Lepo vabljene_ na ogled razstave z umetnico Samiro Badran in kuratorko Àngels Miralda v četrtek, 2. 4., ob 18. uri in na odprtje razstave ob 19. uri!
___________
Jedka Palestina 2. 4. 2026 - 3. 5. 2026
Umetnica: Samira Badran Kuratorka: Àngels Miralda
___________
Obr azstavni dogodki
4. 4. 2026 ob 13. uri, Ogled razstave Jedka Palestina z umetnico Samiro Badran in kuratorko Àngels Miralda.
8. 4. 2026 ob 18. uri, Raziskovanje solidarnosti in njenih hierarhij – branje in pogovor o knjigi Hierarchies of Solidarity avtorjev சிந்துஜன் வரதராஜா (Sinthujan Varatharajah) in مشترى هلال (Moshtari Hilal). Moderatorka: Jana Stardelova
11. 4. 2026 ob 12. uri, Sumud – platforma za svobodno Palestino:Vsaka dobra pesem je dejanje odpora – branje palestinske poezije.
27. 4. 2026, ob 17. uri, No Border Craft – predstavitev kolektiva in delavnica kvačkanja palestinskih simbolov in motivov.
___________
Razstava Jedka Palestina predstavlja izbor del palestinske umetnice Samire Badran , ki živi in ustvarja v Španiji. Razstava združuje risbo, fotografijo, slikarstvo, kolaž in eksperimentalno animacijo. Umetniška praksa Samire Badran izhaja iz risbe kot temeljnega izraza, ki ga umetnica razvija v različnih medijih. V središču njenega ustvarjanja je Palestina, pri čemer se posveča temam apartheida, fragmentacije telesa in razdrobljenosti prostora ter kolektivnega spomina.
Razstava vključuje tudi izbor filmov iz projekta Palestina Animada , ki podpira palestinske umetnike in z mednarodnimi projekcijami opozarja na vitalnost ustvarjalne produkcije v Palestini kljub omejenim pogojem.
Razstava Jedka Palestina ponuja poglobljen vpogled v delo umetnice, ki skozi preplet osebne in kolektivne zgodovine ustvarja vizualni jezik upora, spomina in vztrajanja.
___________
Več o razstavi!
___________
Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

Solidarni s Palestino in Libanonom
Ponedeljek, 4. 5. 2026, ob 18. uri, Galerija Škuc, Stari trg 21, Ljubljana.
Ob zaključku razstave palestinske umetnice Samire Badran v prostorih Galerije Škuc prirejamo solidarnostno druženje v podporo in pomoč Palestini in Libanonu.
Pomembno se nam zdi, da se v takih trenutkih povezujemo in gradimo močno skupnost, zato želimo z benefitom tokrat ponuditi možnost sodelovanja čim širši skupnosti.
Poleg umetniških del, glasbenih/knjižnih izdaj, ki bodo na voljo, organiziramo tudi “srečelov”, dobitke pa smo razdelili v kategoriji izdelek in storitev. Verjamemo, da vsak nekaj zna, lahko nekaj podari (npr. kozarec marmelade/kimchija, kvačkan/pleten šal, kisle kumarice, "bon" za povrtnine; striženje las, risanje portreta, vožnja s kanujem, ura solopetja, pomoč pri sestavljanju pohištva, popravilo kolesa, …– k dobitku vključite kontaktne podatke, če so potrebni).
Za sodelovanje prosim izpolnite obrazec na povezavi: https://forms.gle/1GbGbNusM4wmf1k89
Dobitek/delo prinesite v prostore Galerije Škuc (Stari trg 21, Ljubljana) v naslednjih terminih:
- četrtek, 30. april, med 14. in 18. uro - nedelja, 3. maj, med 15. in 20. uro ali - ponedeljek, 4. maj, 2026 med 10. in 15. uro.
Prosimo vas, da za zaščito del in dobitkov poskrbite sami.
Na dogodku bodo mogoča samo plačila z gotovino.
Najlepša hvala za vaš razmislek.
Za morebitna vprašanja pišite na: info.center@skuc.org

Večerja | predstava
Ponovitve:
torek, 5. 5. 2026, ob 20.00, Galerija Škuc
sreda, 25. 3. 2026, ob 20.uri, Galerija Škuc - RAZPRODANO!
petek, 20. 3. 2026, ob 20. uri, Galerija Škuc - RAZPRODANO! cena vstopnice 8 €, 5 € za dijake, študente in upokojence, rRezervacija vstopnic: info@skuc.org
Premiera: torek, 10. 3. 2026, ob 20. uri, Galerija Škuc - RAZPRODANO!
Večerja kot zadnji večji obrok v dnevu ali kot povabilo na prijetno prijateljsko druženje v staro mesčansko stanovanje. 7 posameznikov, ki nimajo nič zares skupnega se znajde na večerji. Zakaj? Kdo sploh so? Kaj jih povezuje? Kaj prikrivajo? Na videz prijetno druženje se tekom večera spreobrne v popoln kaos.
IGRAJO: Tinkara Kolar, Iza Lužar, Maks Mihajlović, Marina Mihajlović, Špela Pehant, Matija Pevec, Marko Tozon Muršec, Gašper Turk
Produkcija Samonastali v sodelovanju z Društvom ŠKUC.
Društvo ŠKUC sofinancirajo: Ministsratvo za kulturo, Mestna občina Ljubljana in Urad za mladino RS

Knjiga in spol: Moč glasov, ki spreminjajo pogled
okrogla miza
Četrtek, 7. maj 2026, ob 20. uri, Galerija Škuc, Ljubljana.
Pogovor se osredotoča na pripovedovanje osebnih zgodb kot specifično obliko razumevanja, saj deljenje izkušenj pomaga pri prepoznavanju v družbi velikokrat nevidnih tem, zlasti tam, kjer so stereotipi globoko zakoreninjeni — kot na primer pri nasilju na podlagi spola, endometriozi in trans tematikah. Razprava izhaja iz predpostavke, da osebna pričevanja delujejo kot mehanizem razpiranja javnega prostora: omogočajo premik od individualizacije problemov k njihovemu družbenemu umeščanju. S tem razbijajo prevladujoče stereotipe, ki pogosto banalizirajo, patologizirajo ali delegitimirajo izkušnje posameznic_kov. Obenem pa se bo pogovor dotaknil tudi ambivalentnost takšnega razkrivanja: po eni strani gre za opolnomočenje, ustvarjanje skupnosti in kolektivnega znanja, po drugi pa za izpostavljenost, ranljivost in tveganje ponovne stigmatizacije ali instrumentalizacije izkušenj.
Maja Peharc se bo pogovarjala s Tjašo Franko, Nalom Kocjanom in Majo Plaz .

Projekt “Knjiga in spol” podpira Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo." Dogodek je organiziran s strani Spol.si v sodelovanju z Dnevi enakosti spolov na Filozofski fakulteti UL ob podpori KUD Mreže in Društva ŠKUC.

Bralni klub za mlade
Albert Camus: Kuga
Petek, 8. 5. 2026, ob 17. uri, Info center ŠKUC, Stari trg 21, Ljubljana.
Vabljeni_ne na bralni klub za mlade!
Na tokratnem bralnem klubu beremo roman Kuga avtorja Alberta Camusa.
Dogajanje je postavljeno v 40. leta 20. stoletja v mesto Oran na alžirski obali. Protagonist romana, zdravnik Bernard Rieux, začne po ulicah opažati vedno več mrtvih podgan. Mestne oblasti jih po vedno večjem pritisku javnosti odstranijo in zmotno mislijo, da je zgodba s tem zaključena. Izkaže se, da so podgane prenašalke kuge, ki se po mestu bliskovito razširi.
Camusov roman Kuga je v izvirniku prvič izšel leta 1947, v slovenskem prevodu Jožeta Javorška pa leta 1965. Velja za nekakšen literarni komplement njegovega filozofskega eseja Uporni človek, ki je izšel le nekaj let pozneje. Beremo ga lahko kot alegorijo ali kot kroniko izbruha elementarne nesreče v podobi epidemije, ki prizadene mesto Oran.
Bralni klub je namenjen vsem mladim, ki radi berete in se o prebranih knjigah tudi pogovarjate.
Bralni klub vodi Tadeja Pepelnjak, študentka gozdarstva.
⚠️Bralnega kluba se lahko udeležite, tudi če knjige niste prebrali v celoti. Na bralnem klubu namreč teme v knjigi navezujemo na lastno življenje in svoje izkušnje.
Na bralnem klubu se dobimo ob 17.00 v Škucu na Starem trgu 21.
❗️Če se bralnega kluba udeležite več kot 5x, vam podarimo knjigo Založbe ŠKUC.❗️
Za vsa dodatna vprašanja smo vam na voljo na info.center@skuc.org .

Dogodek sofinancirata Mestna občina Ljubljana in JAK.

Ahmed Masud: Izdelovalka mrtvaških prtov, monodrama
PONOVITVE:
nedelja, 10. 5. 2026, ob 20.00, Gledališče Glej
torek, 17. 3. 2026, ob 20.00, PTL, Ljubljana, ( vstopnice )
nedelja, 8. 3. 2026, ob 20.00, Intimni oder, GT22, rezervacija vstopnic: rezervacije@moment.si
sreda, 22. 10. 2025, ob 19.00, Minoriti, Maribor (vstopnice)
torek, 21. 10. 2025, Mestno gledališče Ptuj (zaključena)
ponedeljek, 20. 10. 2025, ob 19.30, Mestno gledališče Ptuj ( vstopnice )
sreda, 15. 10. 2025, ob 20.00, Pošta, Robbova ulica 15, Ljubljana (vstopnice)
torek, 14. 10. 2025, ob 20.00, Pošta, Robbova ulica 15, Ljubljana (vstopnice)
četrtek, 12. 6., ob 21.00, Galerija Škuc
nedelja, 25. 5., ob 21.00, Klub Monokel
ponedeljek, 26. 5., ob 21.00, Klub Monokel
torek, 27. 5., ob 21.00, Klub Monokel
petek, 4. 4., ob 20.00 Klub Monokel
sobota, 5. 4., ob 20.00, Klub Monokel
četrtek, 10. 4., ob 20.00, Klub Monokel
četrtek, 3. 4. 2025, ob 20.00, klub Monokel, premiera
cena vstopnice: 10 €, 7 € študentje, dijaki, upokojenci, rezervacije vstopnic: info@skuc.org
V monodrami IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV gre za prvoosebno izpoved gospe Suad, osemdesetletne prebivalke Gaze, ki danes morda ni več živa. Ahmed Masud, palestinski pisatelj in dramatik, sicer profesor angleške književnosti na univerzi v Londonu, je leta 2014 o njej napisal dramo. In Hadži Suad, gospa Suad, kot jo je poimenoval, je hkrati postala še fikcija. Simbol odpora in nepodredljivosti palestinskega ljudstva. Dramska oseba, ki zaradi strašne resničnosti, v katero je ujet njen narod sredi največjega koncentracijskega taborišča na svetu, kot palestinska Mati Korajža postane za vedno živa.

Draga Potočnjak, fotografija z vaje B. Bučinel

Eda Čufer
Nekaj misli ob uprizoritvi Izdelovalke mrtvaških prtov
Danes zjutraj (18. 3. 2025) so me novice o brutalnem pokolu civilistov, med njimi več kot sto otrocih, v zgodnjih jutranjih urah ubitih v Gazi, prestregle, ravno ko sem se pripravljala na pisanje tega sestavka o Izdelovalki mrtvaških prtov – uprizoritvi, ki nastaja po besedilu palestinskega avtorja Ahmeda Masuda. Tekst se začne s prizorom, ki se je za mnoge uresničil danes zjutraj. Junakinja Hadži Suad v prvem prizoru premišljuje, ali je mogoče prav danes dan, ko bo umrla v enem od izraelskih zračnih napadov.
Čeprav je nastanek besedila spodbudila enainpetdesetdnevna vojna v Gazi leta 2014 (potem ko je avtor že več kot desetletje živel v Angliji), se zdi, kot da bi se dogajalo v realnem času leta 2025. To časovno prekrivanje postavlja pred nas, ustvarjalce predstave, izziv. Kako se znajti med fiktivnostjo literarno-gledališkega besedila in medijsko fikcionalizacijo realne genocidne vojne in progress ?
Absurdistični, nadrealistični in sarkastični ton in razvoj Masudovega besedila pod površino skriva resnično tragedijo generacij Palestincev, ki so svoja življenja preživeli v zasilnih domovih, taboriščih in getih. Hadži Suad nas v svoji pripovedi vodi od angleške kolonizacije pred katastrofo ( nakba ), s katero se leta 1948 začne nenehno preganjanje in razseljevanje Palestincev, do enainpetdesetdnevne vojne leta 2014 (in posredno do genocidne vojne 2023–2025, ki je v polnem teku). Med nakbo so bili ubiti Suadini starši in celotna družina, med prvo intifado je bil ubit sin, najdenček, ki ga je zapuščenega našla v kaosu nakbe ,leta 2014 pa se sooča z dejstvom, da je vnuk Gasan prebegnil v izraelsko vojsko, ki jo bo mogoče prav »tistega dne« ubila.
Ustvarjalci predstave se sprašujemo, ali je to drama absurda ali tragedija, ki se izteče v umor matere. Kako to delo uprizoriti in ga odigrati?
Ko je Susan Sontag leta 1993 prišla v oblegano Sarajevo in je tam z igralci štiri tedne postavljala na oder Beckettovo igro Čakajoč Godota , se mi je zdel izbor teksta skoraj tavtološko banalen, saj smo takrat, ujeti v efekt CNN-a , zares, kakor na Godota, čakali na mednarodno voljo in politično ter vojaško pomoč pri zaustavitvi vojne, ki se je pred našimi očmi razvijala v genocidno (Srebrenica). Toda mogoče sta Beckett in dramatika absurda prava smer v iskanju notranjih občutij, prek katerih bi se lahko povezali svetovi resnične osemdesetletne izdelovalke mrtvaških prtov iz Gaze, Masuda, ki v Londonu živi življenje, kakršnega ne bi mogel živeti, če bi ostal v Palestini, in nas, ki se trudimo v to vživeti in razumeti, seveda na osnovi lastnih izkušenj in informacij, ki jih imamo na voljo.
V Beckettovi drami, ki je bila napisana konec štiridesetih let prejšnjega stoletja, je Theodor Adorno odkrival preoblečeno tragedijo, ki sta jo spodbudili izkušnja holokavsta in moderna kriza smisla po drugi svetovni vojni. Ko smo bili v devetdesetih letih zgroženi nad pomanjkanjem mednarodne solidarnosti med vojno na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, ki so jo štiriindvajset ur na dan globalno predvajale multinacionalne kabelske in satelitske mreže, smo se pogosto spraševali, kam je izginil humanizem eksistencializma in absurdizma. Ali je treba krivdo iskati v relativizmu poststrukturalizma in postmodernizma? V ujetosti v vlogo gledalcev pokolov, ki ne morejo narediti ničesar? V Pogledu na bolečino drugega (2003) Susan Sontag piše prav o odzivu ljudi na medijske podobe aktualnega sodobnega vojnega nasilja. Ko so po planetu zaokrožili prvi posnetki in fotografije vojne v Sarajevu, katere tarča so bili civilisti, so ljudje čutili, da bi bilo treba nekaj narediti, takoj. Kasneje so se prizorov iz Bosne zasitili, ker se ta vojna ni in ni hotela končati.
Kako naj se torej odzovemo na slabih sto let trajajoče vse hujše krčenje in odvzemanje življenjskega prostora in na nenehno represijo nad palestinskim narodom, represijo, ki se razvija v odprt genocid, znova, pred našimi očmi? Sama bom sklenila z upanjem, da ga je še mogoče ustaviti in krivce zanj spraviti na sodišče.
KOLOFON:
Ahmed Masud: IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV
Prevajalka: Kristina Božič, režiser: Ivan Peternelj, igrata: Draga Potočnjak in Ivan Peternelj, dramaturginja: Eda Čufer, scenografka: Ema Kugler, kostumografka: Slavica Janošević, lektorica: Mateja Dermelj, oblikovalec gledališkega lista: Matej Peternelj, oblikovalec svetlobe: Borut Bučinel, tonska mojstrica: Lana Križaj, izvršna producentka: Barbara Hribar
Predstava je nastala v produkciji Društva za umetnost AVGUS in ŠKUC gledališča ob finančni podpori Mestne občine Ljubljana in Ministrstva za kulturo Republike Slovenija.
Zahvaljujemo se Slovenskemu mladinskemu gledališču in Tanji Velagić.

Nuovo Testamento (italo disco/darkwave) in The Spoiled (post-punk)
sobota, 16. 5. 2026, ob 21.00, Klub Gromka
Za oboževalce: Lebanon Hanover, Twin Tribes, London After Midnight, She Past Away, Kontravoid, Cold Cave ipd.
Vstopnice: 15 € v predprodaji, 18 € na dan
vstopnice že v predprodaji: https://www.mojekarte.si/si/nuovo-testamento-us-it/vstopnice-1211446.html
Italo-disco, darkwave, coldwave, post-punk in celo kakšen pridih rocka bi se našel.
Če vaša melanholična srca poskočijo ob omembi katerekoli izmed teh zvrsti, naj prinesemo kanček serotonina v vaša življenja z informacijo, da bomo vse združili pod eno streho.
V naše loge se vrnejo sedaj že kultni Nuovo Testamento. Ameriško-italijanska naveza, ki kombinira darkwave in italo-disco. Zasedba, ki strelja hite po tekočem traku in je sestavljena iz prekaljenih glasbenikov, ki so pred Nuovo Testamento pilili svoj glasbeni izraz v raznovrstnih glasbenih skupinah kot so Harror Vacui, Crimson Scarlet in celo d-beat psihičih Tørsö.
V zadnjih letih so iz majhnega, butičnega banda zrastli v kar priznano ime znotraj svoje scene, a kljub temu so se v Ljubljani vedno pripravljeni vrniti v pristno okolje manjšega klubskega odra, kjer lahko nostalgično podoživijo energičnost ter intimnost njihovih začetkov.
Tokrat jih na turneji spremlja njihov 'cimer' iz priznane založbe AVANT! records in sicer priznani post-punk izvajalec The Spoiled, ki se ponaša z introspektivno glasbo polno temne romantike, distorziranimi sinti, kitaro močno zakopano v valovih reverbe in vso to zvočno paleto začini še z občasnim rockovskim priokusom.
Nuovo Testamento
https://nuovotestamento.bandcamp.com/album/love-lines https://www.youtube.com/watch?v=B54XuMrcFpg https://www.youtube.com/watch?v=XeADtPcM9r8 https://www.youtube.com/watch?v=ldZPLUhXEXw
The Spoiled
https://thespoiled.bandcamp.com/ https://www.youtube.com/watch?v=2hbWaltJHiI https://www.youtube.com/watch?v=a0xA1bTdox8 https://www.youtube.com/watch?v=n0eOFTRNTHs

Koncert sofinancirata: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana

Sreda, 20. 5. 2026, ob 19. uri, ŠKUC-Kulturni center Q/Klub Tiffany, Ljubljana.

Kviropisje so literarni dogodki, kjer smo odprte_i za vse literarne zvrsti kvir oziroma LGBTQIA+ izraza: poezija, proza, dramatika, prevajana kvir dela, scenaristika, performans, glasbena besedila (in glasbeni nastopi!), esejistika, dnevništvo in tako dalje.
Za branje se lahko prijavite na povezavi: https://forms.gle/VWXkBZ84cC5KsvDT7
Na zadnjem, prekmurskem Kviropisju smo tudi začele_i z novostjo: BRANETOVO POSLANICO.
Brane Mozetič je dolgoletni urednik knjižne zbirke Lambda pri založbi ŠKUC; zaslužen je za nadvse pestro bero izvirne in prevedene kvir literature v slovenščini. Ponudil je, da za vsako Kviropisje občinstvu podari izvode knjige pretekle_ga avtorice_ja zbirke Lambda. Za to smo mu nadvse hvaležni in 20. 5. nas bo v sklopu Branetove poslanice obiskal nihče drug kot pesnik Milan Šelj! Na dogodku bodo na voljo Milanove knjige, kot so bile na prejšnjem knjige Suzane Tratnik.
Na vsakem dogodku Kviropisja so na voljo tudi vse novoizdane knjige založbe ŠKUC po znižani ceni:
- Jean Cocteau: BELA KNJIGA
- Čas divjega tulipana: antologija osmanske lirike
- Garth Greenwell: KAR TI PRIPADA

- Nina Dragiičević (ur.): KRALJICE
- Selby Wynn Schwartz: ŽIVLJENJE KAMELEONA

- Mattilda Bernstein Sycamore: KONEC SAN FRANCISCA
- Bjørn Rasmussen: KOŽA JE ELASTIČNI OVOJ, KI OBDAJA TELO
- Brane Mozetič: PUNČEK
- Valentijn Hoogenkamp: ANTIBOY
- Anna Lidia Vega Serova: TRIBADE BREZ PLEMENA
- Nataša Velikonja: PRISPEVKI K ZGODOVINI LGBT GIBANJA V SLOVENIJI 1984-2024


Kviropisje pripravljajo:
Vodja organizacijske ekipe: Pino Pograjc . Organizacijska ekipa: Miha Bizjak, Tevž, Alex Eržen, Matija Pogorelc. Fotografija: Marcel Obal. Oblikovanje: Angela Steiner . Produkcija: Zavod Omrežje in Društvo ŠKUC

Finančna podpora Kviropisja: Mestna občina Ljubljana, Kulturni center Q (Klub Tiffany), društvo ŠKUC, Javna agencija za knjigo RS - JAK, Zavod Omrežje in Urad za madino RS.

Program Kulturnega centra Q poleg lastnega vložka podpirajo Urad za mladino ter Oddelek za zdravje in socialno varstvo Mestne občine Ljubljana, Urad Republike Slovenije za mladino in JAK.

ŠKUC – Kulturni center Q obvešča:
Klub Tiffany predstavlja varen prostor, ki ga sooblikujemo vsi_e, namenjen GLBTQ skupnosti, kjer je prepovedano vsakršno verbalno ali fizično nasilje. Prav tako se ne tolerira homofobije, bifobije, transfobije, seksizma, nacionalizma, rasizma in drugih oblik zatiranj.
Vse obiskovalke_ce prosimo, da to upoštevajo in hkrati opozorijo ekipo na pojav nasilja. To lahko storite osebno ali nam pišete na kulturnicenterq@gmail.com in FB stran Klub Tiffany .

Vabilo v skupino »Naš Klub« – varen prostor za geje in druge MSM
Dragi prijatelj, vabimo te v Naš Klub , novo družabno in podporno skupino za geje in druge moške, ki imajo spolne odnose z moškimi. Gre za varen, sproščen in prijazen prostor, kjer se lahko pogovarjamo o temah, ki oblikujejo naše življenje: zdravje, odnosi, spolnost, duševno počutje, izkušnje, izzivi in radosti, ki jih delimo kot skupnost.
Skupina je namenjena vsem generacijam – mladim, starejšim, tistim, ki živijo s hivom, in tistim, ki ne. Pomembno je le, da si želiš druženja, podpore, pogovora ali novih poznanstev.
Kaj počnemo?
- srečujemo se enkrat mesečno v Ljubljani, - pogovarjamo se o temah, kot so dobro počutje, hiv, SPO, PrEP, - duševno zdravje, odnosi, staranje, spolnost, - skupaj gremo tudi *na fitnes, na izlete, v naravo, na obiske in kulturne dogodke, - ustvarjamo varen prostor, kjer velja zaupnost, spoštovanje in sprejemanje.
Zakaj priti?
- ker je lažje, ko nisi sam, - ker je lepo spoznati nove ljudi, - ker je dobro skrbeti za svoje zdravje, - ker je skupnost močnejša, ko se poveže.
Pridruži se nam v sredo, 15. aprila, ob 18. uri in postani del kroga, kjer se lahko sprostiš, deliš, poslušaš in rasteš. Zaradi lažje organizacije srečanja zbiramo prijave po e-pošti magnus@skuc.org kjer ti bomo sporočili tudi kraj srečanja v Ljubljani.
Naš Klub – prostor za pogovor, podporo in dobro počutje.

Video dokumentacija cikla dogodkov Ko telo govori pesem Cikel dogodkov Ko telo govori pesem je skozi raznolike umetniške in diskurzivne formate odpiral prostor za razmislek o izkušnji raka, telesu, spominu in skupnosti. Dogodki so povezovali umetnice_ke, bolnice_ke, strokovnjakinje_ke in širšo javnost ter omogočali deljenje osebnih izkušenj, umetniških praks in kolektivnih vprašanj, ki jih bolezen odpira. Video dokumentacija zajema celoten potek programa – od pogovorov in razprav do pesniških in performativnih prispevkov – ter ohranja prostor dialoga tudi po zaključku dogodkov v živo.
Ko telo govori pesem | Okrogla miza: Umetnost, telo in rak Galerija Škuc, 6. 10. 2025 Okrogla miza je povezala umetniške, zdravstvene in podporne perspektive ter odprla pogovor o tem, kako se izkušnja raka zapisuje v telo, spomin in vsakdanje življenje. Razprava se je dotaknila vprašanj soočanja z boleznijo, vračanja v življenje po zdravljenju, vloge umetnosti pri predelavi izkušnje ter meja med intimnim in javnim pri deljenju osebnih zgodb. Sodelujoče_i: Tanja Matijašević, Milan Šelj, Hannah Koselj Marušič, Tanja Španić (Europa Donna), Jana Pahole, dr. med., spec. int. onk. Pogovor je vodila Pia Nikolič .

Ko telo govori pesem | Pesniški / literarno-performativni večer Galerija Škuc, 7. 10. 2025 Pesniški večer je zbral avtorice_je, ki so skozi poezijo delili svoje izkušnje prebolevanja raka ali izkušnje bližnjih. Branja so ustvarila prostor za poslušanje, prepoznavanje in skupno refleksijo o bolezni, ranljivosti in vztrajnosti. Sodelovale_i so Pino Pograjc, Tanja Matijašević, Špela Setničar, Milan Šelj, Katarina Majerhold, Jerneja Vrabič in drugi .

Ko telo govori pesem - umetnost in rak | Okrogla miza: Prepletanja onkraj bolezni
Galerija Škuc, 17. 11. 2025
Druga okrogla miza se je osredotočila na vprašanje, kako ustvarjalnost in umetniške prakse pomagajo preoblikovati izkušnjo bolezni ter omogočajo občutek dejavnosti, prisotnosti in povezanosti – ne glede na diagnozo. Pogovor je raziskoval, kako izkušnja raka spreminja posameznike in skupnosti ter kako se skozi ustvarjanje odpirajo novi pomeni in odnosi. Sodelujoče_i: Matevž Harlander, dr. med., pulmolog (UKC Ljubljana); Jerneja Vrabič; Irena P. Beguš; Breda Brezovar Goljar (Društvo onkoloških bolnikov Slovenije) . Pogovor je moderirala Petra Prešeren Golob .

Ko telo govori pesem: Prepletanja – rak in umetnost | Literarno-performativni večer z odprtim mikrofonom Galerija Škuc, 17. 11. 2025
Zaključni literarno-performativni večer je odprl prostor različnim oblikam umetniškega izraza, ki so udeleženkam_cem predstavljale oporo v času soočanja z boleznijo. Skozi poezijo, branje in performans so se prepletale osebne izkušnje, telesni spomini in razmisleki o okrevanju ter skupnosti. Nastopile_i so Tanja Matijašević s Patricijo Crnkovič, Špela Setničar, Irena P. Beguš, Katarina Keček, Jerneja Vrabič in drugi .


Ko telo govori pesem | literarni večer in branje
Galerija Škuc, 7. 4. 2026
Literarni večer Ko telo govori pesem se posveča izkušnji raka in soočanju z boleznijo: telesu, ki se spreminja; odnosom, ki se lomijo ali poglabljajo; vprašanjem minljivosti, spolnosti, moči in skupnosti. Brale_i smo poezijo in pričevanja, ki ste nam jih poslale_i. Skozi besede smo odpirale_i prostor za izrekanje ter za skupnost, ki podpira in prisluhne raznolikim izkušnjam.
Nastopile_i so: Tanja Matijašević, Jerneja Vrabič, Milan Šelj, Špela Setničar in druge_i pesnice in pesniki. Svoje zapise so lahko prebrale_i tudi vse_i prisotne_i – na voljo je bil odprti mikrofon.