje), Lawrence Durrell v Beograjskem triu (2024, Anton Podbevšek Teater, Cankarjev dom) in Jože v In mnogi drugi ... (2025, Prešernovo gledališče Kranj, SLG Celje). Aktiven je tudi na neodvisni sceni, v uprizoritvah performativne, fizične in sodobnoplesne narave, hkrati pa je prepoznaven obraz na filmu in televiziji ter odličen interpret umetniške besede v literarnih oddajah na Radiu Slovenija. Njegovo delo zaznamujejo sistematičen in poglobljen pristop, močna odrska prezenca ter poudarjena kolektivnost z izrazitim občutkom za soigro.
Foto: Nada Žgank
Prevajalec in režiser: Alen Jelen;
dramaturg: Tilen Oblak;
kostumograf: Claudi Sovrè;
glasbena oblikovalka: Nina Kodrič, tonski mojster: Jure Žigon, zvočni izvajalec: Marcel Obal;
oblikovalec svetlobe: Janko Oven
lektorica: Klasja Zala Kovačič;
Igrata: Luka Grbić, Luka Bokšan
Produkcija: ŠKUC gledališče Koprodukcija: Cankarjev dom Ljubljana, Zavod Kolaž
Predstavo sofinancira Mestna občina Ljubljana

Umetnice_ki : Krasimira Butseva, Ana Likar, Áron Lődi, Aaron Roth, Niya Tsenkova, Neja Zorzut
Kurirajo : ETC. & Vasil Vladimirov

Odprtje razstave: Četrtek, 27. 8. 2026 ob 19:00

Spremljevalni dogodki
28 avgust ob 20:00: Vodstvo po razstavi z umetniki in kuratorji + VideoDvorišče 24 septembar ob 18:00: Vodstvo po razstavi ob zatvoritvi razstave
Skupinska razstava če bi te stene znale govoriti izhaja iz razumevanja fizičnih prostorov kot nosilcev spomina, materialnih sledi in zgodovinskih procesov. Tovarniški zidovi, sakralni prostori, stanovanjske stavbe, muzejski arhivi in krajine so obravnavani kot mesta, kjer se zgodovine nalagajo in vztrajajo ter pričajo o spreminjajočih se političnih sistemih, kolektivnem delu, nasilju, preobrazbah in izbrisih. Skozi sledi, ki so vanje vpisane, ti prostori razkrivajo, kako zgodovinski procesi še naprej odmevajo v sedanjosti in oblikujejo njene pogoje.
V povezavi s peto številko revije ETC. Vedno znova razstava združuje šest umetniških praks, ki raziskujejo materialne zgodovine, (ne)uradne arhive ter večplastne konstrukcije kulturne identitete v kontekstih, zaznamovanih s sistemskimi spremembami, industrijsko preobrazbo in ponavljajočimi se cikli nasilja.

Krasimira Butseva, Ana Likar, Áron Lődi, Aaron Roth, Niya Tsenkova in Neja Zorzut skozi različne medije obravnavajo arhitekturni in industrijski spomin, politično nasilje in njegov medgeneracijski prenos, procese arhiviranja in izbrisa, kulturno dediščino ter militarizacijo prostora. Njihova dela zgodovine ne obravnavajo kot linearnega zaporedja dogodkov, temveč kot nekaj, kar se nenehno preoblikuje, delno briše in vedno znova interpretira – ter tako kot sila, ki vztrajno posega v sedanjost in jo sooblikuje.

[ENG]
The group exhibition if these walls could talk takes as its point of departure an understanding of physical spaces as repositories of memory, material traces, and historical processes. Factory walls, sacred spaces, residential buildings, museum archives, and landscapes are approached as sites in which histories accumulate and persist, bearing witness to shifting political systems, collective labour, violence, transformation, and erasure. Through the traces embedded within them, these spaces reveal how histories continue to resonate in and shape the conditions of the present.

In connection with the fifth issue of ETC. Magazine, Full Circle, the exhibition brings together six artistic practices that explore material histories, (un)official archives, and multilayered constructions of cultural identity in contexts marked by systemic shifts, industrial transformation, and recurring cycles of violence.

Working across different media, Krasimira Butseva, Ana Likar, Áron Lődi, Aaron Roth, Niya Tsenkova, and Neja Zorzut address architectural and industrial memory, political violence and its intergenerational transmission, processes of archiving and erasure, cultural heritage, and the militarisation of space. Rather than approaching history as a linear sequence of events, their works consider it as something continuously transformed, partially erased, and repeatedly reinterpreted—and, as such, as a force that persistently shapes the present.
______
Razstava je nsatala v koprodukciji s ETC. in jo podpirata Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo / The exhibition is co-produced with ETC. and is supported by the Ministry of Culture of the Republic of Slovenia, Municipality of Ljubljana – Department for Culture.
Več o razstavi: https://www.galerijaskuc.si/si/exhibition/if-these-walls-could-talk/
Razstava je nsatala v koprodukciji s ETC.

Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

SLEPO KOLENO 2
srečanje in branje udeleženk_ delavnic LGBT-pisanja s Suzano Tratnik
Sreda, 23. september 2026, ob 20h, Galerija Škuc.
Sodelujejo: Nadja Svetlin Kastelic, Mirjam Gostinčar, Mojca Fo, Marjana Harcet, Samanta Hadžić Žavski, Veronika Razpotnik in Nataša Skušek.
Vodi: Suzana Tratnik
Že drugič se bodo predstavile_ avtoric_e, udeleženke_ delavnice Slepo koleno , ki jo že več kot desetletje vodi pisateljica in prevajalka Suzana Tratnik pri Društvu Škuc.
Pravilo: največja dolžina slepega kolena ne sme presegati 1,5-kratnika njegove širine.
Vabljene_!
Primer slepega kolena v sistemu
Slepo koleno je del cevi, ki je na enem koncu zaprt, pogosto nastane, kadar se prostor preuredi za drugo uporabo. Na primer, če se kopalnica s prho spremeni v shrambo, se prha odstrani, cev pa preprosto zapre, ker je to najlažja rešitev. Toda s tem se tveganja ne odpravi – nasprotno, poveč a se.

Predstavitev nastopajočih :
MIRJAM GOSTINČAR (1969), po srcu in tudi poklicu socialna delavka, se je po preizkušanju na različnih področjih socialnega dela (delo z odvisniki, žrtvami nasilja, brezdomci, ljudmi z motnjo v duševnem zdravju) našla na Centru za socialno delo, kjer dela na vstopni točki za dolgotrajno oskrbo. S srcem je seveda še pri marsičem; literaturi, filmih, glasbi in umetnosti nasploh ter številnih drugih hobijih, ki ji osmišljajo življenje in ga delajo (skoraj) popolnega. Najraje od vsega ima kratke zgodbe. Foto: Aleksander Petrič SAMANTA HADŽIĆ ŽAVSKI (1993) je magistrica primerjalne književnosti in literarne teorije ter pisateljica. V študentskih letih je začela s pisanjem kratke proze, ki jo je objavljala v literarnih revijah, pozneje pa je izdala dve kratkoprozni zbirki: Serijski morilec (2019) in Obiski (2022). V letu 2023 je izšel tudi njen romaneskni prvenec Smrt, v temo zavita , leta 2025 pa drugi roman, Še en vdih . Tretji, z naslovom Modra vila , je pravkar napisan. NADJA SVETLIN KASTELIC , rojena na Jesenicah, kjer je obiskovala osnovno šolo in gimnazijo, je formalno izobraževanje zaključila kot magistrica sociologije na Fakulteti za družbene vede. Izven delovnega časa se posveča predvsem kulturi in športu. Najraje teče na dolge proge, navdušuje se tudi za drsanje in tenis. Od otroštva dalje sodeluje na turnirjih in državnih prvenstvih v šahu. Piše prozo in poezijo, kar občasno predstavi na literarnih srečanjih ali delavnicah. Njen slogan je: »V petah moč, v srcu up in v besedah ključ, da krenem dalje, ne da želela bi medalje.« NATAŠA SKUŠEK je vizualna umetnica (ALUO Ljubljana, NTNU Trondheim). Zanimajo jo teme, kot so odnosi med ljudmi, telo, spolnost, erotika, materinstvo, prehranjevanje, prosti čas. Od leta 2014 se ukvarja s pisanjem. Izdala je dve zbirki kratkih zgodb: Pasja sreča (2021) in Peti okus (2026). Rada ima čokolado, knjige in rože. Foto: Katjas MARJANA HARCET je ljubiteljska preizkuševalka različnih izraznih oblik in pisav, ki išče poti do primarne igrivosti. V preteklosti je objavljala strokovna in znanstvena dela ter publicistiko, trenutno piše predvsem uradne dopise, v prostem času pa zgodbe in pesmi. Navdih najde v detajlih vsakdana, ki jih izraža skozi opazovalno in družbeno-kritično perspektivo. MOJCA FO je ilustratorka, slikarka, včasih piše. Včasih piše veliko. Opazuje, občuduje naravo in se čudi bivanjskosti per se, raziskuje svetove podzavesti in jih v obliki zgodb skozi različne umetniške medije prenaša gledalcem in poslušalcem. V jedru, h kateremu se vedno znova vrača kot iskalka in umetnica, se kar naprej pojavlja trenutek zdaj. In v njem široka polja človeškega, ki pa ostajajo nepregledna - konstanta. Zato ne preostane drugega kot Zdaj. VERONIKA RAZPOTNIK (1997) je magistrica biokemije in francistike. Njen pesniški prvenec Krekspot na požarnih štengah (Hiša poezije, 2021) je bil nominiran za najboljši literarni prvenec 38. slovenskega knjižnega sejma. Na AirBeletrininem natečaju za kratko zgodbo 2023 je prejela prvo nagrado in gostovala na mednarodnih pesniških festivalih LIPFest v Lagosu in QLit v Barceloni. Objavljala je v številnih osrednjih literarnih revijah in antologijah. Organizira literarne dogodke v Ljubljani, prevaja, poučuje francoščino in se ukvarja s performansom.
STANKA ŽITNIK (1978) trenutno dela kot optik, kar ji omogoča, da se lažje poglobi v človeka in njegove občutke, saj preko dela lažje piše kratke zgodbe, teh se je nabralo kar nekaj, v zadnjem času tudi nekoliko otroške literature. Ima izkušnje s pripovedovanjem pravljic, z nastopanjem v vrtcu, v šoli, v domu starostnikov in v varstveno-delovnem centru, kjer jo je občinstvo še posebej navdušilo.


Program Društva ŠKUC omogoča: Javna agencija za knjigo RS

Četrtek, 24. 9. 2026, ob 19. uri, ŠKUC-Kulturni center Q/Klub Tiffany, Ljubljana.

Kviropisje so literarni dogodki, kjer smo odprte_i za vse literarne zvrsti kvir oziroma LGBTQIA+ izraza: poezija, proza, dramatika, prevajana kvir dela, scenaristika, performans, glasbena besedila (in glasbeni nastopi!), esejistika, dnevništvo in tako dalje.
Za branje se lahko prijavite na povezavi: https://forms.gle/ X2DLWA9KGR1dXMoQ9
Tokrat bodo knjige BRANETOVE POSLANICE pesniške zbirke Cirila Berglesa. Brane Mozetič je dolgoletni urednik knjižne zbirke Lambda pri založbi ŠKUC; zaslužen je za nadvse pestro bero izvirne in prevedene kvir literature v slovenščini. Ponudil je, da za vsako Kviropisje občinstvu podari izvode knjige pretekle_ga avtorice_ja zbirke Lambda. Za to smo mu nadvse hvaležne_i in 24. 9. bomo dogodek zaključile_i s predstavitvijo Berglesovega ustvarjanja, ki jo bo pripravil Milan Šelj.
Na vsakem dogodku Kviropisja so na voljo tudi vse novoizdane knjige založbe ŠKUC po znižani ceni.


Kviropisje pripravljajo:
Vodja organizacijske ekipe: Pino Pograjc . Organizacijska ekipa: Miha Bizjak, Sanja Tevž, Alex Eržen, Matija Pogorelc. Oblikovanje: Angela Steiner . Produkcija: Zavod Omrežje in Društvo ŠKUC

Finančna podpora Kviropisja: Mestna občina Ljubljana, Kulturni center Q (Klub Tiffany), društvo ŠKUC, Javna agencija za knjigo RS - JAK, Zavod Omrežje in Urad za madino RS.

Program Kulturnega centra Q poleg lastnega vložka podpirajo Urad za mladino ter Oddelek za zdravje in socialno varstvo Mestne občine Ljubljana, Urad Republike Slovenije za mladino in JAK.

ŠKUC – Kulturni center Q obvešča:
Klub Tiffany predstavlja varen prostor, ki ga sooblikujemo vsi_e, namenjen GLBTQ skupnosti, kjer je prepovedano vsakršno verbalno ali fizično nasilje. Prav tako se ne tolerira homofobije, bifobije, transfobije, seksizma, nacionalizma, rasizma in drugih oblik zatiranj.
Vse obiskovalke_ce prosimo, da to upoštevajo in hkrati opozorijo ekipo na pojav nasilja. To lahko storite osebno ali nam pišete na kulturnicenterq@gmail.com in FB stran Klub Tiffany .

CIKLON: IZMUČENEGA KONJA BIČ (Kaja Janjić in m preis)
četrtek, 24. 9. 2026, ob 20.30, Galerija Škuc
zvočno-gibalni improvizirani dialog
Vstopnina: 1€
Kaja Janjić in m preis (Urška Preis) sta prvič sodelovali leta 2014 s plesno-glasbenim performansom In slišal sem glas harfistov, ki brenkajo na svoje harfe , od takrat pa sta večkrat združili različna področja svojih umetniških praks. Za cikel dogodkov CIKLON pripravljata zvočno-gibalni improvizirani dialog, ki skozi ustvarjanje neskončne zanke frustracije, bolečine, agonije in jeze odraža čas in sistem v katerem bivamo. Ujetost v galerijske stene spodbuja repeticije, ki sčasoma pripeljejo do točke zloma. Ta ne predstavlja nujno absolutnega konca, temveč je lahko tudi nastavek za nov začetek. Mizerni pogoji porajajo vprašanje: kako ustvarjati, ko ti to nekdo preprečuje
Kaja Janjić je kot plesalka in koreografinja svojo profesionalno pot začela leta 2006 z uspešno zaključenim študijem na SEAD - Salzburg Experimental Academy of Dance. Njeno delo se razteza od plesa do gledališča, kabareja, otroških predstav in glasbe. Leta 2013 je ustvarila svoj prvi avtorski projekt - duet Pas De Tea v produkciji Flota. Leta 2016 je ustvarila solo predstavo Cianoza v sklopu festivalov Svetlobna Gverila in Ukrep. Leta 2019 je skupaj z Urško Preis ustvarila glasbeno gibalni performans Razgaljeno v produkciji Cirkulacija2. V letu 2023 je ustvarila svoj drugi solo gibalno avdio-vizualni performans Zakaj tako jezno? Zakaj ne!? produkcije Plesni Teater Ljubljana. Kot plesalka in soustvarjalka je v zadnjih letih sodelovala tudi z koreografom Janom Rozmanom, koreografom Jurij Konjarjem, režiserko Hristino Vasić Tomše, režiserko Barbaro Novaković, kolektivom Yebba (Alja Lacković, Manca Trampuš) ter s finskim režiserjem Jarijem Juttinenom. Od leta 2015 se na odru pojavlja kot glasbena izvajalka pod psevdonimom Fraw Blanka. Kot glasbenica trenutno deluje pod neodvisnima založbama Munje records in NoKlan recordings.

https://youtu.be/f6Ot3JAy-2Y?is=75rIEqfnId8vCHrO


https://www.instagram.com/frawblanka_official?igsi=cWIxMHA5Y2FkZHhw&utm_source=q


Urška Preis aka m preis is an intermedia artist, musician, composer, curator, and writer. Their debut album "bare" was released by Kamizdat Records in autumn 2018 under moniker rouge-ah. After a change of moniker to m preis they are scheduled for a sophomore release in autumn 2026 with Swiss label -OUS. They and the electronic music producer Tine Vrabič – Nitz formed the II/III, they're also a member of Rok Zalokar's fluid ensemble Zhlehtet and four-piece experimental noise group Sujevera. Preis' audio work has often been commissioned for numerous art pieces and since 2022, they have been collaborating with choreographer and filmmaker Florentina Holzinger. In 2023, they co-authored the performance installation Area of Weaved Space with Lučka Centa and Tery Žeželj at Glej Theatre (Ljubljana). In 2024, they were part of the performances Fears & Affections (Zürich), Forma 02: Wall (Berlin), and Not a very subtle image, but a persistent one (Berlin). They created a solo intermedia work Fire, Water, Earth, Pain , exhibited at Gallery Tkalka, Maribor in December 2025. In 2026, they began collaborating with the Viennese director, artist, and activist Natalie Assman, with whom they premiered a contemporary theater piece Danube Requiem.
https://mpreis.bandcamp.com/album/bare
https://www.instagram.com/m___preis/

Cikel Ciklon omogočata: Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo


Ciklon je cikel dogodkov, ki so zasnovani tako, da dajejo vidnost in prostor queer glasbenicam in glasbenim skupinam v lokalnem (lgbt+) varnem odrskem prostoru. S ciklom glasbenih in diskurzivnih dogodkov Ciklon povezujemo lokalne glasbene ustvarjalke (tudi mlajše generacije) z glasbenicami iz sosednjih (Avstrija, Hrvaška) in ostalih držav (Švedska) ter tako vzpostavljamo mrežo glasbenic v evropskem prostoru z namenom povezovanja, izmenjevanja ideje, izkušenj ali izzivov.

K4 ROZA
sobota, 26. 9. 2026, ob 23.00, Klub K4
vstopnice že v predpordaji: https://www.mojekarte.si/si/k4-roza/vstopnice-1235833.html
cena vtopnic:
Early bird: 12 €
predprodaja: 15 €
Roza K4 odpira novo sezono – noč glamurja, ekstaze in brezkompromisne plesne energije. Z nami ostaja neukrotljiva Viktoria Von Fukenstien, ki bo kot MC povezala program ter s svojo karizmo, humorjem in predrznostjo držala rdečo nit večera.
Na velikem flooru prevzameta prostor Hibiku in sava. Sodobni klubski zvoki, house, disco in ritmi, ki so narejeni za plesišče. Za dodatno dozo spektakla bodo poskrbeli gogo fantje. Vera Vulva, Dia Vulva, Rospiana in Mura Mišumi pa bodo oder zavzele z drag performansom, v katerem ne bo manjkalo glamurja, ironije in predrznosti.
Na malem flooru bo stvar bolj surova. vasuki, Kathron in mart/a bodo potisnile zvok globlje – trši ritmi, težji basi in techno, ki ne popušča. 26. septembra. Dva floora. Nova sezona. Do jutra.
Arena: Hibiku sava
Vera Vulva Dia Vulva Rospiana Mura Mišumi
go-go fantje
Bar: vasuki Kathron mart/a
MC: Viktorija Von Fukenstein
Music policy: pop, dance, techno
Roza je varen prostor za kvir skupnost. Spoštuj meje, soglasje in identitete.
Artwork: @jakobgolob ___________________________ KLUB K4 Kersnikova 4, Ljubljana www.klub-k4.si // www.facebook.com/klubk4 STAROSTNA OMEJITEV / AGE LIMIT: 18+
INFO: info@klub-k4.si
GARDEROBA / LOST & FOUND k4garderoba@gmail.com

Moja skrivnost, zvočna predstava za otroke, 6+
27. 9. 2026, ob 11.00 , v sklopu festivala To)pot, več informacij kmalu
4. 10. 2026, ob 11.00, v sklopu Mesta žensk, več informacij kmalu
30. 3. 2026, ob 17.00, Koseški bajer, v okviru festivala Bobri, polno zasedeno.
7. in 14. decembra 2025, ob 8.05 na Prvem programu Radia Slovenija, vabljeni k poslušanju.
Premiera: sobota, 8. 11. 2025, ob 15.00, Koseški bajer
Ponovitvi: nedelja, 9.11. 2025, ob 11.00 in 15.00, Koseški bajer
Predstava poteka na prostem. Zbirno mesto: otroško igrišče pri Kavarni Lokus. Vstopnica: 5 €, rezervacije na info@skuc.org
Predstava za otroke in njihove starše je zasnovana kot doživljajski zvočni sprehod po gozdu, z glasbo in plesom. Z raziskovanjem drobnih instalacij in poslušanjem duhovite zgodbe, spoštljive do otroške žalosti, nas to posebno potovanje z globokim razumevanjem otroka in njegovih stisk popelje v sončno deželo igre in radosti.

»MOJA SKRIVNOST« – predstava, zasnovana kot doživljajski zvočni sprehod
V soboto, 8. novembra 2025, ob 15. uri bo pri Koseškem bajerju v Ljubljani premierno uprizorjena predstava za otroke in njihove starše, ki je zasnovana kot doživljajski zvočni sprehod po gozdu. Ponovitvi dogodka bosta v nedeljo, 9. novembra, ob 11. in 15. uri.
Saška Rakef Perko , avtorica scenarija in režiserka te posebne predstave, je pri svojem delu izhajala iz razumevanja otrokove stiske in videnja radosti otroške igre. »Tako velika, kot je otroška sreča, je globoka tudi otroška žalost. Polna vprašanj. Globokih, bolečih, pomembnih. Lara in Igor, osrednja lika zgodbe, sta prijatelja. Najboljša prijatelja. Nekega dne pa se, tako kot se kdaj zgodi vsem prijateljem, spreta.«
»Zakaj se mi je smejal, ko sem padla? Zakaj se je zlagala? Saj sva vendar prijatelja. Najboljša prijatelja.« S predstavo smo želeli prikazati lepoto in moč prijateljstva, pa tudi tiste za otroka izjemno zahtevne trenutke, vpete v vsak proces odraščanja, ko se odnos prekine, ko je razočaranje, ko si jezen in tako zelo žalosten. Zasnovana je kot zvočni sprehod za otroke in starše. Ko z igralcema stečejo v gozd, se prepleteta ambienta realnega prostora in predstave. S poslušanjem, gibanjem po prostoru in raziskovanjem drobnih umetniških instalacij se otroci in starši skupaj z igralci potopijo v dogajanje, postanejo del zgodbe o prav posebnem tekmovanju v gozdu … del zgodbe, ki je na nek način tako zelo podobna Larini in Igorjevi.
Med mahom in praprotjo so zajci in praprot sklenili stavo – nekoč prijatelji, zdaj na smrt skregani – in se pripravljajo na olimpijado. V nizu humornih zapletov in preprek in v silni želji po zmagi se odpira tudi prostor za paleto čustev, ki spremljajo spor. Predstavo smo tako zasnovali z željo, da prisotne povabi v igro, da z iskrivostjo, veseljem, igrivostjo ustvari varen prostor, kjer lahko začutimo in vidimo tudi žalost in jezo, občutka, s katerima je prepredeno vsako odraščanje. Da lahko z zgodbo podoživimo nekaj, kar nam je vsem (in vsakemu na svoj način) poznano, in ko to lahko z nekom delimo, in je varno, potem lahko odleže. In začutimo, da bo spet vse dobro.«
V na videz prav običajen gozd je kot skladateljica glasbe vstopila Ingrid Mačus . »Tam najdemo klepetave praproti in jezikave zajce, ki priprave na gozdno olimpijado pospremijo s hišnim orkestrom. V njem najdejo prostor fanfare praproti, mojster igranja na želode, vsi rahlo razglašeni gozdni inštrumenti in tudi posebna zvočna iznajdba. Igrajo eklektično glasbo, ne manjka niti dober zajčji rap in praprotni marš poguma. Zvočnost igra gradi iz abecede čustev v drugem planu, ponekod pa na ples povabijo songi. Poslušalce zvok torej nagovarja tako s teksturnim čustvenim slikanjem kot tudi z jasnimi melodičnimi motivi.«
Nad scenarijem, nad njegovim zapisom, je v procesu razvoja predstave – zvočnega sprehoda – bdela svetovalka za jezik Mateja Juričan. »Ob vseh »aktualnih« temah, večnih zakaj tako in kako bo (kot da v resnici vemo), sem odkrila, kako lep je svet gozda in kako navihani so zajci. In pred mojimi ušesi in očmi je gozd silovito zaživel, tako zanimiv, zabaven in pomirjujoč, ker ni skušal iskati odgovorov na »velika« vprašanja, ampak je z enostavnimi besedami in s svojimi različnimi prebivalci razkril večno bistvo naših odnosov ... In resnično verjamem (to sem začela verjeti že na prvi vaji z Mojko in Tinesom), da je tole mojstrovinica za vse generacije. Če si lahko del takšne čarovnije, je to velika čast. In še nikoli se nisem na celotni vaji z igralci tako nasmejala od prve do zadnje minute in še onkraj.«


Besedilo: Saška Rakef, Nina Kokelj
Režija in dramaturgija: Saška Rakef
Glasba: Ingrid Mačus
Zvočno oblikovanje: Urban Gruden
Oblikovanje prostora in ilustracije: Lucija Zucchiati
Risbe in zapis besedil za dnevnik: Manzar Jannat, Ana Tereza Perko, Maša Stritar
Koreografija: Ajda Pirtovšek
Svetovalka za jezik: Mateja Juričan
Strokovna sodelavka: Katarina Lia Kompan Erzar
Jezikovni pregled: Aleš Učakar
Urednik: Alen Jelen
V predstavi igrata Ajda Pirtovšek in Tines Špik.
Interpretacija likov v zvočni igri: Mojka Končar, Tines Špik, Petra Štibelj (Praprotki), Peter Alojz Marn, Blaž Šef, Uroš Smolej, Tines Špik (Zajčki), Ana Tereza Perko (Lara), Luka Maslaković (Igor), Tibor Bezlaj Milčinski, Mila Koščak, Leja Šetinc, Nace Žerjal (deklice in dečki).
Zvočni efekti in petje: nOrkester 2025, Atelje Sarasvati (posnetek nastal na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca Ajdovščina)
Produkcija: ŠKUC Gledališče in 3. program Radia Slovenija – program ARS.
Zahvala: Cankarjev dom, Darja Hlavka Godina, Dana Papachristou, Yorgos Samantas, Mirko Perko, 3. (zdaj že) 4.D OŠ Koseze, Danaja Knez, OŠ Koseze, Amanda Vidic, Samo Turk, ravnateljica GŠ Ajdovščina Bernarda Paškvan
Predstavo sta omogočila: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana

Prvoosebno branje zgodb | Ko telo govori pesem
četrtek, 1. 10. 2026, ob 18. uri, pisarna ŠKUC, Metelkova 6, Ljubljana.
prijave: info@skuc.org
V srečanjih Ko telo govori pesem vas vabimo na medgeneracijski bralni klub s pesnikom Milanom Šeljem - na branje in pogovor o pesmih pesniške zbirke Zamah dotika .
[iz spremne besede Alojzije Zupan Sosič]
Alojzija Zupan Sosič: Med koso in dotikom
Zamah kose. Ali ta napoveduje v prvem pesniškem prizoru nostalgičen pogled v preteklost? V otroštvo? Pozorno branje prve (nenaslovljene) pesmi pesniške zbirke Milana Šelja (1960) Zamah dotika nam kar dvakrat spodmakne bralno pričakovanje, kar je prepoznavni znak kvalitetne poezije. Prvič, ko spoznamo, da pred nami ni zgolj etnološko ali etnografsko branje, v katerem bi obujali spomine na starodavni način košnje s koso, kjer je zaradi počasnosti postopka sodelovalo več ljudi hkrati. In drugič, ko se Eros na izviren način poveže s Tanatosom in nam napove temo celotne zbirke. Literarno branje prve pesmi namreč sugerira, da bo kosa, simbol smrti, kosila po različnih predelih, predvsem v Sloveniji in Angliji, kjer lirski subjekt prebiva. Tako kot preplet dveh bistvenih tem svetovne poezije – ljubezni in smrti – nam prva pesem napove tudi stilno opredeljenost: iskreno izpovednost in premišljeno estetizacijo.
Več o pesniški zbirki ...
Milan Šelj (1960) je pesnik in prevajalec. Od leta 1992 živi in dala v Londonu, zadnje čase pa preživi polovico leta na Krasu. Njegova pesniška zbirka Zamah dotika je šesta po vrsti (vse so izšle pri založbi ŠKUC – Lambda). Je tudi avtor dveh ilustriranih zbirk pesmi za otroke.
Prvoosebno branje zgodb je del projekta Ko telo govori pesem - umetnost in izkušnja z rakom, ki ga podpira Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana. .

Dogodek Prvoosebno branje zgodb sofinancira Javna agencija RS za knjigo.

Gospa Judit, monodrama
Gostovanje:
torek, 13. 10. 2026, Gradec
sreda, 14. 10. 2026, Dunaj
Ponovitev:
sobota, 5. september, ob 18.00, festival kave, Vrhnika , več o dogodku: https://visitvrhnika.si/dogodki/festival-kave-vrhnika-2026/
sobota, 20. junij 2026, ob 20.00, Mavsarjev vrt za Cankarjevo hišo, Na klancu 2, Vrhnika. (Ogled predstave je brezplačen, vendar so potrebne prijave na turizem@zavod-cankar.si do 18. junija oz. do zapolnitve mest.)
Ivan Cankar
Gospa Judit
Monodrama, ŠKUC gledališče
Avtorica priredbe in strokovna sodelavka Tatjana Doma Režiser in scenograf Alen Jelen Kostumograf Claudi Sovrè Lektor Martin Vrtačnik Prevajalka v angleščino Ana Bohte Lektorica za angleški jezik Arven Sakti Kralj
Igra
Gospa Judit Gaja Višnar
Roman, novelo ali satirično povest, kot besedilo Gospa Judit žanrsko označujejo različni literarni zgodovinarji, je Ivan Cankar začel pisati leta 1903, izšla pa je leta 1904 kot odgovor na uničujoče in zavrnilne kritike njegovega romana Hiša Marije Pomočnice , ki je izšel leta 1903. V delu Gospa Judit je Cankar odkrito kritiziral zlagano meščansko družbo in moralo svojega časa ter z Judit vzpostavil nov lik ženske v slovenski literaturi – etično pozitiven ženski lik. Cankar v vseh svojih delih, tudi v Gospe Judit , prepleta in razvija dva tematska nastavka: hrepenenje in socialnopolitično tematiko. Tokratna odrska priredba se osredotoča na Juditino hrepenenje in njeno iskanje ljubezni, ki sta gonilo celotnega dogajanja. Judit je edinka, ki je odrasla brez materine ljubezni, izhaja iz intelektualnega okolja, njen oče je učitelj, sama je izobražena, starejši mož pa jo vpelje v družbeno elito. Zelo mlada stopi v zakon brez ljubezni, nezvestega moža prezira, do njega čuti gnus. Tako kot pred njo Ema Bovary in Ana Karenina se tudi Judit ne boji pretrgati vezi zlaganega meščanskega zakona, da bi lahko sledila zahtevam srca. Judit hrepeni po čisti ljubezni, išče jo v različnih moških, ki pa niso dovolj močni, da bi ji ljubezen vračali in tako omogočili, da bi prenehala hrepeneti po njej. Judit je v iskanju ljubezni in hrepenenju popolnoma sodobna junakinja, ki ne pristaja na kompromise, polovičarstvo in zlagane odnose. Ne podreja se pričakovanjem in zahtevam družbe, temveč se poda na samotno pot iskanja ljubezenskega ideala, kar jo pripelje do resignacije in razočaranja. Ali je prava, čista ljubezen med dvema človeškima bitjema, upoštevajoč zahteve družbe, sploh mogoča?
PREMIERA IN PONOVITVE
četrtek, 18. 9. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc v slovenskem jeziku
sobota, 27. 7. 2024, ob 22. uri, premiera, Festival Dobimo se pred Škucem, Galerija Škuc, Ljubljana.
nedelja, 28. 7. 2024, ob 19. uri, Festival Dobimo se pred Škucem, Galerija Škuc, Ljubljana.
torek, 3. 9. 2024, ob 20.00, Galerija Škuc
sreda, 16. 10. 2024, ob 20.00, Galerija Škuc
sobota, 9. november, ob 20.00 v Galeriji Škuc (premiera v angleškem jeziku)
nedelja, 3. 8. 2025, ob 19.30, Galerija Škuc v angleškem jeziku, v okviru festivala Teater v Galeriji, vstop prost, rezervacije: info@skuc.org


Ivan Cankar Madam Judit
Monodrama, ŠKUC theater
Adapted by Expert Consultant: Tatjana Doma Director and Production Designer: Alen Jelen Costume Designer: Claudi Sovrè Reader: Martin Vrtačnik English Translation: Ana Bohte English Language Consultant: Arven Šakti Kralj
Starring: Madam Judit: Gaja Višnar
In 1903, Ivan Cankar started writing his Madam Judit , a novel or a satirical story, as literary historians describe this work. Published in 1904, it was a response to all the destructive and negative criticism of his previous novel The Ward of Our Lady of Mercy , which had been released a year earlier. In Madam Judit , he openly criticized the phoney bourgeois society and the morals of the time, and introduced a new character to Slovenian literature – an ethically positive character.
In all his works, Madam Judit included, Cankar intertwines and develops two thematic aspects: the longing and the socio-political part. This theater adaptation deals mainly with Judit’s longing and her search for love, two powerful drives of the story. Judit, an only child, bereft of motherly love, stems from an intellectual background. As her father is a teacher, she is well-read and is introduced into high society by her ageing husband. Having entered a loveless marriage at a very young age, she despises her unfaithful husband, moreover, she is disgusted by him. Much like Ema Bovary and Anna Karenina before her, Judit is not afraid to sever all the constraints of a sham marriage and follow her heart. Still pining for pure love, she seeks it in many men, but they turn out too weak to be able to reciprocate this love. So, she keeps yearning ... In her longing and search for love, Judit is quite a modern character, not submitting to compromise, futile or untrue relationships. She does not bow to the expectations of society, but bravely embarks on the lonely path towards her ideal of love, only to end up in resignation and disappointment. Is real, pure love between two people even possible when all of society's demands are taken into account?
Predstavo sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana

Urša Majcen: Živali v naletu
predstavitve pesniške zbirke | Založba ŠKUC, zbirka Vizibilija (61), Ljubljana, 2026.
Torek, 20. 10. 2026, ob 20. uri, Galerija Škuc, Ljubljana.
Branje bo spremljala Veronika Černe - Raketa . Z avtorico se bo pogovarjal Sergej Harlamov .
Iz spremne besede Sergeja Harlamova:
Če so bili v slovenskem literarnem prostoru postopki in besedišče visokega modernizma skorajda enoznačno povezani z moškimi avtorji in njihovim pogledom (kar pa ne pomeni, da ženskih predstavnic ni bilo!), Majcen v svoji drugi zbirki obrne perspektivo na način, da jim pokaže njihov lasten jezik. Na mesto Zajčeve Magdalene, ponižane, nage, nekogaršnje, stopa suveren, vztrajen in samosvoj glas, ki noče pristati na vlogo žrtve, temveč podedovana sredstva obrne od zunaj navzven, da bi dekonstruiral ravno okoliščine teh degradacij in se – v aktivnem odporu do in od njih – na novo inkorporiral onkraj vnaprejšnjih form in formulacij, ki jih zapovedujejo spol, spolnost, razred, kultura, konec koncev tudi vrsta. Na zahteve okolice, ki kar naprej vpije »Bodi moje telo!«, stihi Urše Majcen, hladni kot rezilo skalpela, odgovarjajo: »Jaz (p)ostajam svoje telo!« Neukročeno in neudomačeno – kot jezik. Kot živali v naletu.
Urša Majcen (1998) je diplomirana dramaturginja, vizualna ustvarjalka, performerka, pesnica in dramatičarka oz. dramatesa. Je samostojna delavka v kulturi, članica kolektiva REAKTOR, njena dela so bila večkrat upodobljena na odru ali filmu, objavlja tudi strokovne prispevke. Med drugim je dobitnica Univerzitetne Prešernove ter Akademijske Prešernove nagrade in nominiranka za Nagrado Slavka Gruma. Trenutno zaključuje magisterija iz scenaristike ter dramaturgije in scenskih umetnosti na AGRFT. Po pesniškem prvencu ekosistem tišine, dramsko-scenarističnem diptihu Zgodba o bakrenem kralju in zbirki dram Vaje z ribo, je pesniška zbirka Živali v naletu njena četrta samostojna knjižna izdaja.

GLBT branja omogoča Javna agencija za knjigo RS.

ZVOČNICE ZALOŽBE ŠKUC
V letu 2026 je pri Založbi ŠKUC izšlo osem novih zvočnic:
Nina Dragičević: Ampak, kdo?
Berejo: Nina Dragičević, Anja Novak, Ivan Peternelj

Vesna Liponik: Jabk
Bereta: Vesna Liponik, Višnja Fičor

Brane Mozetič: Sanje v drugem jeziku
Bere: Brane Mozetič

Pino Pograjc: Trepete
Bere: Pino Pograjc

Veronika Razpotnik: Sršena pičim nazaj
Bere: Veronika Razpotnik
Glasba: Luka Flegar

Milan Šelj: Slediti neizgovorjenemu
Bere: Milan Šelj
Glasba: Jaka Strajnar

Suzana Tratnik: Škarje
Berejo: Suzana Tratnik, Heidi Pungartnik, Špela Setničar, Janja Majzelj, Pino Pograjc

Nataša Velikonja: Abonma
Bere: Nina Dragičević

Zvočnice si že lahko naročite ali izposodite na https://www.audibook.si/zalozba/tk
Zvočne knjige so nastala s finančno podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije v okviru operacije Razvoj digitalnega založništva, ki jo sofinancira Evropska unija.

KNJIŽNICA POD KROŠNJAMI , atrij Galerije Škuc
Bralni kot na ozelenjenem vrtu sredi stare Ljubljane, poleg listanja knjig, ponuja še brezplačen ogled tekočih razstav galerije. Tu občasno potekajo zanimive delavnice, pred Škucem pa se odvijata tradicionalna poletna festivala Živa književnost in Dobimo se pred Škucem.
Urnik Knjižnice pod Krošnjami, atrij Galerije Škuc:
Knjižnica bo v času razstave Če bi te stene znale govoriti odprta med 28. 8. in 24. 9. 2026, vsak dan med 12.00 in 19.00 (ponedeljek zaprto)
Knjižnica bo odprta v času festivala Dobimo se pred Škucemt: med 24. 7. in 14. 8. 2026, vsak dan med 17.00 in 22.00.
Delavnice in spremljevalne dogodke lahko spremljate na spletni strani: https://skuc.org/ in socialnih omrežji: https://www.instagram.com/skuc_drustvo/ in https://www.facebook.com/skuc.association
Delovanje Društva ŠKUC omogočajo: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo in Urad RS za mladino.

Skupaj za boljše počutje mladih
V Društvu ŠKUC smo v letu 2025 pričeli s projektom Skupaj za boljše počutje mladih, Erasmus+ projekt Aktivnosti udejstvovanja mladih. Projekt traja 16 mesecev.
Projekt ustvarja varno okolje za mlade, s poudarkom na ozaveščanju in preventivi duševnega zdravja. Zagotavljamo metode in orodja za pomoč mladim pri soočanju s stiskami ter kakovostne informacije o duševnem zdravju. Organiziramo odprte pogovore in izmenjavo izkušenj med mladimi, njihove ideje pa bomo vključili v dokument za odločevalce. Cilj projekta je zagotoviti varno okolje, ki bo s preventivnimi aktivnosti ozaveščalo o pomembnosti duševnega zdravja ter hkrati ponujalo podporo mladim, ki se s težavami že srečujejo.
Udeleženci projekta imajo raznoliko ozadje, vključeni so predvsem mladi z manj priložnostmi, 15-29. Pričakujemo, da se bo vključilo 2050 mladih; nekateri preko delavnic in drugi preko spletne kampanje.
Aktivnosti projekta:


Srečanja mladih v pogovorni skupini , kjer delijo svoje izkušnje in strategije za premagovanje stresa ter ohranjanje dobrega duševnega zdravja. Srečanja so potekala na tedenski ravni.


Dodaten zavihek na spletni strani www.lmit.org , kjer so na enem mestu zbrane vse informacije o duševnem zdravju.


Pripravili smo Protokol za srečevanje z mladimi v stiski , ki pomaga prepoznati znake duševne stiske ter usmerja k spoštljivemu, mirnemu in odgovornemu odzivu.
Protokol je namenjen predvsem organizacijam in prostovoljcem_kam, hkrati pa ga objavljamo tudi zato, da ga lahko preberete vsi mladi. Morda boste v njem prepoznali sebe, prijatelja_ico ali pa našli koristne informacije o tem, kam se lahko obrnete po pomoč.
Pomembno sporočilo: za pomoč ni nikoli prezgodaj in ni sramotno prositi zanjo. Če doživljaš stisko, nisi sam_a. Pogovor z nekom, ki mu zaupaš, ali s strokovno osebo je lahko prvi korak do olajšanja.
Protokol in kontakte za pomoč najdete tukaj .


Individualna svetovanja s terapevtko potekajo celoten čas projekta, vključenih je bilo najmanj 30 mladih oseb.


Spletna kampanja za mlade o tematikah duševnega zdravja je potekala na našem Instagram profilu, tukaj .


Okrogla miza na temo duševnega zdravja, kjer so mladi predstavili svoje predloge, kaj si želijo na področju duševnega zdravja. Več o tem si lahko preberete tukaj . Pisni predlogi o potrebah mladih na področju duševnega zdravja, bodo posredovani odločevalcem.




Projekt je sofinanciran s strani Evropske unije.

S0402 Julija Lukovnjak - Živa tema Edgarja Kaosa
povezava do podkasta: SPOTIFY
Asociacije : od kozarca do svetlobe saturnovo prstani in gospodar prstanov
Časovni stroj : od sanj do Edgarja, aktivno je začela pisat pri petnajstih in vedela, da bo to nekoč knjiga in potem je raziskovala kdo bi želel izdat njeno knjigo in o tem zakaj je pomembno brati v jeziku v katerem pišeš
Jezikovni vozli : toksoplazmoza, kvalija
Leksikon : KRILA!
Degustacija : Živa tema Edgarja kaosa
Priporočila : omenjali sva Walterja Moersa - Mačji vrešč in ostale legendarne knjige, Julija pa je predlagala (mačje) Bojevnike, Warrior cats - Erin Hunter, Prince pf Southland (Web Toons), Lore Olympus - Rachel Smythe, Kresničevje - Ajda Bračič.

O avtorici:
Julija Lukovnjak (r. 2000) je leta 2015 pričela obiskovati Drugo gimnazijo v Mariboru, ki jo je dokončala kot zlata maturantka. Leta 2023 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz filozofije ter primerjalne književnosti in literarne teorije, trenutno pa je magistrska študentka filozofije. Edgar Kaos, človeški fant, ki je edini odrešitelj Inkrematere in bitij, ki ga skrivoma prezirajo, se ji je utrnil pri rosnih enajstih letih, njegova zgodba pa se je v petih letih razvila v magično epiko na skoraj štiristotih straneh. Prvi del, Imaginarni svetovi Edgarja Kaosa (Sanje, 2021), je bil le uvod v veliko, nevarno in razburljivo čarobno popotovanje, leta 2023 je izšel že drugi del sage z naslovom Svet je senca (Edgarja Kaosa) (Založba Goga), ki ga je z ilustracijami opremila Maja Poljanc, leta 2025 pa še Živa tema Edgarja Kaosa.

Literarne glasove ustvarjajo: Tanja Matijašević z gosti
Literarne glasove omogoča: Javna agencija za knjigo RS

Vabilo v skupino »Naš Klub« – varen prostor za geje in druge MSM
Dragi prijatelj, vabimo te v Naš Klub , novo družabno in podporno skupino za geje in druge moške, ki imajo spolne odnose z moškimi. Gre za varen, sproščen in prijazen prostor, kjer se lahko pogovarjamo o temah, ki oblikujejo naše življenje: zdravje, odnosi, spolnost, duševno počutje, izkušnje, izzivi in radosti, ki jih delimo kot skupnost.
Skupina je namenjena vsem generacijam – mladim, starejšim, tistim, ki živijo s hivom, in tistim, ki ne. Pomembno je le, da si želiš druženja, podpore, pogovora ali novih poznanstev.
Kaj počnemo?
- srečujemo se enkrat mesečno v Ljubljani, - pogovarjamo se o temah, kot so dobro počutje, hiv, SPO, PrEP, - duševno zdravje, odnosi, staranje, spolnost, - skupaj gremo tudi *na fitnes, na izlete, v naravo, na obiske in kulturne dogodke, - ustvarjamo varen prostor, kjer velja zaupnost, spoštovanje in sprejemanje.
Zakaj priti?
- ker je lažje, ko nisi sam, - ker je lepo spoznati nove ljudi, - ker je dobro skrbeti za svoje zdravje, - ker je skupnost močnejša, ko se poveže.
Pridruži se nam v sredo, 15. aprila, ob 18. uri in postani del kroga, kjer se lahko sprostiš, deliš, poslušaš in rasteš. Zaradi lažje organizacije srečanja zbiramo prijave po e-pošti magnus@skuc.org kjer ti bomo sporočili tudi kraj srečanja v Ljubljani.
Naš Klub – prostor za pogovor, podporo in dobro počutje.
Naš klub je del projekta Ustavimo HIV, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.

Študijski obisk v Ljubljani: Vključujoče kulturno izobraževanje
21. – 26. 4. 2026
V Društvu ŠKUC smo gostili udeležence študijskega obiska v okviru projekta Inkluzivna kulturno umetnostna vzgoja - izmenjava praks za uvedbo novega pristopa do kulturno umetnostne vzgoje , ki ga sofinancira Evropska unija. Projekt je namenjen deljenju dobrih praks, Društvo ŠKUC bo skozi projekt delilo izkušnje na področju kulturno umetnostne vzgoje, ki jo izvajamo, organizacija Poraka Nova iz Severne Makedonije pa izkušnje, ki jih imajo z delom z mladimi s posebnimi potrebami.

Naš skupni cilj je ustvariti vključujočo izobraževalno igro, s katero želimo mladim iz ranljivih skupin omogočiti učenje ter sodelovanje skozi kulturo in ustvarjalnost. Srečanje je povezalo mladinske delavce, pedagoge in kulturne delavce, med katerimi je bila tudi partnerska organizacija Poraka Nova.

Dogodek smo začeli s predstavitvijo našega dela in dolgoletne tradicije na področju alternativnih kulturnih praks ter podpore mladim. Udeleženci so nato v Cukrarni spoznali primere dobre prakse prilagajanja sodobne umetnosti za ranljive skupine, ki jih je predstavila Nina Vošnjak. V nadaljevanju programa smo z njimi delili različne pristope k vključevanju: Veronika Hovnik z Osnovne šole Janeza Levca je predstavila izkušnje pri delu z mladimi z motnjami v duševnem razvoju, mi pa smo jim pripravili voden ogled razstave Jetka Palestina v Galeriji Škuc. Udeleženci so spoznali tudi družbeno perspektivo mesta med vodenim ogledom z organizacijo Kralj ulice ter skozi ustvarjalno delavnico izdelave fanzina, ki jo je vodila Nevena Aleksovski. Obiskali smo tudi Mednarodni grafični likovni center ter raziskali, kako lahko muzeji s prilagojenimi programi spodbujajo kritično mišljenje in vključevanje različnih skupin.

Zadnji dan smo intenzivno posvetili snovanju koncepta za našo izobraževalno igro, opravili evalvacijo in začrtali nadaljnje korake, vključno s prihodnjim študijskim obiskom v Severni Makedoniji.

Veseli nas, da s takšnimi projekti krepimo mednarodno sodelovanje in pomagamo graditi dostopnejšo ter bolj vključujočo družbo za vse mlade.




Projekt je sofinanciran s strani Evropske unije.

Zgodbe, ki gradijo skupnost
V okviru programa »Ustavimo hiv in kultura« smo zasnovali novo pobudo – zbiranje zgodb in pesmi ljudi, ki živijo s hivom, ter njihovih bližnjih. Hiv, njegova preventiva in kulturni odzivi nanj so z nami že več kot štiri desetletja. Z nami so tudi ljudje, ki s hivom živijo 30 ali celo 40 let, pa tudi tisti, ki so diagnozo prejeli pred nekaj meseci. Vsaka od teh izkušenj je del naše skupne zgodovine – in naše kulture.
Zbiranje osebnih pripovedi in pesniških izrazov ni zgolj dokumentiranje. Gre za ustvarjanje prostora, kjer posamezniki lahko artikulirajo svojo izkušnjo – z lastnim jezikom, ritmom in občutkom. S tem se hiv premakne iz statistike in medicinske terminologije v polje človeškega, izkustvenega in kulturnega.
Svojo zgodbo lahko anonimno deliš na: https://tally.so/r/MeYXjY
Zakaj je to pomembno?

Ohranjanje zgodovine skupnosti: Izkušnje ljudi, ki živijo s hivom že desetletja, predstavljajo dragocen zgodovinski arhiv – pričevanje o obdobjih strahu, izgube, aktivizma, napredka zdravljenja in sprememb družbenega odnosa. Brez teh glasov bi pomemben del skupnostnega spomina preprosto izginil.
Destigmatizacija skozi osebno izkušnjo: Osebne zgodbe zmanjšujejo predsodke. Ko hiv dobi obraz, glas in čustvo, se rušijo stereotipi. Ljudje ne srečajo več “diagnoze”, ampak človeka.
Opolnomočenje avtorjev zgodb: Proces pripovedovanja ali pisanja pesmi omogoča refleksijo, samopotrditev in občutek slišanosti. Gre za simbolno vračanje moči – posameznik ni zgolj objekt medicinske obravnave, temveč subjekt lastne zgodbe.
Medgeneracijski dialog: Povezovanje tistih, ki s hivom živijo desetletja, z mlajšimi generacijami ustvarja kontinuiteto znanja, izkušenj in solidarnosti. Mlajši dobijo vpogled v zgodovino boja in napredka, starejši pa občutek, da njihove izkušnje niso pozabljene.
Kultura kot prostor preventive: Zgodbe in pesmi delujejo kot mehka, a izjemno učinkovita oblika preventive. Spodbujajo empatijo, razmislek o odgovornosti, odprt pogovor o spolnosti, odnosih in skrbi zase. Preventiva tako ne temelji zgolj na informacijah, temveč tudi na čustvenem razumevanju.

Pobuda prispeva k večji vidnosti ljudi, ki živijo s hivom, krepi skupnostno povezanost ter zmanjšuje notranjo in zunanjo stigmo. Dolgoročno ustvarja trajen kulturni arhiv, ki lahko služi kot izobraževalno gradivo, umetniški navdih in raziskovalni vir. Hkrati odpira varne prostore za izražanje in spodbuja vključevanje oseb, ki bi sicer ostale tihe zaradi strahu ali sramu.
S tem zbiranje zgodb in pesmi postaja več kot projekt – postaja dejanje kulturnega spomina in solidarnosti. Hiv je del naše realnosti že 40 let. Tudi zgodbe ljudi, ki z njim živijo, so del naše skupne kulturne krajine – in prav je, da jih slišimo, ohranimo in cenimo.
Projekt omogoča: Ministrstvo za zdravje

Poziv za kratke filme – 42. Festival LGBT filma
Ustvarjate kratke filme z LGBT+ tematiko, liki ali zgodbami? Postanite del najstarejšega LGBT+ filmskega festivala v Evropi!
Festival LGBT filma z veseljem vabi k prijavi kratkih filmov (do 30 minut), ki odražajo raznolikost, pogum in ustvarjalnost LGBT+ skupnosti. Prijavite svoj film in se potegujte za glavno festivalsko nagrado!
Rok za prijavo: 1. september 2026
Prijavnico in vse napotke najdete na: www.lgbtfilmfest.si
Pridružite se festivalu, ki že več kot štiri desetletja odpira prostor zgodbam, ki spreminjajo pogled na svet.
Festival sofinancirata mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo RS

Inkluzivna kulturno umetnostna vzgoja – izmenjava praks za uvedbo novega pristopa do kulturno umetnostne vzgoje
V Društvu ŠKUC smo v letu 2025 začeli z novim projektom Inkluzivna kulturno umetnostna vzgoja – izmenjava praks za uvedbo novega pristopa do kulturno umetnostne vzgoje, podprt s strani Erasmus+ Mala partnerstva na področju mladine.
Projekt bo trajal 17 mesecev do leta 2027.
Cilj projekta je izmenjava znanja na področju kulturnega izobraževanja, delo z marginaliziranimi mladimi (s poudarkom na mladih s posebnimi potrebami) in uvedba vključujočega kulturnega izobraževanja v naš program prek izmenjave znanja med partnerskimi organizacijami. V projektu želimo opolnomočiti mladinske in kulturne delavce iz obeh organizacij na področju dela z mladimi z manj priložnostmi (s poudarkom na tistih s posebnimi potrebami) v kulturi ter ustvariti nov pristop in prilagoditve za vključujoče kulturno-umetniško izobraževanje.
Aktivnosti projekta


Študijski obisk v Društvu ŠKUC v Ljubljani


Študijski obisk v Poraki Novi v Bitoli


Ustvarjanje zbirke iger, ki bo služila kot pripomoček pri delu z manj priložnostmi


Izvajanje delavnic kulturno umetnostne vzgoje v Ljubljani in v Bitoli (v aktivnosti bo vključenih vsaj 60 mladih)


Predstavitev igre in razdelitev le te različnim kulturnim ustanovam ter mladinskim organizacijam


Pričakovani rezultati projekta so 5 mladinskih delavcev iz Škuca s poglobljenim znanjem na področju dela z mladimi z manj priložnostmi in 5 mladinskih delavcev iz Porake Nove z znanjem o izvajanju kulturne in umetniške vzgoje. Rezultat bo tudi zbirka iger, ki bo vključevala dejavnosti na področju vključujoče kulturne umetniške vzgoje. V aktivnosti bo vključenih vsaj 60 mladih.

Projekt je sofinanciran s strani Evropske unije.

Poslušate lahko naslednje podcaste:
o endomitrozi: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Endometrioza-e23osn0
Bistro pri lačnem študentu: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Bistro-pri-lanem-tudentu-e1vdl0j
38. Festival LGBT filma: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/38--festival-LGBT-filma-e1rpdco
Svetovni dan duševnega zdravja: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Svetovni-dan-duevnega-zdravja-e1p5hs9
Zvok mladosti: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Zvok-mladosti--osrednji-dogodek-ob-Evropskem-letu-mladih-2022-e1jevv2
Mladi in politična participacija: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Mladi-in-politina-participacija-e1heb18
Perkarno delo: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Prekarno-delo-e1fq1lm
o prostovoljstvu : https://anchor.fm/dashboard/episode/e13pgpi
o Paradi ponosa: https://anchor.fm/dashboard/episode/e13ilq5
o kulturi avtonomnih prostorov: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Stanovanjska problematika: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Stanovanjska-problematika-e1doq9k
o lažnih novicah : https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
EVS prostovoljec v Berlinu: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Življenje z manj odpadki: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Mladi in duševno zdravje: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH

Objavljamo novo knjižico z naslovom Skupaj obvladujemo hiv stigmo , ki je nastala z izmenjavo vidikov ljudi s hivom in zdravstvenih delavcev na stigmo povezano s hivom, z namenom da bi se stvari izboljšale.

Knjižica je bila sofinancirana s sredstvi Ministrstva za zdravje.

Pri Društvu ŠKUC je izšel zbornik »Primeri dobrih praks s področja informiranja mladih v Sloveniji«. V zborniku lahko najdete dobre prakse s področja informiranja mladih, si preberete zakaj je informiranje mladih pomembno ter kaj vse se na področju informiranja mladih dogaja v Sloveniji. Zbornik je nastal v okviru Ljubljanske mreže info točk, ki se ukvarja z informiranjem mladih v Ljubljani. link do zbornika je tukaj: http://www.lmit.org/wp-content/uploads/2021/01/SKUC-ZBORNIK.pdf Zbornik je financiral Urad za mladino MOL.