UTELEŠENO: 2026
5. 3. 2026 - 25. 8. 2026
___________
Program:
5. 3. 2026 ob 19. uri Lazar Simeunović Simptom očeta
6. 3. 2026 ob 19. uri Hristijan Nashulovski Ljudi
19. 3. 2026 ob 19. uri Ana Malnar Obdrži me tu
23. 3. 2026 ob 18. uri Ekspanzija v prostoru (Javna diskusija) Moderatorka: Alenka Pirman Sodelujejo: Dunja Kukovec, Barbara Borčić, Vladimir Vidmar, Maša Žekš, Jasmina Založnik in Tatiana Kocmur.
25. 8. 2026 ob 19. Uri Alja Branc Barbosa Platonic Dances
___________
Galerija Škuc predstavlja UTELEŠENO, novo programsko platformo, posvečeno performativnim umetniškim praksam. Projekt se osredotoča na minljive, časovne in utelešene umetniške forme, ki v ospredje postavljajo prisotnost, proces in neposredno izkušnjo ter se upirajo popredmetenju.
Prva edicija prinaša štiri performanse in javno diskusijo. Nastopili bodo Lazar Simeunović (Simptom očeta, 5. 3. 2026), Hristijan Nashulovski (Ljudi, 6. 3. 2026), Ana Malnar (Obdrži me tu, 19. 3. 2026) in Alja Branc Barbosa (Platonic Dances, 25. 8. 2026). 23. marca 2026 bo potekala javna diskusija Ekspanzija v prostoru, ki jo bo moderirala Alenka Pirman. V pogovoru bodo sodelovali Dunja Kukovec, Barbara Borčić, Vladimir Vidmar, Maša Žekš, Jasmina Založnik in Tatiana Kocmur.
Program odpira vprašanja telesa kot političnega in čustvenega prostora, mehanizmov oblasti, identitete, nepripadnosti ter sodobnih oblik skupnosti. UTELEŠENO vzpostavlja prostor za raziskovanje in razvoj performansa ter krepi njegovo vlogo v sodobni umetnosti.
___________
Več o projektu
___________
Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

Mapiranje antigenderskih gibanj na Zahodnem Balkanu in strategij odpora proti njim
(okrogla miza v angleškem jeziku)
Sreda, 4. 3. 2026 ob 18.00, Galerija Škuc, Ljubljana.
Prost vstop, zbirajo se prostovoljni prispevki.
Na Zahodnem Balkanu in v širši srednjeevropski regiji zadnje čase težko spregledamo vzpon mreže antigenderskih akterjev. Od klečečih molivcev na javnih trgih, ki molijo za podrejenost žensk moškim, do nasprotnikov pravice do splava in tako imenovanih »zaskrbljenih staršev«, ki želijo »zaščititi« otroke pred LGBTIQ+ ideologijami, vsi so postali ena najbolje organiziranih in dobro financiranih groženj, s katerimi se soočamo.
Antigenderska gibanja širijo mizogine narative, nacionalistično ideologijo ter sovraštvo in neresnice proti LGBTIQ+ osebam. Ne gre za osamljene incidente, temveč za del transnacionalnega gibanja, ki strateško napada pravice žensk, telesno avtonomijo, enakost LGBTQ+ oseb in civilno družbo kot celoto. Za feministična in LGBTIQ+ gibanja v regiji so posledice resne: od blatenja in spletnega nadlegovanja do neposrednih groženj fizični varnosti, digitalnih napadov, škode ugledu in institucionalnih pritiskov. Redno spremljanje, pravočasno deljenje informacij ter izgradnja skupnega razumevanja strategij protispolnih gibanj zato postajajo nujne potrebe in ne zgolj še nekaj dodatnega kar počnemo.*
Namen okrogle mize je združiti raziskovalke_ce in aktivistke_e feminističnih in kvir gibanj na Zahodnem Balkanu, z namenom da bi mapirali antigenderska gibanja ter razpravljali o tem, kako nas lahko mednarodna solidarnost in skupne strategije opolnomočijo pri soočanju s temi dobro financiranimi in organiziranimi gibanji ter pri krepitvi odpornosti. Na okrogli mizi bodo sodelovali_e Amarildo Fecanji (Albanija), Dunja Bonacci Skenderović (Hrvaška), Manja Velichkovska (Severna Makedonija), Neo Nova (Slovenija) in Roman Kuhar (Slovenija), moderirala pa jo bo Eva Jus.
*Antonovska, D., Fecanji, A., Velichkovska, M., Bonacci Skenderović, D., & Leskaj, I. (2025). Regional strategy against the extreme right and anti-gender movement [neobjavljenj rokopis članic_ov komiteja za razdeljevanje sredstev Global Fund for Women za Zahodni Balkan.].

Organizacija: 27. Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore (KUD Mreža) Soorganizacija: Društvo ŠKUC Oblikovanje grafične podobe: Janu Krohm Kontakti za medije: Eva Jus, rdece.zore@gmail.com Finančna podpora: Mestna občina Ljubljana - oddelek za kulturo

Mapping Anti-Gender Movements in the Western Balkans and Strategies of Resistance Against Them
Living in the Western Balkans and the wider European region, it is hard not to notice the emergence of a web of anti-gender actors. From kneelers praying at public squares for women to be submissive to men to anti-abortion protesters and the concerned parents interested in “protecting” children from LGBTIQ+ ideologies, they have become one of the most coordinated and well-funded threats we face.
The Anti-gender movements spread misogynistic narratives, nationalist ideology, and anti-LBGTIQ+ hate and falsehoods and they are not isolated incidents but part of a transnational movement that strategically targets women’s rights, bodily autonomy, LGBTQ+ equality, and civil society as a whole. For feminist and LGBTIQ+ movements in the region, the impact is profound: from smear campaigns and online harassment to direct threats to physical safety, digital attacks, reputational harm, and institutional pressure. Regular monitoring, sharing timely information, and building a collective understanding of anti-gender strategies therefore emerge as essential needs—not optional tasks.*
This round table seeks to bring together researchers and activists from the feminist and queer movements in the Western Balkans, to map out anti-gender movements and to discuss how international solidarity and shared strategies can empower us to counter these well funded and organised movements and to build resilience. The round table will include Amarildo Fecanji (Albania), Dunja Bonacci Skenderović (Croatia), Manja Velickovska (North Macedonia), Neo Nova (Slovenia) and prof. Dr. Roman Kuhar (Slovenia) and will be moderated by Eva Jus.
* Antonovska, D., Fecanji, A., Velichkovska, M., Bonacci Skenderović, D., & Leskaj, I. (2025). Regional strategy against the extreme right and anti-gender movement [Unpublished manuscript by the Grant Committee Members for the Global Fund for Women in the Balkans Network.].

Organisation: 27th International Feminist and Queer Festival Red Dawn (Arts and Culture Association KUD Mreža) Coproduction: ŠKUC Association Graphic Design: Janu Krohm Media Contacts: Eva Jus, rdece.zore@gmail.com Financial Support: The Ministry of Culture of the Republic of Slovenia, the City Municipality of Ljubljana - Department of Culture

Ahmed Masud: Izdelovalka mrtvaških prtov, monodrama
PONOVITVE:
nedelja, 8. 3. 2026, ob 20.00, Intimni oder, GT22, rezervacija vstopnic: rezervacije@moment.si
torek, 17. 3. 2026, ob 20.00, PTL, Ljubljana
sreda, 22. 10. 2025, ob 19.00, Minoriti, Maribor (vstopnice)
torek, 21. 10. 2025, Mestno gledališče Ptuj (zaključena)
ponedeljek, 20. 10. 2025, ob 19.30, Mestno gledališče Ptuj ( vstopnice )
sreda, 15. 10. 2025, ob 20.00, Pošta, Robbova ulica 15, Ljubljana (vstopnice)
torek, 14. 10. 2025, ob 20.00, Pošta, Robbova ulica 15, Ljubljana (vstopnice)
četrtek, 12. 6., ob 21.00, Galerija Škuc
nedelja, 25. 5., ob 21.00, Klub Monokel
ponedeljek, 26. 5., ob 21.00, Klub Monokel
torek, 27. 5., ob 21.00, Klub Monokel
petek, 4. 4., ob 20.00 Klub Monokel
sobota, 5. 4., ob 20.00, Klub Monokel
četrtek, 10. 4., ob 20.00, Klub Monokel
četrtek, 3. 4. 2025, ob 20.00, klub Monokel, premiera
cena vstopnice: 10 €, 7 € študentje, dijaki, upokojenci, rezervacije vstopnic: info@skuc.org
V monodrami IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV gre za prvoosebno izpoved gospe Suad, osemdesetletne prebivalke Gaze, ki danes morda ni več živa. Ahmed Masud, palestinski pisatelj in dramatik, sicer profesor angleške književnosti na univerzi v Londonu, je leta 2014 o njej napisal dramo. In Hadži Suad, gospa Suad, kot jo je poimenoval, je hkrati postala še fikcija. Simbol odpora in nepodredljivosti palestinskega ljudstva. Dramska oseba, ki zaradi strašne resničnosti, v katero je ujet njen narod sredi največjega koncentracijskega taborišča na svetu, kot palestinska Mati Korajža postane za vedno živa.

Draga Potočnjak, fotografija z vaje B. Bučinel

Eda Čufer
Nekaj misli ob uprizoritvi Izdelovalke mrtvaških prtov
Danes zjutraj (18. 3. 2025) so me novice o brutalnem pokolu civilistov, med njimi več kot sto otrocih, v zgodnjih jutranjih urah ubitih v Gazi, prestregle, ravno ko sem se pripravljala na pisanje tega sestavka o Izdelovalki mrtvaških prtov – uprizoritvi, ki nastaja po besedilu palestinskega avtorja Ahmeda Masuda. Tekst se začne s prizorom, ki se je za mnoge uresničil danes zjutraj. Junakinja Hadži Suad v prvem prizoru premišljuje, ali je mogoče prav danes dan, ko bo umrla v enem od izraelskih zračnih napadov.
Čeprav je nastanek besedila spodbudila enainpetdesetdnevna vojna v Gazi leta 2014 (potem ko je avtor že več kot desetletje živel v Angliji), se zdi, kot da bi se dogajalo v realnem času leta 2025. To časovno prekrivanje postavlja pred nas, ustvarjalce predstave, izziv. Kako se znajti med fiktivnostjo literarno-gledališkega besedila in medijsko fikcionalizacijo realne genocidne vojne in progress ?
Absurdistični, nadrealistični in sarkastični ton in razvoj Masudovega besedila pod površino skriva resnično tragedijo generacij Palestincev, ki so svoja življenja preživeli v zasilnih domovih, taboriščih in getih. Hadži Suad nas v svoji pripovedi vodi od angleške kolonizacije pred katastrofo ( nakba ), s katero se leta 1948 začne nenehno preganjanje in razseljevanje Palestincev, do enainpetdesetdnevne vojne leta 2014 (in posredno do genocidne vojne 2023–2025, ki je v polnem teku). Med nakbo so bili ubiti Suadini starši in celotna družina, med prvo intifado je bil ubit sin, najdenček, ki ga je zapuščenega našla v kaosu nakbe ,leta 2014 pa se sooča z dejstvom, da je vnuk Gasan prebegnil v izraelsko vojsko, ki jo bo mogoče prav »tistega dne« ubila.
Ustvarjalci predstave se sprašujemo, ali je to drama absurda ali tragedija, ki se izteče v umor matere. Kako to delo uprizoriti in ga odigrati?
Ko je Susan Sontag leta 1993 prišla v oblegano Sarajevo in je tam z igralci štiri tedne postavljala na oder Beckettovo igro Čakajoč Godota , se mi je zdel izbor teksta skoraj tavtološko banalen, saj smo takrat, ujeti v efekt CNN-a , zares, kakor na Godota, čakali na mednarodno voljo in politično ter vojaško pomoč pri zaustavitvi vojne, ki se je pred našimi očmi razvijala v genocidno (Srebrenica). Toda mogoče sta Beckett in dramatika absurda prava smer v iskanju notranjih občutij, prek katerih bi se lahko povezali svetovi resnične osemdesetletne izdelovalke mrtvaških prtov iz Gaze, Masuda, ki v Londonu živi življenje, kakršnega ne bi mogel živeti, če bi ostal v Palestini, in nas, ki se trudimo v to vživeti in razumeti, seveda na osnovi lastnih izkušenj in informacij, ki jih imamo na voljo.
V Beckettovi drami, ki je bila napisana konec štiridesetih let prejšnjega stoletja, je Theodor Adorno odkrival preoblečeno tragedijo, ki sta jo spodbudili izkušnja holokavsta in moderna kriza smisla po drugi svetovni vojni. Ko smo bili v devetdesetih letih zgroženi nad pomanjkanjem mednarodne solidarnosti med vojno na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, ki so jo štiriindvajset ur na dan globalno predvajale multinacionalne kabelske in satelitske mreže, smo se pogosto spraševali, kam je izginil humanizem eksistencializma in absurdizma. Ali je treba krivdo iskati v relativizmu poststrukturalizma in postmodernizma? V ujetosti v vlogo gledalcev pokolov, ki ne morejo narediti ničesar? V Pogledu na bolečino drugega (2003) Susan Sontag piše prav o odzivu ljudi na medijske podobe aktualnega sodobnega vojnega nasilja. Ko so po planetu zaokrožili prvi posnetki in fotografije vojne v Sarajevu, katere tarča so bili civilisti, so ljudje čutili, da bi bilo treba nekaj narediti, takoj. Kasneje so se prizorov iz Bosne zasitili, ker se ta vojna ni in ni hotela končati.
Kako naj se torej odzovemo na slabih sto let trajajoče vse hujše krčenje in odvzemanje življenjskega prostora in na nenehno represijo nad palestinskim narodom, represijo, ki se razvija v odprt genocid, znova, pred našimi očmi? Sama bom sklenila z upanjem, da ga je še mogoče ustaviti in krivce zanj spraviti na sodišče.
KOLOFON:
Ahmed Masud: IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV
Prevajalka: Kristina Božič, režiser: Ivan Peternelj, igrata: Draga Potočnjak in Ivan Peternelj, dramaturginja: Eda Čufer, scenografka: Ema Kugler, kostumografka: Slavica Janošević, lektorica: Mateja Dermelj, oblikovalec gledališkega lista: Matej Peternelj, oblikovalec svetlobe: Borut Bučinel, tonska mojstrica: Lana Križaj, izvršna producentka: Barbara Hribar
Predstava je nastala v produkciji Društva za umetnost AVGUS in ŠKUC gledališča ob finančni podpori Mestne občine Ljubljana in Ministrstva za kulturo Republike Slovenija.
Zahvaljujemo se Slovenskemu mladinskemu gledališču in Tanji Velagić.

Večerja | predstava
Premiera: torek, 10. 3. 2026, Galerija Škuc.
Ponovitve: petek, 20. 3. 2026, Galerija Škuc, sreda, 25. 3. 2026, Galerija Škuc.
Rezervacija vstopnic: info@skuc.org
Večerja kot zadnji večji obrok v dnevu ali kot povabilo na prijetno prijateljsko druženje v staro mesčansko stanovanje. 7 posameznikov, ki nimajo nič zares skupnega se znajde na večerji. Zakaj? Kdo sploh so? Kaj jih povezuje? Kaj prikrivajo? Na videz prijetno druženje se tekom večera spreobrne v popoln kaos.
IGRAJO:
Tinkara Kolar Iza Lužar Maks Mihajlović Marina Mihajlović Špela Pehant Matija Pevec Marko Tozon Muršec Gašper Turk

Večer s Chantal Akerman
Sreda, 11. marec, ob 19. uri, Galerija Škuc.
Predstavili bomo prevod njene avtobiografske knjige Moja mama se smeje , sledila bo projekcija njenega filma Annini zmenki (1978, 127 minut).
Chantal Akerman (1950–2015) je belgijska filmska umetnica, pisateljica in feministična raziskovalka vsakdanjosti, ki je režirala več kot 40 filmov in ustvarila več umetniških instalacij.
Po kratkotrajnem študiju filma v Bruslju je pustila fakulteto, da je leta 1968 posnela anarhistični kratki film Saute ma ville in se na kratko preselila v New York. Njeno najbolj znano delo je avantgardna klasika, film Jeanne Dielman, 23 Quai du Commerce, 1080 Bruxelles (1975), s katerim je na festivalu v Cannesu prodrla na mednarodno prizorišče. Film natančno prikazuje podrobnosti vsakdanjega življenja ovdovele matere in je v filmskem svetu obveljal za izjemno vplivnega, za nekatere je celo eden najboljših filmov v filmski zgodovini. Režiserka se v svojih delih ukvarja z življenjem žensk, z odnosi med materjo in hčerko, s seksualnostjo, z lezbištvom in z žensko identiteto.
Chantal Akerman se je vse življenje borila z depresijo in z bipolarno motnjo, globoko pa jo je prizadela smrt matere Natalie (1927–2014). Leto in pol po materini smrti se je pri starosti 65 let odločila končati svoje življenje.
Knjiga Moja mama se smeje , napisana leta 2013, v slovnično povsem preprostih stavkih riše avtoportret ob svoji obnemogli mami, ob razhodu z nasilno partnerko in ob maminem (ne)sprejemanju istospolne usmerjenosti. Ob skrbi za mamo prvoosebna pripovedovalka svoja istospolna razmerja »preseli« v misli, saj o njih z mamo ne more razpravljati. Po eni strani tako besedilo opisuje težko izkušnjo globokega in hkrati nemogočega slovesa in maminih frustracij ob telesni nezmožnosti, po drugi strani pa prinaša inventuro umetničinega zasebnega in partnerskega življenja. Knjiga kakor v kontemplacijo ponuja tudi fotografije iz avtoričinih filmskih del, pri čemer neusmiljeno popisuje boleče detajle minulih razmerij in trenutnega vsakdanjika z bolno mamo. Besedilo se bere kot avtobiografsko, obenem pa Akerman s strogo disciplino pisanja ustvari refleksijo bližnjih odnosov, s katero se zlahka poistovetimo.

Annini zmenki (1978, 127 minut)
Anne Silver, belgijska filmska ustvarjalka, potuje po Zahodni Nemčiji, Belgiji in Franciji, da bi promovirala svoj nov film. Na poti srečuje neznance, prijatelje, nekdanje ljubezni in družinske člane, ves čas pa prečka izolirano in vse bolj homogeno Zahodno Evropo. Med ljudmi, ki jih sreča, je tudi njena lastna mati, s katero se pogovarja o tem, kako se je zaljubila v Italijanko. Na koncu se vrne v svoje stanovanje in posluša sporočila na telefonskem odzivniku, sama kot vedno. Kličejo različni prijatelji in/ali ljubezni, ki izražajo frustracije zaradi njene nedosegljivosti, pa tudi menedžer, ki hoče, da se pojavi na vseh svojih promocijskih nastopih. Zadnje sporočilo je od njene ljubice, ki sprašuje, kje je. Anne nikogar ne pokliče nazaj.

Dogodek omogočata Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in Ministrstvo za kulturo.

Izjava ob evropskem dnevu žrtev kaznivih dejanj
Ljubljana, 27. 2. 2026
27. februarja obeležujemo svetovni dan nevladnih organizacij. Razprave o vlogi in financiranju nevladnih organizacij so v zadnjem obdobju znova postale del javnega diskurza in v luči teh razprav se nam zdi kot organizacijam Na radarju — Enote za zaščito človekovih pravic LGBTIQ+ oseb pomembno izpostaviti, kaj za nas pomeni organizirano delovanje civilne družbe v praksi – komu služi in kakšne rezultate prinaša.
Mrežo organizacij Na radarju sestavlja 6 slovenskih LGBTIQ+ nevladnih organizacij, ki od konca leta 2024 tudi uradno delujejo kot konzorcij: Društvo DIH, Društvo Legebitra, Društvo Parada ponosa, Društvo Škuc, Zavod Open in Zavod TransAkcija. Namen sodelovanja je predvsem učinkovitejše odzivanje na porast primerov diskriminacije in sovraštva zoper LGBTIQ+ skupnost ter usklajeno zagovorništvo za razvoj človekovih pravic LGBTIQ+ oseb.
V preteklem letu smo organizacije Na radarju poglobljeno delovale na področju pravnega ukrepanja ter prijav diskriminacije, sovražnega govora in dejanj iz sovraštva. Vložile smo več kazenskih ovadb in drugih pravnih sredstev v primerih suma kaznivih dejanj in kršitev človekovih pravic LGBTIQ+ oseb, prijavljale primere diskriminacije Varuhu človekovih pravic in Zagovorniku načela enakosti, prijavljale sovražne medijske vsebine Novinarskemu častnemu razsodišču ter sodelovale pri pripravi nacionalnih in mednarodnih poročil za Evropsko komisijo, Združene narode, ECRI, ODIHR ter evropske LGBTIQ+ mreže, kot so ILGA Europe, TGEU in IGLYO.
Javno smo se odzivale na porast sovraštva nad LGBTIQ+ skupnostjo z objavami za javnost, da bi zagotovile informacije, pravni kontekst in širše razumevanje pomena teh primerov za LGBTIQ+ skupnost. Odzvale smo se na več dogodkov, ki so zaznamovali javni prostor, med drugim na ponovno uničenje mavrične zastave na pročelju Kinodvora, na napade na knjigarno Mariborka, na uničenje table v parku Ade Škerl in Sonje Plaskan, na prepoved parade ponosa na Madžarskem, na homofobne izjave v Državnem zboru in druge primere sovražnih incidentov v javnem prostoru.
Pripravile smo več poglobljenih pravnih analiz in poročil, med drugim pravno analizo sprememb Kazenskega zakonika glede kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja, analizo prisotnosti zastarelih izrazov o istospolnih parih v zakonodaji RS, ustavnopravno analizo ureditve pravnega priznanja spola, poročilo o pravicah interspolnih otrok, poročilo o izkušnjah transspolnih oseb v medicinski tranziciji in druge strokovne prispevke k zakonodajnim razpravam in oblikovanju javnih politik.
V zadnjem letu smo obravnavale skupno več kot 60 individualnih primerov diskriminacije ter v okviru teh nudile pravno svetovanje, zastopanje in psihološko podporo. Ob tem smo izvajale sistematičen monitoring medijskega poročanja o spolnih manjšinah, v okviru katerega smo analizirale 550 prispevkov iz leta 2024 in več kot 900 prispevkov iz leta 2025. Monitoring nam omogoča boljšo identifikacijo trendov in izboljšanje standardov ukrepanja.
Izvedle smo skupno več kot 50 izobraževanj za strokovne delavke_ce s področij pedagogike, zdravstva, socialnega dela, javne uprave in drugih sektorjev. Nekatere organizacije izvajajo tudi KATIS usposabljanja za pedagoški kader ter sodelujejo v programu LGBT+ prijazno, ki ga vodi Mestna občina Ljubljana. Hkrati smo organizacije Na radarju vlagale tudi v lasten razvoj — udeležile smo se skupno več kot 20 različnih lokalnih in mednarodnih izobraževanj z namenom, da krepimo strokovnost, kakovost in trajnost naših programov.
Redno smo vzpostavljale dialog z različnimi družbenimi akterji, da bi izmenjale informacije, predstavile stanje človekovih pravic LGBTIQ+ oseb ter sodelovale v prizadevanjih za izboljšave v zakonodaji in praksi. Številne institucije, kot so mediji, zdravstvene institucije, politični akterji in pristojna ministrstva, smo pozivale k ureditvi diskriminatorne zakonodaje in izboljšanju praks v področju zaščite človekovih pravic LGBTIQ+ oseb.
Prizadevale smo si za krepitev odpornosti, vidnosti in povezovanja LGBTIQ+ skupnosti skozi kulturne, strokovne in javne dogodke. Organizirale smo festivale, kot so Parada ponosa, Grounded, Trans+ mesec, Festival LGBT filma in Lezbična četrt, ter sodelovale pri izvedbi konferenc, strokovnih posvetov, večjih razstav, mladinskih taborov in protestnih shodov. Ob tem smo si prizadevale za decentralizacijo LGBTIQ+ aktivizma, da bi prispevale k večji dostopnosti informacij in podpore. Redno smo organizirale osveščevalne aktivnosti zunaj Ljubljane – v Kranju, Kopru, Murski soboti, Mariboru, Brežicah, Semiču, Idriji, na Ptuju in drugod po Sloveniji.
Pomemben del našega dela predstavlja tudi sistematično informiranje javnosti o vprašanjih, ki zadevajo LGBTIQ+ skupnost. Pripravile smo številna poročila o stanju, med drugim letni poročili o sovražnih incidentih na paradi ponosa ter o medijskem poročanju o spolnih manjšinah. Razvijale in razširjale smo podporna gradiva za strokovne delavke_ce v šolstvu, zdravstvu in javni upravi ter informativne materiale za LGBTIQ+ osebe in njihove bližnje. Z javnimi sporočili in strokovnimi odzivi na pomembne strukturne odločitve, zakonodajne spremembe in pobude, ki zadevajo skupnost, pa smo prispevale k bolj informirani javni razpravi in večji transparentnosti procesov, ki vplivajo na človekove pravice.
Naše delo temelji na sistematičnem spremljanju in zagovorništvu človekovih pravic LGBTIQ+ oseb v Sloveniji. V zadnjem letu smo si prizadevale za vzpostavljanje dialoga in delovnih odnosov z institucijami, ki bi omogočali boljši pretok informacij, hitrejše odzivanje na kršitve in učinkovitejšo podporo posameznicam_kom. Potrebe in zahteve skupnosti smo z namenom medsektorskega povezovanja predstavljale tudi zaveznicam v širših koalicijah sorodnih nevladnih organizacij.
Med glavnimi cilji Na radarju ostaja sprejetje Nacionalne LGBTIQ+ strategije po modelu Evropske strategije za enakost LGBTIQ+ oseb 2020-2025 in 2025-2030. Osnutek strategije, ki smo ga oblikovale v okviru delovne skupine Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, smo konec leta 2025 predstavile tudi različnim političnim akterjem ter si prizadevale za nadaljnje korake k njegovi implementaciji. Sprejetje takšne strategije bi omogočilo bolj sistematično, dolgoročno in medresorsko urejanje področja človekovih pravic LGBTIQ+ oseb v Sloveniji.
Nevladne organizacije opravljamo delo, ki ga država pogosto ne zmore ali ne želi izvajati – dokumentiramo kršitve, nudimo neposredno podporo, pripravljamo strokovne podlage za naslavljanje sistemskih vprašanj, izobražujemo strokovno javnost ter gradimo mostove med institucijami in skupnostmi. Ukinjanje ali sistematično krčenje financiranja nevladnih organizacij, ki si prizadevamo za izboljšanje stanja človekovih pravic LGBTIQ+ oseb, bi pomenilo slabitev mehanizmov nadzora oblasti, zmanjšanje dostopa do podpore za ranljive skupine ter zmanjšanje demokratičnega prostora.
Razprava o financiranju nevladnega sektorja je legitimna. Hkrati pa je pomembno, da temelji na dejstvih in razumevanju konkretnega dela, ki ga nevladne organizacije opravljamo. Ob svetovnem dnevu NVO zato poudarjamo: organizirano delovanje civilne družbe prispeva k večji pravni varnosti, večji strokovnosti javnih razprav ter k boljši zaščiti človekovih pravic. Je vsakodnevno, merljivo in odgovorno delo, ki ostaja nujno za odprto, pluralno in vključujočo družbo.
Na radarju — Enota za zaščito človekovih pravic LGBTIQ+ oseb

Projekt Na radarju: Enota za zaščito človekovih pravic LGBTIQ+ oseb je konzorcijski projekt šestih LGBTIQ+ nevladnih organizacij v Sloveniji, ki naslavlja vse večjo problematiko sovraštva, diskriminacije in neenakosti, s katerimi se soočajo LGBTIQ+ osebe. Kljub več desetletjem delovanja posameznih organizacij, je skupna ugotovitev, da so obstoječe kapacitete premajhne za učinkovit odziv na porast organizirane nestrpnosti, sovražnega govora in nasilja. Projekt gradi na sinergiji organizacij s ciljem skupnega zagovorniškega, pravnega in komunikacijskega delovanja na nacionalni in regijski ravni.
Konzorcij s projektom želi povečati kapacitete nevladnega sektorja, zagotoviti trajnostne oblike zaposlovanja ter razviti celostne odzivne mehanizme za beleženje, analizo in odzivanje na sovražne pojave. Poseben poudarek dajejo decentralizaciji aktivnosti izven Ljubljane in gradnji stabilnega ter profesionalnega sektorja, ki bo aktiven sogovornik odločevalcem pri oblikovanju politik in zakonodaje. Projekt je usklajen s strateškimi dokumenti EU in cilji javnega razpisa, ki vključujejo profesionalizacijo nevladnega sektorja, zmanjševanje diskriminacije ter večjo vključenost LGBTIQ+ oseb v družbo. S tem projekt Na radarju predstavlja pomemben korak k bolj vključujoči, pravični in enakopravni družbi.
***
Partnerji: Društvo kulturno, informacijsko in svetovalno središče Legebitra, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Društvo Študentski Kulturni Center, Društvo Parada Ponosa, Društvo DIH – Enakopravni pod mavrico ter Zavod za podporo in zavezništvo transspolnih oseb Transfeministična Iniciativa TransAkcija

Projekt sofinancira: Ministrstvo za javno upravo RS

JAVNO POVABILO 2026
Društvo ŠKUC vabi ustvarjalke in ustvarjalce k sodelovanju pri projektih Muzika na Starem trgu , Teater v galeriji in ustvarjalnih delavnicah za otroke in mlade .
Muzika na Starem trgu in Teater v galeriji
Cikel koncertov Muzika na Starem trgu že od svojih začetkov poleg že izoblikovanih in uveljavljenih skupin, vključuje tudi mlade avtorje in izvajalce različnih glasbenih zvrsti (klasika, jazz, ambientalna, sodobna improvizirana glasba, etno, …). Prav slednje vabimo tudi v letu 2026 z javnim povabilom. V okviru cikla Muzika na Starem trgu si ŠKUC želi predstaviti nove, nekomercialne in še neuveljavljene ustvarjalce, ki bi želeli svoje delo predstaviti širši publiki v samem centru Ljubljane. Namen cikla je predstaviti raznolik program različnih glasbenih zvrsti ter zanimivih in inovativnih pristopov. V ta sklop se lahko uvrstijo tudi kombinacije različnih zvrsti umetnosti, kot je primer glasbenega performansa z igro ali glasbeno-vizualnega performansa, … Cikel koncertov Muzika na Starem trgu poteka skozi leto v Galeriji Škuc in v mesecu juliju pred Galerijo ŠKUC.
Teater v galeriji je gledališki festival, ki predstavlja aktualno gledališko produkcijo za otroke in odrasle. V letu 2026 ga bomo organizirali že triindvajseto leto zapored. Festival bo potekal v mesecu juliju na malem odru pred Galerijo Škuc, zahtevnejše predstave pa v prostorih galerije. Tudi v sklopu Teatra v galeriji želimo k sodelovanju privabiti nove, nekomercialne in še neuveljavljene ustvarjalce, skupine in kulturna društva, ki želijo predstaviti svojo produkcijo. ŠKUC si želi, da bi v okviru tega cikla predstavili nova dramska dela, dela mladih neuveljavljenih dramskih ustvarjalcev, ki lahko vključujejo otroške predstave, ulično gledališče, performans, body art in inovativne kombinacije gledališča z drugimi umetnostnimi zvrstmi. Pomemben dejavnik pri izboru sodelujočih bo tako tehnična izvedljivost projekta, kot umeščenost prostora v staro mestno jedro. Izmed prejetih prijav bo selektorska komisija izbrala najmanj šest umetnikov/skupin. Prijave naj vsebujejo kratko predstavitev avtorja ali avtorske skupine, predstavitev dela ter avdio, video in slikovni material. Društvo ŠKUC prejetega materiala ne vrača.
Ustvarjalne delavnice za otroke in mlade
Program Društva ŠKUC vključuje tudi ustvarjalno-izobraževalne delavnice za otroke (Škucove packarije) in mlade (Ustvarjalni ponedeljki). Enodnevne delavnice potekajo v Galeriji Škuc in Info centru čez celo leto, večdnevne delavnice pa izvajamo v času poletnih festivalov Živa književnost in Dobimo se pred Škucem. K sodelovanju vabimo ustvarjalce in ustvarjalke z različnih področij (likovna, glasbena, gledališka, literatura, sodobni mediji …). Pri izbiri bo pomembno vlogo igrala inovativnost vsebin in pristopov. Prijava naj vsebuje kratko predstavitev avtorja in predlog delavnice, trajanje in priporočljivo starost udeležencev.
Izbranim avtorjem oz. skupinam bo ŠKUC poleg honorarja omogočil tudi nadaljnje sodelovanje ter promocijo njihovega dela. Svoje prijave oddajte najpozneje do torka, 31. marca 2026, na naslov: Društvo ŠKUC, p. p. 4337, Ljubljana ali po elektronski pošti: info@skuc.org .

Četrtek, 12. 3. 2026, ob 19. uri, ŠKUC-Kulturni center Q/Klub Tiffany, Ljubljana.

Kviropisje so literarni dogodki, kjer smo odprte_i za vse literarne zvrsti kvir oziroma LGBTQIA+ izraza: poezija, proza, dramatika, prevajana kvir dela, scenaristika, performans, glasbena besedila (in glasbeni nastopi!), esejistika, dnevništvo in tako dalje.
TOKRAT v sodelovanju z Društvom Fršlus, ki je bilo ustanovljeno z namenom povezovanja in opolnomočenja LGBTQIA+ (LGBT+) oseb v Pomurju ter ozaveščanja in informiranja o LGBT+ tematikah med LGBT+ skupnostjo in širšim prebivalstvom. Fršlus stremi k vključevanju vseh starostnih skupin v njihove projekte, pri čemer se osredotočajo predvsem na mlade LGBT+ osebe ter osebe, ki so del LGBT+ in romske skupnosti. Pomembna veja njihovega društva je vključevanje romske tematike, kjer si prizadevajo za dvig ozaveščenosti o izzivih, s katerimi se sooča romska skupnost.
VABIMO VAS, da se s svojim pisanjem, ki kvirovsko tematizira Prekmurje in_ali romsko izkušnjo, prijavite na branje s prijavnico na povezavi.
Potrjene_e gostje_i pa so trenutno: Marcel Baranja , Suzana Tratnik , Bujta Diva in Sandi Horvat .
Na vsakem dogodku Kviropisja so na voljo tudi vse novoizdane knjige založbe ŠKUC po znižani ceni:
- Jean Cocteau: BELA KNJIGA
- Čas divjega tulipana: antologija osmanske lirike
- Garth Greenwell: KAR TI PRIPADA

- Nina Dragiičević (ur.): KRALJICE
- Selby Wynn Schwartz: ŽIVLJENJE KAMELEONA

- Mattilda Bernstein Sycamore: KONEC SAN FRANCISCA
- Bjørn Rasmussen: KOŽA JE ELASTIČNI OVOJ, KI OBDAJA TELO
- Brane Mozetič: PUNČEK
- Valentijn Hoogenkamp: ANTIBOY
- Anna Lidia Vega Serova: TRIBADE BREZ PLEMENA
- Nataša Velikonja: PRISPEVKI K ZGODOVINI LGBT GIBANJA V SLOVENIJI 1984-2024


Kviropisje pripravljajo:
Vodja organizacijske ekipe: Pino Pograjc . Organizacijska ekipa: Miha Bizjak, Angela Steiner. Fotografija: Marcel Obal. Oblikovanje in kolaži: Angela Steiner . Produkcija: Zavod Omrežje in Društvo ŠKUC

Finančna podpora Kviropisja: Mestna občina Ljubljana, Kulturni center Q (Klub Tiffany), društvo ŠKUC, Javna agencija za knjigo RS - JAK, Zavod Omrežje in Urad za madino RS.
Finančna podpora Društva Fršlus: Ministrstvo za kulturo.

Program Kulturnega centra Q poleg lastnega vložka podpirajo Urad za mladino ter Oddelek za zdravje in socialno varstvo Mestne občine Ljubljana, Urad Republike Slovenije za mladino in JAK.

ŠKUC – Kulturni center Q obvešča:
Klub Tiffany predstavlja varen prostor, ki ga sooblikujemo vsi_e, namenjen GLBTQ skupnosti, kjer je prepovedano vsakršno verbalno ali fizično nasilje. Prav tako se ne tolerira homofobije, bifobije, transfobije, seksizma, nacionalizma, rasizma in drugih oblik zatiranj.
Vse obiskovalke_ce prosimo, da to upoštevajo in hkrati opozorijo ekipo na pojav nasilja. To lahko storite osebno ali nam pišete na kulturnicenterq@gmail.com in FB stran Klub Tiffany .

Christopher Hampton
NEMŠKO ŽIVLJENJE
A German Life, 2019
Monodrama, slovenska praizvedba
ponovitev:
nedelja, 29. 3. 2026, ob 20.00, Pionirski teater, Miklošičeva 28, Ljubljana
Vstopnice: 20€ /15€ (dijaki/študenti/upokojenci/brezposelni)
Blagajna Pionirskega teatra, Miklošičeva ulica 28, je odprta uro pred predstavo (19.00-20.00) Rezervacija vstopnic: umetniski@pionirski-teater.si
Igralka: MARIJANA BRECELJ
Prevajalka ALENKA KLABUS VESEL, režiser ALEN JELEN, dramaturg MATJAŽ BRIŠKI, lektorica TATJANA STANIČ, scenografka URŠA VIDIC, kostumograf in fotograf CLAUDI SOVRÈ, oblikovalec svetlobe in tehnični vodja LEON BEDJANIČ,
Produkcija: ŠKUC gledališče, sezona 2025/26, koprodukcija: Pionirski teater in Zavod Kolaž
Premiera: 27. 11. 2025, ob 20.00, Dvorana Jenko, Miklošičeva 28, Ljubljana
ponovitvi: 30. 11. 2025, 9.12. 2025, ob 20.00, Pionirski teater
nedelja, 25. 1. 2026,ob 20.00, Pionirski teater, Miklošičeva 28, Ljubljana
petek, 30. 1. 2026, ob 20.00, Pionirski teater, Miklošičeva 28, Ljubljana

Nemško življenje je besedilo, ki odpira eno najtežjih poglavij evropske zgodovine. To je nemško predvojno in vojno obdobje, ki je bilo zaradi strašljivih dejanj za dolgo časa potisnjeno v kolektivni molk. Ta molk pa ni prinesel pozabe, ampak se je nepreklicno zlil z občutkom krivde, ki ga nosijo generacije.
In vendar se ne moremo slepiti: »O čemer nočemo govoriti, moramo molčati,« – a prav ta molk je postal neznosna senca, ki se vrača in zahteva, da se z njo soočimo.
Pripoved odpira pogled v zakulisje nemškega življenja tistega časa – v mišljenje, občutenje in predvsem v mehanizme prilagajanja, ki so omogočili, da je zlo postalo vsakdanje. Hkrati pa opozarja, da vprašanje odgovornosti ni le stvar preteklosti, temveč tudi sedanjosti in prihodnosti.
Bistvo teh spominov presega zgodovinski okvir. Ne govori le o tedanjem nemškem narodu, temveč nas opozarja na univerzalnost človeške izbire – na nevarnosti slepega sledenja, na krhkost morale in na odgovornost vsakega posameznika. V tem je delo hkrati literarni zapis, intervju in pretresljiv opomin.
Je ogledalo, ki ga ne držimo le preteklosti, temveč tudi sedanjosti in prihodnosti. Zrcalo, v katerem lahko uzremo sami sebe in se vprašamo: Kako bi ravnali mi? In – še pomembneje: Kako ravnamo danes?


Predstavo sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana

četrtek, 19. 3. 2026, ob 18. uri
Prvoosebno branje zgodb, medgeneracijski bralni klub; vodi: Zala Hriberšek, gostja: Vesna Lemaić.
prijave: info@skuc.org
Vabimo vas na bralni klub, na katerem bomo tokrat brali romana Obraz , avtorice Vesne Lemaić, ki se nam bo tudi pridružila.
O knjigi:
Junakinja romana je Bruna, ki se ne znajde dobro v družbi sfabriciranega videza. Preganja jo strah pred izgubo identitete in doma. Svoje telo občuti kot razsrediščeno, obraz kot nekaj, kar je ne predstavlja, kar se ji vsiljuje, kar uhaja izpod nadzora. Zdi se ji, da ne pripada več sama sebi. Ali je vanjo seglo nekaj tujega iz somraka ali gre za posledice socialne stiske? Protislovja se množijo. A stvari niso take, kot se zdijo. Bruna mogoče ne izgublja stika s sabo, ampak ga poglablja. Pripoved skozi podobe in prostore obrobnosti razpira vpogled v realnost sodobne družbe.
O avtorici:
Vesna Lemaić je uveljavljena slovenska pisateljica, urednica in publicistka. Avtorica več kratkoproznih zbirk in romanov, v katerih obravnava vprašanja družbenih neenakosti, razrednih razlik in intimnih identitet. Njena dela so bila večkrat nagrajena in prevedena v tuje jezike. Aktivno sodeluje v literarnem življenju doma in v mednarodnem prostoru.

Prvoosebno branje zgodb je del projekta Ko telo govori pesem - umetnost in izkušnja z rakom .
Dogodek omogoča Javna agencija RS za knjigo.

Peter Hook And The Light
koncert
Nedelja, 29. 3. 2026, ob 20. uri, Kino Šiška, dvorana Katedrala.
Legendarni basist skupin Joy Division in New Order, Peter Hook, se vrača v Kino Šiška s svojo zasedbo The Light ob 25. obletnici sedmega albuma New Order, Get Ready. Poleg izvedbe celotnega albuma bodo odigrali tudi najpomembnejše skladbe iz obsežnih opusov obeh omenjenih zasedb.
ZA FENE: New Order, Depeche Mode, Molchat Doma …
VSTOPNICE:
Predprodaja: 35 € Na dan: 40 € s popustom (d/š/u): 26.25 €
NAKUP VSTOPNICE
Vstopnice v prodaji od petka, 19. 9., od 10.00 prek spleta in prodajne mreže Eventim.

Peter Hook oziroma Hooky je se je repertoarja svojih prejšnjih zasedb prvič lotil leta 2010 z dobrodelnim koncertom, na katerem je odigral Unknown Pleasures skupine Joy Division. Od takrat je iz leta v leto nadaljeval s kronološkim pregledom albumov bendov Joy Division in New Order ter z zasedbo The Light po svetu odigral skoraj 900 koncertov. Vrhunce predstavljajo nastopi na festivalih, kot so Benicàssim, Primavera Sound in Bestival, ter samostojni koncerti po vsem svetu, med drugim tudi nepozaben koncert leta 2013 v Kinu Šiška.

Hookovo neutrudno poslanstvo obujanja prelomne glasbe njegovih nekdanjih zasedb za mlajše generacije je zdaj prispelo do albuma Get Ready, po mnenju številnih referenčnih medijev ena od najboljših izdaj leta 2001. Priznani basist Get Ready opisuje kot podcenjen, a ključen album, ki je prinesel tako zrelost kot tudi ponovno obudil stare napetosti. Kljub težavam sta z Bernardom Sumnerjem album izpilila v izjemno močno izdajo, ki se je Hook že veseli odigrati, vključno s številnimi skladbami prvič v živo. Na koncertih bodo predstavili tako celoten album Get Ready kot tudi klasike Joy Division in New Order.


Organizacija: ŠKUC Ropot in Kino Šiška.

S3E8 Ana Štular: Jaz in jaz in jaz in jaz …
https://open.spotify.com/episode/2MGDxFT9hveTi6RsYWlL4A?si=Fg8f1H4OScWHzl1eCJNqWQ&context=spotify%3Ashow%3A42jPBuiKPKt4FEkbIWN1Dj
Tanja Matijašević tokrat gosti Ano Štular, ki je svojo pesniško zbirko izdala se preden je opravila maturo. Ne motijo je mašila, nagovorila jo je pesniška zbirka Ane Pepelnik (Tehno). Ana Štular je vozačica, ki pravi, da se rada vozi v šolo in nazaj v domači Kranj, saj ta čas lahko izkoristi na različne načine. Drage molje in knjižne veše vabimo k poslušanju podkasta s talentirano pesnico frišne generacije, ki je napisala izjemno pesniško zbirko. Če povzamem misli moje prejšnje gostje Anje Zag Golob: “no, to pa je ena tistih prvencev na katerega je pesnica lahko ponosna.”

Asociacije: rumena rutka, švicarska banka in bralne navade
Časovni stroj: že v tretjem razredu je ugotovila, da so ji rime easy, po svojem prvencu je napisala že 300 novih pesmi
Jezikovni vozli: izokefalija, fijala
Leksikon: bazeni ali jezera, ali imaš domačo žival, če bi lahko šla na kavico s katerokoli osebo mrtvo ali živo, kdo bi ti bil?
Degustacija : I. Spanje bi žrtvovala za delo. ; 3, 1415926535; Nima smisla obstajat, če nismo najboljši,..
Priporočila: Cankar Na klancu, Ivan Tavčar - Visoška kronika, Slavenka Drakulić - Kot da me ni, Okus po moškem, Obtožena, J. Tannahilla -Izrekanja;
Literarne glasove omogoča: Javna agencija za knjigo RS:

Inkluzivna kulturno umetnostna vzgoja – izmenjava praks za uvedbo novega pristopa do kulturno umetnostne vzgoje
V Društvu ŠKUC smo v letu 2025 začeli z novim projektom Inkluzivna kulturno umetnostna vzgoja – izmenjava praks za uvedbo novega pristopa do kulturno umetnostne vzgoje, podprt s strani Erasmus+ Mala partnerstva na področju mladine.
Projekt bo trajal 17 mesecev do leta 2027.
Cilj projekta je izmenjava znanja na področju kulturnega izobraževanja, delo z marginaliziranimi mladimi (s poudarkom na mladih s posebnimi potrebami) in uvedba vključujočega kulturnega izobraževanja v naš program prek izmenjave znanja med partnerskimi organizacijami. V projektu želimo opolnomočiti mladinske in kulturne delavce iz obeh organizacij na področju dela z mladimi z manj priložnostmi (s poudarkom na tistih s posebnimi potrebami) v kulturi ter ustvariti nov pristop in prilagoditve za vključujoče kulturno-umetniško izobraževanje.
Aktivnosti projekta


Študijski obisk v Društvu ŠKUC v Ljubljani


Študijski obisk v Poraki Novi v Bitoli


Ustvarjanje zbirke iger, ki bo služila kot pripomoček pri delu z manj priložnostmi


Izvajanje delavnic kulturno umetnostne vzgoje v Ljubljani in v Bitoli (v aktivnosti bo vključenih vsaj 60 mladih)


Predstavitev igre in razdelitev le te različnim kulturnim ustanovam ter mladinskim organizacijam


Pričakovani rezultati projekta so 5 mladinskih delavcev iz Škuca s poglobljenim znanjem na področju dela z mladimi z manj priložnostmi in 5 mladinskih delavcev iz Porake Nove z znanjem o izvajanju kulturne in umetniške vzgoje. Rezultat bo tudi zbirka iger, ki bo vključevala dejavnosti na področju vključujoče kulturne umetniške vzgoje. V aktivnosti bo vključenih vsaj 60 mladih.

Projekt je sofinanciran s strani Evropske unije.

Skupaj za boljše počutje mladih
V Društvu ŠKUC smo v letu 2025 pričeli s projektom Skupaj za boljše počutje mladih, Erasmus+ projekt Aktivnosti udejstvovanja mladih. Projekt traja 16 mesecev.
Projekt ustvarja varno okolje za mlade, s poudarkom na ozaveščanju in preventivi duševnega zdravja. Zagotavljamo metode in orodja za pomoč mladim pri soočanju s stiskami ter kakovostne informacije o duševnem zdravju. Organiziramo odprte pogovore in izmenjavo izkušenj med mladimi, njihove ideje pa bomo vključili v dokument za odločevalce. Cilj projekta je zagotoviti varno okolje, ki bo s preventivnimi aktivnosti ozaveščalo o pomembnosti duševnega zdravja ter hkrati ponujalo podporo mladim, ki se s težavami že srečujejo.
Aktivnosti projekta:


Srečanja mladih v pogovorni skupini, kjer delijo svoje izkušnje in strategije za premagovanje stresa ter ohranjanje dobrega duševnega zdravja.


Oblikovanje pisnih predlogov o potrebah mladih na področju duševnega zdravja, ki jih bomo posredovali odločevalcem.


Dodaten zavihek na spletni strani, kjer so na enem mestu zbrane vse informacije o duševnem zdravju.


Oblikovan bo protokol za mlade, ki se srečujejo s težavami v duševnem zdravju in obiščejo našo organizacijo.


Individualna svetovanje s terapevtko.


Spletna kampanja za mlade o tematikah duševnega zdravja


Okrogla miza na temo duševnega zdravja.


Udeleženci projekta imajo raznoliko ozadje, vključeni so predvsem mladi z manj priložnostmi, 15-29. Pričakujemo, da se bo vključilo 2050 mladih; nekateri preko delavnic in drugi preko spletne kampanje.

Projekt je sofinanciran s strani Evropske unije.

Poslušate lahko naslednje podcaste:
o endomitrozi: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Endometrioza-e23osn0
Bistro pri lačnem študentu: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Bistro-pri-lanem-tudentu-e1vdl0j
38. Festival LGBT filma: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/38--festival-LGBT-filma-e1rpdco
Svetovni dan duševnega zdravja: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Svetovni-dan-duevnega-zdravja-e1p5hs9
Zvok mladosti: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Zvok-mladosti--osrednji-dogodek-ob-Evropskem-letu-mladih-2022-e1jevv2
Mladi in politična participacija: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Mladi-in-politina-participacija-e1heb18
Perkarno delo: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Prekarno-delo-e1fq1lm
o prostovoljstvu : https://anchor.fm/dashboard/episode/e13pgpi
o Paradi ponosa: https://anchor.fm/dashboard/episode/e13ilq5
o kulturi avtonomnih prostorov: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Stanovanjska problematika: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Stanovanjska-problematika-e1doq9k
o lažnih novicah : https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
EVS prostovoljec v Berlinu: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Življenje z manj odpadki: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Mladi in duševno zdravje: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH

Objavljamo novo knjižico z naslovom Skupaj obvladujemo hiv stigmo , ki je nastala z izmenjavo vidikov ljudi s hivom in zdravstvenih delavcev na stigmo povezano s hivom, z namenom da bi se stvari izboljšale.

Knjižica je bila sofinancirana s sredstvi Ministrstva za zdravje.

Pri Društvu ŠKUC je izšel zbornik »Primeri dobrih praks s področja informiranja mladih v Sloveniji«. V zborniku lahko najdete dobre prakse s področja informiranja mladih, si preberete zakaj je informiranje mladih pomembno ter kaj vse se na področju informiranja mladih dogaja v Sloveniji. Zbornik je nastal v okviru Ljubljanske mreže info točk, ki se ukvarja z informiranjem mladih v Ljubljani. link do zbornika je tukaj: http://www.lmit.org/wp-content/uploads/2021/01/SKUC-ZBORNIK.pdf Zbornik je financiral Urad za mladino MOL.

LEZBIČNA (LGBT+) KNJIŽNICA IN ARHIV vsak četrtek in petek, med 15.00 in 19.00, Metelkova 6, 1000 Ljubljana, (julij, avgust zaprto) Lezbična (LGBT+) knjižnica in arhiv , projekt Lezbične sekcije Škuc-LL , zaobjema delovanje specializirane knjižnice in arhiva, ki sta namenjena lezbičnim in gejevskim študijam (LGBT), študijam spolov in seksualnosti, človekovim pravicam in razvoju GLBT+ skupnosti in gibanja v Sloveniji. Je edina tovrstna specializirana zbirka v Sloveniji ter v širši regiji in je v teku let postala referenčna, saj pokriva področje, s katerim se sistematično ne ukvarja nobena druga splošno izobraževalna ali specializirana knjižnica ali ustanova v Republiki Sloveniji. Neprekinjeno deluje od maja 2001. Zbirka Knjižnice zaobjema preko 6000 bibliografskih enot (klasično knjižno gradivo, avdio in vizualno gradivo), ki se deli na strokovno literaturo (teorija); pravne dokumente EU in R Slovenije (zakoni in predpisi na področju GLBT); priročnike za varstvo človekovih pravic; slovensko leposlovje (poezija, proza); tuje in prevodno leposlovje (poezija, proza); periodiko (revije, serije); poljudno gradivo (stripi, vodiči); avdio-vizualno gradivo (zvočni zapisi, VHS, DVD, fotografije, plakati, transparenti); dokumentarno gradivo (arhivski dokumenti); medijski arhiv; slovensko GLBT bibliografijo. Zbirka je klasificirana v skladu z osnovnimi bibliotekarskimi standardi. Lezbična (LGBT+) knjižnica in arhiv predstavlja znotraj samega AKC Metelkova enega od členov metelkovskih knjižnic (skupaj s knjižnico Mirovnega inštituta , StripBurgerja , SCCA in Škratove čitalnice ), obsežnih kolekcij, ki v prostoru Slovenije ohranjajo in negujejo javno dostopni fond predvsem sodobnih teoretskih in umetniških zvrsti, nepogrešljivih za razvoj kritičnega mišljenja. Pripravila: Nataša Velikonja, koordinatorka Lezbične knjižnice projekt omogoča: Mestna občina Ljubljana