Vsakdanje življenje LGBTIQ+ oseb v Sloveniji (raziskava)
Vljudno vas vabimo k sodelovanju pri tretji izvedbi sociološke raziskave o vsakdanjem življenju LGBTQ+ oseb v Sloveniji, ki sta jo Alenka Švab in Roman Kuhar prvič opravila leta 2004, potem pa ponovno leta 2014.
Po desetih letih se raziskava ponavlja, da bi ugotovili, kako se je spremenil položaj LGBTQ+ oseb v Sloveniji. Vljudno vabljeni_e k sodelovanju v anketi tudi, če ste v tej raziskavi že sodelovali_e v prvi ali drugi izvedbi.
Dostop do ankete: https://1ka.arnes.si/lgbtq
Hvala za sodelovanje in deljenje ankete naprej!

Berta Bojetu Boeta: Pogovori v hiši Karlstein
Včasih veš, nekje je zapuščenost
Premiera zvočne igre z neposrednim radijskim prenosom
Ponedeljek, 23. decembra, ob 20.00 v galeriji ŠKUC in na 3. programu Radia Slovenija – programu ARS
vstopnica: 15 €, študentje, dijaki, upokojenci 10 €, prosimo za rezervacije na info@skuc.org
Igralka, pesnica in pisateljica Berta Bojetu Boeta (1946–1997) je petnajst let igrala v Lutkovnem gledališču Ljubljana in bila ena od ustanoviteljic in igralk Koreodrame, kjer je bila leta 1984 premierno uprizorjena njena poetična drama Pogovori v hiši Karlstein. Štiri leta pozneje je igra z naslovom Besede iz hiše Karlstein izšla kot pesniška zbirka. Berta Bojetu Boeta ostaja samosvoje, a skoraj prezrto ime v slovenskem ustvarjalnem univerzumu. Na izviren način se loteva tem primarnega čutenja in globokega čustvovanja, dojemanja intime in ljubezni. V središču je žensko telo, prek katerega zaznava in prvinsko dojema svet. Njen ustvarjalni opus je tematsko, motivno in vsebinsko povezan.

»Kje so moje zapuščenosti? Zrastle bodo kakor nekje gozd.«
Berta Bojetu Boeta

V Pogovorih v hiši Karlstein Berta Bojetu Boeta v poetičnih podobah, ki so tu, kot sama pravi, »za slutnjo in ne za gotovost«, z mehkobo in sočutjem obravnava intimna in boleča čutenja naše eksistence. Izgube, rane, globoko vpisane v telo. Brezkompromisno ustvarja razpoko v svet, v hišo, sistem, ki ga pretresa birokratska in dodelana urejenost. Neskončno delo, da bi se zagotovila odtujenost, izzove z brezkompromisnostjo krika in z mehkobo sočutja. Z iskanjem besed za vse tisto, kar noče in ne more biti poimenovano.
»Prelomilo jo je v mehke krče in telo ji je počilo na hrbtu obeh rok, se odprlo do lopatic in pognalo perje; čudno se je razširilo in postajalo perut.«
Berta Bojetu Boeta
»V procesu smo raziskovali relacijski prostor odnosov za uprizarjanje zahtevnih čustvenih stanj. Nekaj zelo lepega, močnega in transformativnega je v tem, ko se uzremo v bolečini. Strahu. Jezi. Žalosti. Upanju. Stik s temi globokimi čutenji nosi posebno avro lepote in mehkobe. Ranljivosti in dostopnosti. Te ptice , ki si jih delimo, smo želeli uzreti s sočutjem in jih preliti v format uprizoritve, kjer jih lahko začutimo ne samo na kognitivni, temveč na globoko telesni, psiho-organski ravni,« je skupinski proces predstavila režiserka Saška Rakef . Skladateljici pri projektu sta bili Ingrid Mačus in Bojana Šaljić Podešva : »Menim, da je izmed vseh mojih sodelovanj s Saško Rakef pri tem delu uspel najgloblji spoj vseh izraznih sredstev, vseh vstopajočih umetniških intenc. Forma je zato samosvoja, je homogena zlitina energije zvočnih plasti, ki se pretakajo skozi zvočnike in kovinske plošče, besednih pomenov in igre oziroma giba; lahko bi rekli, da prostor transformirajo enovite, pulzirajoče skulpture iz zvoka in telesa.« In po besedah Ingrid Mačus je »raziskovanje zvočne razsežnosti besedila odpiralo možnost za stik z globljimi plastmi sedimentiranih zaznamujočih življenjskih izkušenj, kar se je med projektom utelesilo kot organski dialog med pomenom in občutkom. Razvejana zvočno-poetične slika se ponekod razrašča v večplastnost ritualnih ponavljanj, ponekod pa se izčisti v prosojne linearnosti.« Igralka Mojka Končar pa je izkušnjo strnila z besedami: »Ustvarjalni proces Pogovorov v hiši Karlstein bi najbolje povzela kar z Bertinimi besedami: 'To je obračun s seboj in pogovor med vsemi mrtvimi, z vsemi pozabljenimi, z vsemi zavrženimi. To je srečanje s samim seboj, preden odideš. Kam? Saj ne vemo.' To je zame odsev v zrcalu, je blazni ples, je trganje ptičjega krila na hrbtu, ki zaplapola okrog pasu slehernice in vseh njenih predic. Je molitev, ki ne čaka na boga, ker nas je že davno zapustil, in je bolečina, ki nas oblikuje, da iz rane poženejo nove begonije. Zdi se, da sta Jozefina I in Jozefina II postali zvočna kompozicija in beseda, ali pa beseda in glasba, petje in gib, ki se tako prepletata, da sta pravzaprav eno. To pa je mogoče zaradi tesnega sodelovanja z zvočnimi mojstricami, ki so me obdajale v tem procesu, da smo lahko ustvarile tak preplet naših izraznih poti v tej prvi in 'zadnji uri Jozefine', kot je rekla Berta, ki zato postane tudi moja, njena, naša in srčno upam, da tudi vaša.«
Oblikovanje zvoka podpisuje Urban Gruden , vizualno podobo Lucija Zucchiati , oblikovanje svetlobe Domen Lušin , neposredni prenos Matjaž Miklič . Dramaturginja pri projektu je bila Vilma Štritof , lektorica Mateja Juričan . Izdelava kostuma Nika Dolgan . Pogovori v Hiši Karlstein so nastali v koprodukciji 3. programa Radia Slovenija – programa ARS in ŠKUC gledališča. Premiera zvočnega performansa z neposrednim radijskim prenosom na programu ARS bo v ponedeljek, 23. decembra, ob 20.00 v galeriji ŠKUC in na 3. programu Radia Slovenija – programu ARS.
Produkcija: ŠKUC gledališče, Radio Slovenija (program Ars)
Predstavo sta omogočila: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana

TECHNO OLDIES GOLDIES CHRISTMAS EDITION
Sreda, 25. 12. 2024, ob 23.00, Klub K4, Ljubljana
Vrača se stara šola z originalnim učiteljskim zborom!
Prvi semester v Štirki se zaključuje z lekcijo surovega techno minimalizma devetdesetih, ko so bili DJ-ji še preveč zaposleni z vinili in tehnikalijami, da bi lahko iz DJ bootha pošiljali srčke. Kar ne pomeni, da ne bo veliko srčnih vinilov od Detroita do Berlina.
Oldis šef Dojaja bo skupaj s Consumer soborcem Plotzem in kranjskim fotrom Veztaxom temeljito obdelal poglavja z naslovi Jeff Mills, Robert Hood, DJ Rolando, Joey Beltram, Pacou, Johannes Heil, DJ Hell, ne bodo pa umanjkala niti poskočna angleška poglavja kot so Ben Sims, Mark Broom, James Ruskin itd.
Na malem flooru bo house zgodovino predavala kranjska legenda Mexx. Najbolj vitalni del techno zgodovine si zasluži praznični dan, zato zapišite datum 25. decembra. Žeži!
Techno Floor
Dojaja (Kvalitat ) Plotz ( Consumer Recreation )
Veztax ( Vezotonik )
House Floor
Mexx

Štart: 23h - 5h Vstopnina: 15€ Predprodaje ni tko da prit hitr!

___________________________ KLUB K4 Kersnikova 4, Ljubljana FB: www.facebook.com/klubk4 IG: klub_k4 STAROSTNA OMEJITEV / AGE LIMIT: 18+
INFO: info@klub-k4.si GARDEROBA / LOST & FOUND: info@klub-k4.si

Lepo vabljene_ na odprtje samostojne razstave Doruntine Kastrati No Burning, No Wounds v petek, 13. decembra, ob 19. uri!

No Burning, No Wounds 13. 12. 2024 - 23. 1. 2025 Umetnica: Doruntina Kastrati Kuratorka_: Tia Čiček

Obrazstavni dogodki
13. 12. ob 18. uri : ogled razstave z umetnico Doruntino Kastrati in kuratorko_ Tio Čiček (v angleščini) 13. 12. ob 19. uri : odprtje razstave 17. 1. ob 18. uri : ogled razstave s kuratorko_ Tio Čiček (v slovenščini)

Razstava Doruntine Kastrati No Burning, No Wounds , v Galeriji Škuc na ogled od 13. 12. 2024 do 23. 1. 2025, raziskuje prikrito realnost ženskega industrijskega dela. Umetnica vzpostavi estetiko vzdržljivosti, ki pa ne temelji na pretresljivosti posameznih zgodb, temveč s tankočutnim prepletom intimnih vpogledov in tovarniške snovnosti razkriva napore delavk v ponavljajočih se in podcenjenih tovarniških okoljih. Razstava odpira prostor za razmislek o sistemskih neenakostih, zaradi katerih je žensko delo hkrati nepogrešljivo in nevidno.

Doruntina Kastrati (1991) je kosovska umetnica, ki deluje na področju kiparstva, instalacije, zvoka in filma. Ukvarja se z odnosom telesa do biopolitične moči, pri čemer izpostavlja globalna vprašanja dela. Leta 2014 je prejela nagrado za mladega vizualnega umetnika Narodne galerije Kosova, leta 2017 pa nagrado Hajde x 6. Kastrati je bila rezidenčna umetnica ISCP v New Yorku (2015), Art House v Skadru (2018) in Initiators v Atenah (2018). Njeno delo je bilo med drugim predstavljeno na Manifesti 14, ETH Zürich, v Kunstvereinu Hamburg, MAXXI in Kadistu. Z delom The Echoing Silences of Metal and Skin je zastopala Kosovo na 60. beneškem bienalu in si prislužila posebno omembo za nacionalno udeležbo, trenutno pa pripravlja novo delo za bienale v Šarjahu leta 2025.

Več o razstavi!

Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

Ob koncu leta se v ŠKUCu zahvaljujemo vsem, ki obiskujete naše raznolike programe. Od tistih najmlajših, ki nas obiskujete v spremstvu staršev, do tistih, ki nas spremljate že več kot petdeset let. Brez vaše podpore in obiska naših programov ne bi bilo. Tudi ŠKUC je ena od organizacij, ki jim lahko namenite 1% svoje dohodnine in nam s tem omogočite razvoj raznolikih dejavnosti, ki segajo od alternativne kulture in umetnosti, do pedagoških programov in zagovorništva človekovih pravic. Prostora za napredek je veliko, z vašo pomočjo pa bo pot v prihodnjem letu še malo bolj kulturna in alternativna! Delež vaše dohodnine nam lahko namenite tako, da izpolnite obrazec (pdf) . Vanj vpišite svoje podatke, natisnite in pošljite na svoj davčni urad. Obrazec lahko oddate tudi preko sistema eDavki , najpozneje do 31.12. Postopek lahko izvedete tudi na spletni strani CNVOS , tako da sledite navodilom in v iskalnik vpišete Društvo Študentski kulturni center ali pa nas poiščete po davčni številki SI97827665. CNVOS lahko obrazec v vašem imenu brezplačno pošlje na FURS (do 20. 12.) V kolikor boste zahtevo oddajali preko elektronskega portala eDavki , vpišite našo davčno številko: SI97827665. Če boste obrazce pošiljali po pošti, pa jih pošljite na vaš pristojni finančni urad (zadnja vrstica, pod zavihkom Finančni uradi). Če se vam pa ne da ukvarjati z davčno upravo, nas lahko podprete tudi neposredno preko Paypala, TRR-ja ali SMSa. Vse to in še več na Škucevi strani Donacije . Hvala za vašo podporo! Vaš ŠKUC

VID MARKO JOŠT
četrtek, 16. 1. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc
Vstopnica 8 €, priporočene rezervacije na info@skuc.org
Vid Drašler / bobni
Marko Jenič / violina
Jošt Drašler / kontrabas
Nastop treh glasbenikov, katere druži volja do ustvarjanja v polju improvizirane glasbe ter raziskovanja zvočnega potenciala svojih inštrumentov. V svoj nabor glasbenega izražanja vključujejo različne zvočne učinke, od šuma do tišine, ter raznolike tehnike igranja. Skupaj delujejo v zasedbah Oholo! in Olfamoštvo, njihovo sodelovanje pa je moč opaziti tudi v povezavi z drugimi oblikami umetniškega izražanja, kot so pesniški večeri, sodobni ples in gledališče.
Društvo ŠKUC sofinancira: mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo in Urad za mladino RS

S3E2 Podkast in čajanka z vešo:
Špela Setničar - Vse, kar ti moram povedati
Link do epizode Špela Setničar podkast: https://spotifycreators-web.app.link/e/u7BhnVDZUOb
Asocicacije: od nosa do Freuda in dalje
Jezikovni vozli: škrince, subistitucija, letargičen
Leksikon: Od kod inspiracija za Špelin način oblačenja in kaj ima s tem Timotee Špelame.
Degustacija: Ljubimki, Konec sveta, Granatovci in nekaj o porcesu nastajanja naslovnice
Inspiracija za naslovnico Frida Kahlo: Two fridas
https://www.fridakahlo.org/the-two-fridas.jsp
Knjižna priporočila: Svatava Antošová - Ne ubij me še, Radmila Lazić: Brez anestezije, Constance Debre - Play boy
Špela Setničar je radijska napovedovalka, voditeljica, scenaristka in pesnica. Zaključuje vzporedni magistrski študij na AGRFT in Filozofski fakulteti. Sinhronizira celovečerne animirane filme, reklame za luksuzne avtomobile, buržujske šampone in stopa po odrskih deskah tujih gledališč.
V poeziji jo navdušuje iskreno pripovedovanje, največkrat osvobojeno metafor in olepševanj. Pesniške zanke rešuje s humorjem, prav tako tudi izzive, s katerimi se v življenju vseskozi srečuje - včasih, kot Angel Pornstar (pesničin alter ego), spet drugič, kot posameznica, ki se s svetom vedoželjno srečuje.
Njena prva pesniška zbirka Vse, kar ti moram povedati je estetski zapis o smrti, kot se je v spremnem zapisu izrazila njena dolgoletna prijateljica in pesnica Veronika Razpotnik. Vendar ne samo o smrti, temveč tudi o romantični destruktivnosti, ki jo povzročijo intenzivni odnosi, potovanja, spomini in navsezadnje - smrtna bolezen.
Fotka portreta IG grafika: Ela Elizabeta Romih
Fotka na selfiju: v studiu, ko snemava podkast
Oblikovanje naslovnice zbirke: Katja Horvat
Literarne glasove ustvarjajo: Tanja Matijašević z gosti,
ŠKUC s podporo Javne agencije za knjigo,
grafična podoba: Anja Cimerman

ŠKUCOVE PACKARIJE 2025
brezplačne gledališke predstave, ustvarjalne delavnice in pravljična druženja za otroke,
vsako soboto med 18. januarjem in 22. februarjem 2025, ob 10. uri dopoldne v Galeriji Škuc, Stari trg 21, Ljubljana
Brezplačne vstopnice lahko rezervirate vsak delovnik med 9. in 15. uro preko telefona 01 430 35 30 ali e-pošte info@skuc.org .

P R O G R A M

sobota, 18. januar 2025, ob 10:00
ENA ZAJČJA , lutkovna predstava v izvedbi LG Zapik
2+, 35'
Vsi imamo radi domek, posebej, če je v njem toplo. Zajček ima v njem tudi mehko posteljico s pisano odejico, pa gre vendar ven v mraz, veter in sneg – da bi osličku odnesel darilo. Naslednje jutro se tudi na njegovem pragu znajde darilo. Le kdo ga je prinesel v tem vremenu? Nastopata: Urška Cvetko in Andraž Jug, režija: Jelena Sitar, likovna podoba: Igor Cvetko, glasba: Urška Cvetko
POKUKAJMO V SVET UMETNOSTI: PISANI ODTISI , vodstvo po razstavi in ustvarjalna likovna delavnica; v svet umetnosti nas bo popeljala Nevena Aleksovski
Najprej si bomo ogledali razstavne eksponate na aktualni razstavi v Galeriji Škuc. Na delavnici bomo vstopili v svet grafičnega ustvarjanja. Igrali se bomo z različnimi načini ustvarjanja odtisov, predvsem pa bomo uporabljali posebne folije za pripravo svojih izvirnih motivov iz katerih nato bodo nastale pisane grafike.

sobota, 25. januar 2025, ob 10:00
STRAH , lutkovna predstava, v izvedbi LG Tri v sodelovanju z Lutkovno skupino Bobek
3+, 35'
Kdo se boji črnega moža? Nihče – več! Kdo se boji Straha? Zakaj bi se ga bali; saj je znotraj votel, okoli ga pa nič ni. Kaj pa če to ne drži? Vsakogar je nečesa strah; tudi medveda in zajčka in mačko in miško. Rajši se vprašajmo, ali strah nosimo v sebi ali je okrog nas.
Zgodbica Jane Milčinski govori o Strahu, ki bi rad bil strašen pa mu to ne uspeva.
Režija, glasba, scena: Andrej Adamek, likovna podoba in lutke: Mateja Šušteršič, Andrej Adamek, poslikava lutk: Neva Vrba, poslikava scene: Tina Grabar, igra in animacija: Mateja Šušteršič, Ksenija Ponikvar
NA OBISKU: MAJA BABIČ KOŠIR ,vodeni ogled ateljeja in ustvarjalna delavnica, vodi Nevena Aleksovski
+5, 90'
Dobimo se ob 10.30 uri v Galeriji Škuc, po predstavi se bomo skupaj z Neveno Aleksovski odpravili na obisk ateljeja v Šiški.
Maja Babič Košir (1978) je diplomirala in magistrirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, pod mentorstvom prof. Dube Sambolec. Leta 2007 je zaključila podiplomski študij kreativne ilustracije in tehnik vizualne komunikacije na EINA v Barceloni. Sodelovala je v številnih samostojnih in skupinskih razstavah v Evropi, veliko na Portugalskem in v Španiji, kjer je živela in ustvarjala skoraj 10 let. Umetnica nam bo najprej razkazala svoj delovni prostor ter predstavila svojo umetniško prakso, ki večinoma temelji na uporabi najdenih in zavrženih predmetov in materialov. Z umetnico se bomo nato pogovorili o različnih stvareh s področja njenega ustvarjanja, umetniškega poklica ter sodobne umetnosti na splošno. Sledila bo ustvarjalna delavnica na kateri bomo, s pomočjo umetnice, tudi sami ustvarjali svoje umetnine iz različnih kosov odpadnega materiala.

sobota, 1. februar 2025, ob 10:00
ZAOBLJUBA REKI , glasbeno lutkovna predstava v izvedbi Alje Bulič
3+, 35'
Vodna vila Virka razkrije, da se je reka znašla v nevarnostih, zaradi katere izginjajo živali, ki prebivajo v njej. Da bi rešila reko in njene prebivalce, vila potrebuje pomoč pogumnih otrok. Otroci pomagajo očistiti smeti iz reke, opozorijo tovarno, da ne sme v reko zlivati umazanije, preženejo betonski jez itd., na koncu pa izrečejo zaobljubo, s katero postanejo pravi varuhi in varuhinje rek. Skozi predstavo se v imaginarnem svetu učijo, da se je treba v realnem življenju povezati in aktivirati za učinkovito varovanje vodnih virov oz. celotne narave. Po predstavi sledi likovna delavnica:
POBARVAJ SVOJO STEKLENIČKO! , vodi Alja Bulič

sobota, 8. februar 2025, ob 10:00
KAMENA JUHA , predstava v izvedbi LG Karabola
4+, 40'
Popotnik s svojim letečim kolesom pristane v nekem čudnem kraju: Na ulici ni nikogar in nihče mu noče odpreti vrat. Zakaj se vsi skrivajo v svojih hišah? Kaj se bo zgodilo, ko bo začel kuhati skrivnostno kameno juho? Tradicionalna portugalska pravljica z ročno izdelanimi lutkami in glasbo v živo. Zgodba o blagodejnosti odpiranja srca. Izdelava lutk in scenografija, glasbeni aranžma, animacija: Fei Reizidou, kitara, vokal: Janez Špendov, prevod, lektura: Jana Kreča, Janez Špendov, tolkala, vokal: Tzina Kardiolaka, Fei Reizidou
POKUKAJMO V SVET UMETNOSTI: KLEPETKI , vodstvo po razstavi in ustvarjalna delavnica recikliranja, vodi Nevena Aleksovski
Svet lutk je čudovit, zanimiv in igriv. Da ustopimo v ta pravljični svet dejansko ne potrebujem veliko – na tokratni delavnici le kos papirja, nekaj barvic in svojo domišljijo. Ustvarjali bomo namreč Klepetke – ročne lutke iz papirja. Lutkam bomo tako vdahnili življenje, z njimi se poistovetili, se pogovarjali ter jim dovolili, da nas popeljejo v pravljični svet domišljije in igre.

sobota, 15. februar 2025, ob 10:00
RAZGIBANE ŽIVALI , ustvarjalna delavnica recikliranja, vodi Petra Gosenca (Društvo GUMB)
Na delavnici se bomo potopili v živalski svet ter iz pisane kartonske embalaže s prepogibanjem, sestavljanjem, rezljanjem in risanjem sestavili ptiče, krokodile ter druga bitja iz živalskega kraljestva.

sobota, 22. februar 2025, ob 10:00
POMAGAJMO MEDVEDKU, MEDVEDKU SLADKOSNEDKU , interaktivna glasbeno-lutkovna predstava z Matejo Fi
2+, 40'
"Slišala sem ptičko pet, zapela je tako,
Medved Rudi je zbolel in lačen je zelo.
Nikogar nima, sam je tam.
Želodček kruli dan na dan.
O ne, ne, ne!
Tako ne gre!
Pomagajmo mu mi!"
Z otroki gremo na razburljivo pot, polno presenečenj. Nesemo mu dobrine, dobrote in tisto najboljše zdravilo. Na poti srečamo veliko živali, naša družba se bogati. Prečimo različne naravne življenjske prostore, ki jih s poslušalci ozvočimo. Izvirno gledališče izpod rok slikarja Mitje Ficka. Napet splet zgodbe s prvoosebnimi dogodivščinami poslušalcev. Slovenske ljudske pesmi in nekaj Matejinih avtorskih. Glasbila in zvočila, ki narišejo bogastvo narave.
NA OBISKU: EMA KOBAL ,vodeni ogled ateljeja in ustvarjalna delavnica, vodi Nevena Aleksovski
Tokrat se bomo na obisk odpravili k Emi Kobal. Predstavila nam bo svojo umetniško prakso in delovni atelje, kjer večinoma riše in tiska grafike na majhni stiskalnici. Pri svojem delu uporablja tudi druge materiale, kot sta glina in tekstil, pogosto pa izdeluje tudi majhne skulpture v tehniki, imenovani papirmaše. Na koncu bo sledila delavnica, na kateri bodo otroci lahko s pomočjo preproste grafične tehnike s penasto gumo tiskali svoje grafike. Izrezane motive bomo lahko v različnih barvah odtisnili tudi na daljšo skupinsko grafiko.

Društvo ŠKUC si pridržuje pravico do naknadne spremembe programa.
Hvala vsem, ki so nam omogočili projekt:
Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Urad RS za mladino, Ministrstvo za kulturo, Javna agencija za knjigo RS, Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana, Mercator, Dana d.d., Druga violina, Slaščičarna pri vodnjaku, Biro center, Ciciban, Cicido in trgovina Mumino.

V letu 2024 sta Zavod Omrežje in društvo Škuc izvajala projekt Kultura je tudi zame.

Namen projekta je bil, da se mladi seznanijo s kulturnimi ustanovami v Ljubljani na njim prilagojen način, se ustvarjalno izražajo ter seznanijo s prostori in umetniškimi mediji, ki jih še ne poznajo. Tekom projekta smo opolnomočili ranljive skupine in jim ponuditi obisk kulturnih institucij in delavnice, saj verjamemo, da so kulturni prostori namenjeni vsem.

Srečanja so potekala v obliki delavnice ali obiska galerije ter pogovora o videnem. Pri razstavah, ki smo jih obiskali smo si vedno vzeli čas in ogled prilagodili mladim, na voljo smo bili za širšo razlago in odgovore na vprašanja. Prav tako smo na delavnicah uporabljali različne tehnike in materiale, s pomočjo katerih so mladi lahko izrazili občutke in vtise, ki so jih dobili ob ogledu razstave.

V projekt smo vključili mlade s posebnimi potrebami, z zelo različnimi oviranostmi. Sodelovali smo s Centrom Janeza Levca in na ta način v projekt vključili zelo različne mlade. Prav tako smo v projektu sodelovali z mladimi s težavami v duševnem zdravju, skupino mladih, ki se aktivno vključujejo v pogovorno podporno skupino, ki poteka v Info centru Škuc.
Udeleženci so se spoznali z interaktivnimi razstavami, novimi mediji in z nekonvencionalnimi načini izražanja. Ogledali smo si razstave v galeriji Kresija, v Zgodovinskem atriju Mestne hiše Ljubljana, v galeriji Škuc, delavnice pa so izvajale Maša Cvar, Nevena Aleksovski, Nina Pernat, Tamara Mihalič, Inge S. Zajec in Laura Fajfar.
projekt je sofinancirala Mestna občina Ljubljana.

Za korak k prepovedi konverzivnih praks v Evropski uniji
Konverzivne prakse so pogovorno znane tudi kot konverzivna »terapija«, gre pa za različne poskuse oz. prakse t. i. »zdravljenja«, ki spreminja in zatira spolno usmerjenost posameznika, njegovo spolno identiteto in/ali spolni izraz s pomočjo psiholoških, fizičnih ali duhovnih posegov. Po zadnjih podatkih evropske Agencije za temeljne pravice iz leta 2023 je bilo v Sloveniji 23% LGBTIQ oseb izpostavljenih takšnim praksam.
Evropsko državljansko pobudo lahko podprete s podpisom na tej povezavi.
Skupaj lahko dosežemo spremembe ter zagotovimo varno okolje za LGBTIQ+ osebe!

Evropsko komisijo pozivamo, naj predlaga pravno zavezujočo prepoved praks za spreobrnitev spolne usmerjenosti LGBTQ+ oseb v Evropski uniji: prakse za spreobrnitev spolne usmerjenosti so ukrepi za spremembo, zanikanje ali potlačitev spolne usmerjenosti, spolne identitete in/ali spolnega izraza oseb LGBTIQ+.
Združeni narodi so takšne prakse zaradi njihove diskriminatorne, ponižujoče, škodljive in lažnive narave opredelili kot mučenje, v čedalje več državah pa jih prepovedujejo.
EU ima ključno vlogo pri varstvu temeljnih pravic in bi se morala boriti proti vsem nečloveškim praksam. Komisija bi morala predlagati direktivo, s katero bi prakse za spreobrnitev spolne usmerjenosti dodali na seznam evropskih kaznivih dejanj, in/ali spremeniti predlagano direktivo o enakosti (2008), tako da bi vključili prepoved teh praks.
Poleg tega bi morala Komisija v boju proti zakonskemu moratoriju uveljaviti tudi nezavezujočo resolucijo, v kateri bi pozvala k splošni prepovedi praks za spreobrnitev spolne usmerjenosti v EU.
Nazadnje pozivamo Komisijo, naj spremeni direktivo o pravicah žrtev, tako da bodo v njej določeni minimalni standardi glede pravic in zaščite žrtev praks za spreobrnitev spolne usmerjenosti ter glede podpore tem žrtvam.
Vse države članice bi morale prepovedati prakse za spreobrnitev spolne usmerjenosti ali pregledati obstoječe prepovedi.
Evropsko državljansko pobudo lahko podprete s podpisom na tej povezavi .

Prostori gibanja – 40 let LGBT skupnosti v Ljubljani
Mestni muzej Ljubljana 24. 10. 2024 – 23. 3. 2025
Razstava o prostorih za združevanje, podporo in organizirano zagovorništvo gibanja LGBT, ki že 40 let sooblikujejo urbano kulturo in družabno življenje Ljubljane.
V četrtek, 24. 10. 2024, ob 19.00 v Mestnem muzeju Ljubljana odpiramo razstavo Prostori gibanja LGBT skupnosti v Ljubljani. Soavtorici razstave − Corinne Brenko, kustosinja Mestnega muzeja Ljubljana ter Suzana Tratnik, pisateljica in aktivistka – poskušata z razstavo odgovoriti na vprašanje, kako si je LGBT-gibanje v zadnjih štirih desetletjih prizadevalo za lastne prostore refleksije, socializacije, upora in ustvarjalnosti, kar je bilo pred prebojem novih družbenih gibanj tako rekoč nepredstavljivo. Razstavo spremlja katalog z besedili, ki jih podpisujejo Corinne Brenko/Tina Fortič Jakopič, Mitja Blažič, Nina Dragičević, Marina Gržinić, Linn Julian Koletnik, Roman Kuhar, Maja Lukanc, Suzana Tratnik, Nataša Velikonja in Metod Zupan.
Razstava pred obiskovalca_ko z dokumenti, predmeti in pričevanji prinaša zgodbo, kako so vse od začetkov dejavnosti v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pionirski posamezniki in posameznice ter skupine premikali meje družbenih norm in kot civilno gibanje nepreklicno zaznamovali urbano ljubljansko okolje in širšo regijo. Na zemljevid Ljubljane so zarisali fizične in mentalne prostore delovanja in srečevanja – in nekaj teh prostorov poskušamo rekonstruirati na pričujoči razstavi. S predmeti, umetninami, fotografijami, dokumentacijo, transparenti in drugim gradivom z aktivističnih akcij, s katerimi so pripadnice_ki LGBT-skupnosti izražale_i svojo neomajno aktivistično držo, razstava nagovarja k refleksiji prehojene poti med marginalizacijo in emancipacijo ter izpostavlja pomembne kulturne in politične mejnike, ki so pripomogli k družbenemu razvoju, tako z vidika ozaveščanja kot tudi z vidika kulturnih in političnih bojev za dostojno življenje vsake_ga posameznice_ka, ne glede na osebne okoliščine.
Festival Magnus leta 1984, začetek organiziranega gejevskega in lezbičnega gibanja v Sloveniji Homoseksualna razmerja so bila v srednjem in novem veku na Slovenskem prepovedana in pogosto so bile zanje predvidene hude kazni. V obdobju socializma je Jugoslavija – in z njo Slovenija kot njena najbolj liberalna republika – doživljala postopno spreminjanje spolnih norm. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je odnos do spolnosti začel liberalizirati, vzporedno s trendi v zahodnih liberalnih demokracijah in na socialističnem Vzhodu. Leta 1977 je Slovenija kot prva republika v bivši Jugoslaviji dekriminalizirala sporazumne homoseksualne odnose med moškimi.
Pomembna prelomnica se je zgodila leta 1984 s prvim festivalom Magnus, ki ga je pod naslovom »Homoseksualnost in kultura« organiziral ŠKUC-Forum. Ta dogodek danes štejemo za začetek organiziranega gejevskega in lezbičnega gibanja v Sloveniji in v takratni Jugoslaviji. S tem festivalom je skupnost vstopila v javni prostor in se začela uveljavljati kot relevanten in enakovreden del družbe. Poleg demokratičnih vrenj in novih civilnodružbenih gibanj je osemdeseta leta zaznamovala tudi epidemija aidsa. Po prvem primeru okužbe v Jugoslaviji leta 1985 je ozaveščanje o tej bolezni postalo sestavni del slovenskega gejevskega aktivizma. V aktivizmu so namreč prepoznali večplastno nevarnost HIV-a in aidsa kot zdravstvene grožnje, ki jo bremeni tudi dejavnik družbene stigmatizacije.
V tistem času si je skupnost prizadevala tudi ustvariti varne in trajne prostore srečevanja, druženja, podpore in organiziranega zagovorništva: na Kersnikovi 4 so imele do leta 1997 svoje prostore prve lezbične in gejevske organizacije, v klubskih prostorih K4 pa so potekali legendarni nedeljski gejevsko-lezbični večeri. Leta 1993 je skupnost z zasedbo vojaškega kompleksa na Metelkovi pridobila možnost neprekinjenega delovanja. Ustvarjala je tudi živahno medijsko krajino, ki je omogočala kroženje pomembnih informacij in beleženje zgodb in bojev skupnosti ter ponujala druge perspektive, ki so kljubovale stereotipnim reprezentacijam (ali molku) osrednjih medijev.
A kljub prizadevanjem, da bi homoseksualnost postala del javnega diskurza, je bila homofobija še vedno močno razširjena. Kajti skupnost in posamezniki_ce so še vedno doživljali nasilje (fizično, verbalno), k čemur so pripomogli tudi dolgotrajni procesi za pravno priznanje pravic LGBT-oseb. Na poskuse marginalizacije, ustrahovanja in izključevanja se je skupnost odzivala kreativno in solidarno. Ko leta 2001 dveh gejevskih pesnikov in aktivistov niso spustili v ljubljanski lokal Cafe Galerija, je ta dogodek postal povod za organizacijo prve parade ponosa leta 2001, polemika glede izbora dreg skupine Sestre za nastop na Evroviziji leta 2002 pa je bila priložnost, da se tudi mednarodno javnost opozori na stanje LGBT-populacije v Sloveniji.
Vse od ustanovitve gibanja v osemdesetih letih so namreč aktivistke_i poskušale_i doseči, da bi bila v predloge za razširitev jugoslovanske ustave – in pozneje nove ustave samostojne države – spolna usmerjenost uvrščena v kontekstu prepovedi diskriminacije in torej enakopravnosti. LGBT-posamezniki_ce, skupine in organizacije so desetletja dosledno predlagali primerne zakonske ureditve, ozaveščali javnost in zahtevali spremembe. Pomemben dosežek se je zgodil 16. junija 2022, ko je ustavno sodišče Republike Slovenije določilo, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol. V skladu s to odločitvijo je Slovenija postala prva postsocialistična država v Evropi, v kateri se lahko istospolna_i partnerja_ici formalno poročita in skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji, kot veljajo za raznospolna zakonca. Nerazrešeno pa ostaja vprašanje pravnega priznavanja spola za transspolne osebe, torej postopek spremembe osebnih dokumentov tako, da ustrezajo spolni identiteti osebe.
40 let LGBT gibanja Razstava je del celoletnega zaznamovanja zgodovinske prelomnice, in poteka v partnerstvu Mestnega muzeja, Društva ŠKUC, Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter v sodelovanju z drugimi področnimi organizacijami. Info o dogodkih: https://40lgbt.si Veseli bomo vašega obiska!

5. 6. - 31. 12. 2024, Metelkova 6, Ljubljana.
Razstavo posvečamo Bogdanu Lešniku (1952-2024), pionirju LGBT gibanja v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji.
Letos praznujemo 40. obletnico gibanja LGBT v Sloveniji. Aktivistični boj proti družbenemu, političnemu, kulturnemu ali ekonomskemu izključevanju gejev in lezbijk, se je začel leta 1984 s prvim Magnus festivalom.
Enakost in enakopravnost LGBT-oseb se je v Sloveniji v zadnjih letih izboljšala, k čemur je prispevalo predvsem skoraj štiridesetletno neutrudno delo številnih civilnodružbenih organizacij, skupin in posameznic_kov ter njihovih lokalnih in mednarodnih zaveznic_kov. Razširitev tega gibanja iz Ljubljane na celotno ozemlje države in tudi zunaj nje je zaznamovala težka in zapletena pot, tako z vidika sprejemanja in osveščanja družbe kot tudi zakonskih, tj. pravno-formalnih določil, ki naj bi omogočali dostojno življenje vsakemu posamezniku znotraj naše družbe.
Pričujoča razstava plakatov iz arhiva društva ŠKUC je le del celoletnega dogajanja obeležitve, ki ga pripravljamo v Društvu ŠKUC, Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Mestnem muzeju Ljubljana (MGML) in drugih LGBT+ organizacijah. Razstavljeni plakati bodisi predstavljajo ključne mejnike v prvih letih gibanja (Festival Magnus – homoseksualnost in kultura, izid prve številke Revolverja, prvi slovenski lezbični film, …) ali pa s svojo formo in sporočilno vrednostjo predstavljajo druge ključne premike aktivističnega gibanja skupnosti (Roza klub pozdravlja prihod svetega očeta, Varno v meni, Vse ljubezni so enako lepe, …).
Plakati:
Dnevi gay in lezbičnega filma (1992) - Od 6. do 13. decembra potekajo Osmi dnevi gay in lezbičnega filma. Filmske projekcije potekajo v Kapelici na Kersnikovi 4 v Ljubljani.
Plushivisti – skupina za samopomoč (2005) - od leta 2005 delujoča anonimna skupina za samopomoč (s prvotnim imenom Mercury), namenjena s HIV-om okuženim moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi. Za vizualno podobo izberejo poslikave Keitha Haringa, umetnika in AIDS aktivista.
Revolver (1990) - revija za kulturna in politična vprašanja (s homoerotičnim nabojem). Plakat z naslovnico prve številke Revolverja, revije Roza kluba, ki je izhajala med leti 1990 in 1997, štirikrat letno, in je prinašala članke na tematiko istospolne usmerjenosti.
10. konferenca mednarodnega združenja lezbijk in gejev (ILGA) (1996) - plakat 10. ILGA konference za vzhodno, jugovzhodno in srednjo Evropo, ki so jo med 8. in 11. avgustom 1996 organizirali in gostili ŠKUC Roza klub, Magnus in LL.
Parada ponosa (2003) - 20. junija poteka tretja parada gejevskega in lezbičnega ponosa pod geslom "Mi drugačni, vi enakopravni", ki jo organizirajo Magnus, LL, Roza klub, Legebitra, Out in Slovenija in Libero. Parada se začne v parku Tivoli, paradniki in paradnice nato "objamejo" parlament in iz njega prikličejo predsednika DZ Boruta Pahorja.
Vse ljubezni so enako lepe … (1998) - kampanja Roza kluba proti nestrpnosti do gejev in lezbijk v obliki plakatne akcije
Varno v meni (1992) - ŠKUC, Roza Klub in Urad za mladi novembra 1992 objavijo zloženko »Spolnost in aids: Varno v meni« ter pričujoči plakat, ki ga je oblikoval Andrej Brumen-Čop. Zloženka aprila 1993 povzroči radikalno zaostrovanje homofobije z izrazitim klerikalno nacionalističnim tonom.
Pogled moškega (1992) - – Od 14. do 28. januarja v organizaciji Roza kluba v Galeriji Škuc poteka fotografska razstava "Pogled moškega". Sodelujejo Alen Kos, Boštjan Lisec, Gorazd Majaron, Marko Radovan, Mio Vesović. Organizator je Roza klub.
Derek Jerman – retrospektiva filmov (1986) - Od 9. do 14. junija poteka tretji festival Magnus 1986, z retrospektivo filmov Dereka Jarmana (Dream Machine, Sebastiane, In the shadow of the Sun, The Tempest, Tape Köln, Throbing Gristle Psychic Rally in Heaven, Jubilee, The Angelic Conversation, Caravaggio, Home Movies I and II)
Magnus – homoseksualnost in kultura (1984) - Od 23. do 29. aprila poteka v Ljubljani festival Magnus: "Homoseksualnost in kultura". Festival označuje začetek LGBT gibanja v Sloveniji, filmski del pa šteje kot 1. festival gejevskega in lezbičnega filma.
Roza klub pozdravlja prihod svetega očeta (1996) - drugi iz serije satiričnih plakatov, natisnjen maja 1996, ko se je Roza klub pridružil feminističnim skupinam, ki so protestiral proti prihodu papeža v Slovenijo. Ciklus plakatov oblikujeta Irena Woelle (oblikovalka Narobe) in Vuk Ćosić (Post Deadline Productions), prvi v seriji je bil "Roza klub pozdravlja prihod pomladi", tretji pa "Roza klub pozdravlja gradnjo slovenskih avtocest".
Varuhi meje (2002) - 9. maja se v Ljubljani, Mariboru in Celju zgodi premiera filma Varuh meje Maje Weiss. Scena ga poimenuje za prvi slovenski lezbični film.

Razstavo pripravili: pisarna društva ŠKUC in redakciji družbenih gibanj
Program Društva ŠKUC omogočajo:
Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za zdravje, Mestna Občina Ljubljana, Urad RS za mladino.

Poslušate lahko naslednje podcaste:
o endomitrozi: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Endometrioza-e23osn0
Bistro pri lačnem študentu: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Bistro-pri-lanem-tudentu-e1vdl0j
38. Festival LGBT filma: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/38--festival-LGBT-filma-e1rpdco
Svetovni dan duševnega zdravja: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Svetovni-dan-duevnega-zdravja-e1p5hs9
Zvok mladosti: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Zvok-mladosti--osrednji-dogodek-ob-Evropskem-letu-mladih-2022-e1jevv2
Mladi in politična participacija: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Mladi-in-politina-participacija-e1heb18
Perkarno delo: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Prekarno-delo-e1fq1lm
o prostovoljstvu : https://anchor.fm/dashboard/episode/e13pgpi
o Paradi ponosa: https://anchor.fm/dashboard/episode/e13ilq5
o kulturi avtonomnih prostorov: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Stanovanjska problematika: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Stanovanjska-problematika-e1doq9k
o lažnih novicah : https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
EVS prostovoljec v Berlinu: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Življenje z manj odpadki: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Mladi in duševno zdravje: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH

Objavljamo novo knjižico z naslovom Skupaj obvladujemo hiv stigmo , ki je nastala z izmenjavo vidikov ljudi s hivom in zdravstvenih delavcev na stigmo povezano s hivom, z namenom da bi se stvari izboljšale.

Knjižica je bila sofinancirana s sredstvi Ministrstva za zdravje.

Pri Društvu ŠKUC je izšel zbornik »Primeri dobrih praks s področja informiranja mladih v Sloveniji«. V zborniku lahko najdete dobre prakse s področja informiranja mladih, si preberete zakaj je informiranje mladih pomembno ter kaj vse se na področju informiranja mladih dogaja v Sloveniji. Zbornik je nastal v okviru Ljubljanske mreže info točk, ki se ukvarja z informiranjem mladih v Ljubljani. link do zbornika je tukaj: http://www.lmit.org/wp-content/uploads/2021/01/SKUC-ZBORNIK.pdf Zbornik je financiral Urad za mladino MOL.

LEZBIČNA (LGBT+) KNJIŽNICA IN ARHIV vsak četrtek in petek, med 15.00 in 19.00, Metelkova 6, 1000 Ljubljana, (julij, avgust zaprto) Lezbična (LGBT+) knjižnica in arhiv , projekt Lezbične sekcije Škuc-LL , zaobjema delovanje specializirane knjižnice in arhiva, ki sta namenjena lezbičnim in gejevskim študijam (LGBT), študijam spolov in seksualnosti, človekovim pravicam in razvoju GLBT+ skupnosti in gibanja v Sloveniji. Je edina tovrstna specializirana zbirka v Sloveniji ter v širši regiji in je v teku let postala referenčna, saj pokriva področje, s katerim se sistematično ne ukvarja nobena druga splošno izobraževalna ali specializirana knjižnica ali ustanova v Republiki Sloveniji. Neprekinjeno deluje od maja 2001. Zbirka Knjižnice zaobjema preko 6000 bibliografskih enot (klasično knjižno gradivo, avdio in vizualno gradivo), ki se deli na strokovno literaturo (teorija); pravne dokumente EU in R Slovenije (zakoni in predpisi na področju GLBT); priročnike za varstvo človekovih pravic; slovensko leposlovje (poezija, proza); tuje in prevodno leposlovje (poezija, proza); periodiko (revije, serije); poljudno gradivo (stripi, vodiči); avdio-vizualno gradivo (zvočni zapisi, VHS, DVD, fotografije, plakati, transparenti); dokumentarno gradivo (arhivski dokumenti); medijski arhiv; slovensko GLBT bibliografijo. Zbirka je klasificirana v skladu z osnovnimi bibliotekarskimi standardi. Lezbična (LGBT+) knjižnica in arhiv predstavlja znotraj samega AKC Metelkova enega od členov metelkovskih knjižnic (skupaj s knjižnico Mirovnega inštituta , StripBurgerja , SCCA in Škratove čitalnice ), obsežnih kolekcij, ki v prostoru Slovenije ohranjajo in negujejo javno dostopni fond predvsem sodobnih teoretskih in umetniških zvrsti, nepogrešljivih za razvoj kritičnega mišljenja. Pripravila: Nataša Velikonja, koordinatorka Lezbične knjižnice projekt omogoča: Mestna občina Ljubljana