UTELEŠENO: 2026
5. 3. 2026 - 25. 8. 2026
___________
Program:
5. 3. 2026 ob 19. uri Lazar Simeunović Simptom očeta
6. 3. 2026 ob 19. uri Hristijan Nashulovski Ljudi
19. 3. 2026 ob 19. uri Ana Malnar Obdrži me tu
23. 3. 2026 ob 18. uri Ekspanzija v prostoru (Javna diskusija) Moderatorka: Alenka Pirman Sodelujejo: Dunja Kukovec, Barbara Borčić, Vladimir Vidmar, Maša Žekš, Jasmina Založnik in Tatiana Kocmur.
25. 8. 2026 ob 19. Uri Alja Branc Barbosa Platonic Dances
___________
Galerija Škuc predstavlja UTELEŠENO, novo programsko platformo, posvečeno performativnim umetniškim praksam. Projekt se osredotoča na minljive, časovne in utelešene umetniške forme, ki v ospredje postavljajo prisotnost, proces in neposredno izkušnjo ter se upirajo popredmetenju.
Prva edicija prinaša štiri performanse in javno diskusijo. Nastopili bodo Lazar Simeunović (Simptom očeta, 5. 3. 2026), Hristijan Nashulovski (Ljudi, 6. 3. 2026), Ana Malnar (Obdrži me tu, 19. 3. 2026) in Alja Branc Barbosa (Platonic Dances, 25. 8. 2026). 23. marca 2026 bo potekala javna diskusija Ekspanzija v prostoru, ki jo bo moderirala Alenka Pirman. V pogovoru bodo sodelovali Dunja Kukovec, Barbara Borčić, Vladimir Vidmar, Maša Žekš, Jasmina Založnik in Tatiana Kocmur.
Program odpira vprašanja telesa kot političnega in čustvenega prostora, mehanizmov oblasti, identitete, nepripadnosti ter sodobnih oblik skupnosti. UTELEŠENO vzpostavlja prostor za raziskovanje in razvoj performansa ter krepi njegovo vlogo v sodobni umetnosti.
___________
Več o projektu
___________
Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

Mapiranje antigenderskih gibanj na Zahodnem Balkanu in strategij odpora proti njim
(okrogla miza v angleškem jeziku)
Sreda, 4. 3. 2026 ob 18.00, Galerija Škuc, Ljubljana.
Prost vstop, zbirajo se prostovoljni prispevki.
Na Zahodnem Balkanu in v širši srednjeevropski regiji zadnje čase težko spregledamo vzpon mreže antigenderskih akterjev. Od klečečih molivcev na javnih trgih, ki molijo za podrejenost žensk moškim, do nasprotnikov pravice do splava in tako imenovanih »zaskrbljenih staršev«, ki želijo »zaščititi« otroke pred LGBTIQ+ ideologijami, vsi so postali ena najbolje organiziranih in dobro financiranih groženj, s katerimi se soočamo.
Antigenderska gibanja širijo mizogine narative, nacionalistično ideologijo ter sovraštvo in neresnice proti LGBTIQ+ osebam. Ne gre za osamljene incidente, temveč za del transnacionalnega gibanja, ki strateško napada pravice žensk, telesno avtonomijo, enakost LGBTQ+ oseb in civilno družbo kot celoto. Za feministična in LGBTIQ+ gibanja v regiji so posledice resne: od blatenja in spletnega nadlegovanja do neposrednih groženj fizični varnosti, digitalnih napadov, škode ugledu in institucionalnih pritiskov. Redno spremljanje, pravočasno deljenje informacij ter izgradnja skupnega razumevanja strategij protispolnih gibanj zato postajajo nujne potrebe in ne zgolj še nekaj dodatnega kar počnemo.*
Namen okrogle mize je združiti raziskovalke_ce in aktivistke_e feminističnih in kvir gibanj na Zahodnem Balkanu, z namenom da bi mapirali antigenderska gibanja ter razpravljali o tem, kako nas lahko mednarodna solidarnost in skupne strategije opolnomočijo pri soočanju s temi dobro financiranimi in organiziranimi gibanji ter pri krepitvi odpornosti. Na okrogli mizi bodo sodelovali_e Amarildo Fecanji (Albanija), Dunja Bonacci Skenderović (Hrvaška), Manja Velichkovska (Severna Makedonija), Neo Nova (Slovenija) in Roman Kuhar (Slovenija), moderirala pa jo bo Eva Jus.
*Antonovska, D., Fecanji, A., Velichkovska, M., Bonacci Skenderović, D., & Leskaj, I. (2025). Regional strategy against the extreme right and anti-gender movement [neobjavljenj rokopis članic_ov komiteja za razdeljevanje sredstev Global Fund for Women za Zahodni Balkan.].

Organizacija: 27. Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore (KUD Mreža) Soorganizacija: Društvo ŠKUC Oblikovanje grafične podobe: Janu Krohm Kontakti za medije: Eva Jus, rdece.zore@gmail.com Finančna podpora: Mestna občina Ljubljana - oddelek za kulturo

Mapping Anti-Gender Movements in the Western Balkans and Strategies of Resistance Against Them
Living in the Western Balkans and the wider European region, it is hard not to notice the emergence of a web of anti-gender actors. From kneelers praying at public squares for women to be submissive to men to anti-abortion protesters and the concerned parents interested in “protecting” children from LGBTIQ+ ideologies, they have become one of the most coordinated and well-funded threats we face.
The Anti-gender movements spread misogynistic narratives, nationalist ideology, and anti-LBGTIQ+ hate and falsehoods and they are not isolated incidents but part of a transnational movement that strategically targets women’s rights, bodily autonomy, LGBTQ+ equality, and civil society as a whole. For feminist and LGBTIQ+ movements in the region, the impact is profound: from smear campaigns and online harassment to direct threats to physical safety, digital attacks, reputational harm, and institutional pressure. Regular monitoring, sharing timely information, and building a collective understanding of anti-gender strategies therefore emerge as essential needs—not optional tasks.*
This round table seeks to bring together researchers and activists from the feminist and queer movements in the Western Balkans, to map out anti-gender movements and to discuss how international solidarity and shared strategies can empower us to counter these well funded and organised movements and to build resilience. The round table will include Amarildo Fecanji (Albania), Dunja Bonacci Skenderović (Croatia), Manja Velickovska (North Macedonia), Neo Nova (Slovenia) and prof. Dr. Roman Kuhar (Slovenia) and will be moderated by Eva Jus.
* Antonovska, D., Fecanji, A., Velichkovska, M., Bonacci Skenderović, D., & Leskaj, I. (2025). Regional strategy against the extreme right and anti-gender movement [Unpublished manuscript by the Grant Committee Members for the Global Fund for Women in the Balkans Network.].

Organisation: 27th International Feminist and Queer Festival Red Dawn (Arts and Culture Association KUD Mreža) Coproduction: ŠKUC Association Graphic Design: Janu Krohm Media Contacts: Eva Jus, rdece.zore@gmail.com Financial Support: The Ministry of Culture of the Republic of Slovenia, the City Municipality of Ljubljana - Department of Culture

Ahmed Masud: Izdelovalka mrtvaških prtov, monodrama
PONOVITVE:
nedelja, 8. 3. 2026, ob 20.00, Intimni oder, GT22, rezervacija vstopnic: rezervacije@moment.si
torek, 17. 3. 2026, ob 20.00, PTL, Ljubljana
sreda, 22. 10. 2025, ob 19.00, Minoriti, Maribor (vstopnice)
torek, 21. 10. 2025, Mestno gledališče Ptuj (zaključena)
ponedeljek, 20. 10. 2025, ob 19.30, Mestno gledališče Ptuj ( vstopnice )
sreda, 15. 10. 2025, ob 20.00, Pošta, Robbova ulica 15, Ljubljana (vstopnice)
torek, 14. 10. 2025, ob 20.00, Pošta, Robbova ulica 15, Ljubljana (vstopnice)
četrtek, 12. 6., ob 21.00, Galerija Škuc
nedelja, 25. 5., ob 21.00, Klub Monokel
ponedeljek, 26. 5., ob 21.00, Klub Monokel
torek, 27. 5., ob 21.00, Klub Monokel
petek, 4. 4., ob 20.00 Klub Monokel
sobota, 5. 4., ob 20.00, Klub Monokel
četrtek, 10. 4., ob 20.00, Klub Monokel
četrtek, 3. 4. 2025, ob 20.00, klub Monokel, premiera
cena vstopnice: 10 €, 7 € študentje, dijaki, upokojenci, rezervacije vstopnic: info@skuc.org
V monodrami IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV gre za prvoosebno izpoved gospe Suad, osemdesetletne prebivalke Gaze, ki danes morda ni več živa. Ahmed Masud, palestinski pisatelj in dramatik, sicer profesor angleške književnosti na univerzi v Londonu, je leta 2014 o njej napisal dramo. In Hadži Suad, gospa Suad, kot jo je poimenoval, je hkrati postala še fikcija. Simbol odpora in nepodredljivosti palestinskega ljudstva. Dramska oseba, ki zaradi strašne resničnosti, v katero je ujet njen narod sredi največjega koncentracijskega taborišča na svetu, kot palestinska Mati Korajža postane za vedno živa.

Draga Potočnjak, fotografija z vaje B. Bučinel

Eda Čufer
Nekaj misli ob uprizoritvi Izdelovalke mrtvaških prtov
Danes zjutraj (18. 3. 2025) so me novice o brutalnem pokolu civilistov, med njimi več kot sto otrocih, v zgodnjih jutranjih urah ubitih v Gazi, prestregle, ravno ko sem se pripravljala na pisanje tega sestavka o Izdelovalki mrtvaških prtov – uprizoritvi, ki nastaja po besedilu palestinskega avtorja Ahmeda Masuda. Tekst se začne s prizorom, ki se je za mnoge uresničil danes zjutraj. Junakinja Hadži Suad v prvem prizoru premišljuje, ali je mogoče prav danes dan, ko bo umrla v enem od izraelskih zračnih napadov.
Čeprav je nastanek besedila spodbudila enainpetdesetdnevna vojna v Gazi leta 2014 (potem ko je avtor že več kot desetletje živel v Angliji), se zdi, kot da bi se dogajalo v realnem času leta 2025. To časovno prekrivanje postavlja pred nas, ustvarjalce predstave, izziv. Kako se znajti med fiktivnostjo literarno-gledališkega besedila in medijsko fikcionalizacijo realne genocidne vojne in progress ?
Absurdistični, nadrealistični in sarkastični ton in razvoj Masudovega besedila pod površino skriva resnično tragedijo generacij Palestincev, ki so svoja življenja preživeli v zasilnih domovih, taboriščih in getih. Hadži Suad nas v svoji pripovedi vodi od angleške kolonizacije pred katastrofo ( nakba ), s katero se leta 1948 začne nenehno preganjanje in razseljevanje Palestincev, do enainpetdesetdnevne vojne leta 2014 (in posredno do genocidne vojne 2023–2025, ki je v polnem teku). Med nakbo so bili ubiti Suadini starši in celotna družina, med prvo intifado je bil ubit sin, najdenček, ki ga je zapuščenega našla v kaosu nakbe ,leta 2014 pa se sooča z dejstvom, da je vnuk Gasan prebegnil v izraelsko vojsko, ki jo bo mogoče prav »tistega dne« ubila.
Ustvarjalci predstave se sprašujemo, ali je to drama absurda ali tragedija, ki se izteče v umor matere. Kako to delo uprizoriti in ga odigrati?
Ko je Susan Sontag leta 1993 prišla v oblegano Sarajevo in je tam z igralci štiri tedne postavljala na oder Beckettovo igro Čakajoč Godota , se mi je zdel izbor teksta skoraj tavtološko banalen, saj smo takrat, ujeti v efekt CNN-a , zares, kakor na Godota, čakali na mednarodno voljo in politično ter vojaško pomoč pri zaustavitvi vojne, ki se je pred našimi očmi razvijala v genocidno (Srebrenica). Toda mogoče sta Beckett in dramatika absurda prava smer v iskanju notranjih občutij, prek katerih bi se lahko povezali svetovi resnične osemdesetletne izdelovalke mrtvaških prtov iz Gaze, Masuda, ki v Londonu živi življenje, kakršnega ne bi mogel živeti, če bi ostal v Palestini, in nas, ki se trudimo v to vživeti in razumeti, seveda na osnovi lastnih izkušenj in informacij, ki jih imamo na voljo.
V Beckettovi drami, ki je bila napisana konec štiridesetih let prejšnjega stoletja, je Theodor Adorno odkrival preoblečeno tragedijo, ki sta jo spodbudili izkušnja holokavsta in moderna kriza smisla po drugi svetovni vojni. Ko smo bili v devetdesetih letih zgroženi nad pomanjkanjem mednarodne solidarnosti med vojno na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, ki so jo štiriindvajset ur na dan globalno predvajale multinacionalne kabelske in satelitske mreže, smo se pogosto spraševali, kam je izginil humanizem eksistencializma in absurdizma. Ali je treba krivdo iskati v relativizmu poststrukturalizma in postmodernizma? V ujetosti v vlogo gledalcev pokolov, ki ne morejo narediti ničesar? V Pogledu na bolečino drugega (2003) Susan Sontag piše prav o odzivu ljudi na medijske podobe aktualnega sodobnega vojnega nasilja. Ko so po planetu zaokrožili prvi posnetki in fotografije vojne v Sarajevu, katere tarča so bili civilisti, so ljudje čutili, da bi bilo treba nekaj narediti, takoj. Kasneje so se prizorov iz Bosne zasitili, ker se ta vojna ni in ni hotela končati.
Kako naj se torej odzovemo na slabih sto let trajajoče vse hujše krčenje in odvzemanje življenjskega prostora in na nenehno represijo nad palestinskim narodom, represijo, ki se razvija v odprt genocid, znova, pred našimi očmi? Sama bom sklenila z upanjem, da ga je še mogoče ustaviti in krivce zanj spraviti na sodišče.
KOLOFON:
Ahmed Masud: IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV
Prevajalka: Kristina Božič, režiser: Ivan Peternelj, igrata: Draga Potočnjak in Ivan Peternelj, dramaturginja: Eda Čufer, scenografka: Ema Kugler, kostumografka: Slavica Janošević, lektorica: Mateja Dermelj, oblikovalec gledališkega lista: Matej Peternelj, oblikovalec svetlobe: Borut Bučinel, tonska mojstrica: Lana Križaj, izvršna producentka: Barbara Hribar
Predstava je nastala v produkciji Društva za umetnost AVGUS in ŠKUC gledališča ob finančni podpori Mestne občine Ljubljana in Ministrstva za kulturo Republike Slovenija.
Zahvaljujemo se Slovenskemu mladinskemu gledališču in Tanji Velagić.

Večerja | predstava
Premiera: torek, 10. 3. 2026, ob 20. uri, Galerija Škuc.
Ponovitve: petek, 20. 3. 2026, ob 20. uri, Galerija Škuc, sreda, 25. 3. 2026, ob 20. uri, Galerija Škuc.
Rezervacija vstopnic: info@skuc.org
Večerja kot zadnji večji obrok v dnevu ali kot povabilo na prijetno prijateljsko druženje v staro mesčansko stanovanje. 7 posameznikov, ki nimajo nič zares skupnega se znajde na večerji. Zakaj? Kdo sploh so? Kaj jih povezuje? Kaj prikrivajo? Na videz prijetno druženje se tekom večera spreobrne v popoln kaos.
IGRAJO:
Tinkara Kolar Iza Lužar Maks Mihajlović Marina Mihajlović Špela Pehant Matija Pevec Marko Tozon Muršec Gašper Turk

Večer s Chantal Akerman
Sreda, 11. marec, ob 19. uri, Galerija Škuc.
Predstavili bomo prevod njene avtobiografske knjige Moja mama se smeje , sledila bo projekcija njenega filma Annini zmenki (1978, 127 minut).
Chantal Akerman (1950–2015) je belgijska filmska umetnica, pisateljica in feministična raziskovalka vsakdanjosti, ki je režirala več kot 40 filmov in ustvarila več umetniških instalacij.
Po kratkotrajnem študiju filma v Bruslju je pustila fakulteto, da je leta 1968 posnela anarhistični kratki film Saute ma ville in se na kratko preselila v New York. Njeno najbolj znano delo je avantgardna klasika, film Jeanne Dielman, 23 Quai du Commerce, 1080 Bruxelles (1975), s katerim je na festivalu v Cannesu prodrla na mednarodno prizorišče. Film natančno prikazuje podrobnosti vsakdanjega življenja ovdovele matere in je v filmskem svetu obveljal za izjemno vplivnega, za nekatere je celo eden najboljših filmov v filmski zgodovini. Režiserka se v svojih delih ukvarja z življenjem žensk, z odnosi med materjo in hčerko, s seksualnostjo, z lezbištvom in z žensko identiteto.
Chantal Akerman se je vse življenje borila z depresijo in z bipolarno motnjo, globoko pa jo je prizadela smrt matere Natalie (1927–2014). Leto in pol po materini smrti se je pri starosti 65 let odločila končati svoje življenje.
Knjiga Moja mama se smeje , napisana leta 2013, v slovnično povsem preprostih stavkih riše avtoportret ob svoji obnemogli mami, ob razhodu z nasilno partnerko in ob maminem (ne)sprejemanju istospolne usmerjenosti. Ob skrbi za mamo prvoosebna pripovedovalka svoja istospolna razmerja »preseli« v misli, saj o njih z mamo ne more razpravljati. Po eni strani tako besedilo opisuje težko izkušnjo globokega in hkrati nemogočega slovesa in maminih frustracij ob telesni nezmožnosti, po drugi strani pa prinaša inventuro umetničinega zasebnega in partnerskega življenja. Knjiga kakor v kontemplacijo ponuja tudi fotografije iz avtoričinih filmskih del, pri čemer neusmiljeno popisuje boleče detajle minulih razmerij in trenutnega vsakdanjika z bolno mamo. Besedilo se bere kot avtobiografsko, obenem pa Akerman s strogo disciplino pisanja ustvari refleksijo bližnjih odnosov, s katero se zlahka poistovetimo.

Annini zmenki (1978, 127 minut)
Anne Silver, belgijska filmska ustvarjalka, potuje po Zahodni Nemčiji, Belgiji in Franciji, da bi promovirala svoj nov film. Na poti srečuje neznance, prijatelje, nekdanje ljubezni in družinske člane, ves čas pa prečka izolirano in vse bolj homogeno Zahodno Evropo. Med ljudmi, ki jih sreča, je tudi njena lastna mati, s katero se pogovarja o tem, kako se je zaljubila v Italijanko. Na koncu se vrne v svoje stanovanje in posluša sporočila na telefonskem odzivniku, sama kot vedno. Kličejo različni prijatelji in/ali ljubezni, ki izražajo frustracije zaradi njene nedosegljivosti, pa tudi menedžer, ki hoče, da se pojavi na vseh svojih promocijskih nastopih. Zadnje sporočilo je od njene ljubice, ki sprašuje, kje je. Anne nikogar ne pokliče nazaj.

Dogodek omogočata Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in Ministrstvo za kulturo.

Poetically Uncorrect
koncert in druženje ob izdaji albuma Enkrat drugič
petek, 13. 3. 2026, ob 20h, Galerija ŠKUC
Vstopnina: prostovoljni prispevki
Vabljene, vabljeni na praznični koncert Poetically Uncorrect. Polno razlogov je za praznovanje: začetek pomladi; žvrgolenje ptic; vonj po potokih; petek trinajsti; skupnostna skrb ob obstoječih in prihajajočih grozljivkah; dejstvo, da smo živi in se lahko družimo; zagate, nerodnosti in lepote ljubezni; prodornost skupinskega smeha; nežnost skupinskega joka; obstoj krasnih podpornih prostorov, kjer se srečujemo. Malenkost pa bomo tudi praznovali izdajo glasbenega albuma Enkrat drugič. Pa vseeno pridite tokrat in ne enkrat drugič. Enkrat drugič in nekje drugje lahko ustvarimo tudi tukaj in zdaj.
Zasedba Poetically Uncorrect se je rodila iz sodelovanja, prijateljstva, ljubezni in prepiranja treh ustvarjalcev - Gergelyja Dózse z Madžarske, Maje Dekleva Lapajne iz Slovenije in Simeona Huzuna iz sveta nomadizma. Osebki so sicer doma v klovnovstvu, plesu in gledališču, ob prehodu v glasbo pa so zgradili še en poetičen dom – svojstven svet s čudovito krhkimi koncerti in glasbenim albumom Enkrat drugič.
Poetically Uncorrect se žanrsko gibljejo nekje med samoreflektivnim pankom, nežnimi intimnimi zvočnimi pokrajinami, kaotičnimi uživancijami, iskanjem lepote v fušu, strastnimi življenjskimi napevi z neskončnimi končevanji, treši sintesajzerskimi utripi in igranjem na plastenko vode. Skratka, Poetically Uncorrect so žanrsko nekorektni.
Besedila, glasba, izvedba : Gergely Dózsa, Maja Dekleva Lapajne, Simeon Huzun
Tonski mojster : Damjan Dobrina
Produkcija : Društvo za sodobno klovnsko umetnost
Več o Poetically Uncorrect:
https://poeticallyuncorrect.band/
instagram.com/poeticallyuncorrect
facebook.com/p/Poetically-Uncorrect-61556706880738/

foto: Sunčan Stone

K4 ROZA, pomladna edicija
sobota, 21. 3. 2026, ob 23.00, Klub K4
vstopnice že v predprodaji 12 €: https://www.mojekarte.si/si/k4-roza/vstopnice-1211372.html
Noč pripada kvir telesom, ki jih svet poskuša omejiti. Mi zavzamemo plesišče.
Drag razpre spol kot oder: preobleka kot taktika, pretiravanje kot metoda, identiteta kot gibanje.
Ritem ne prosi za dovoljenje. Drži tempo, dokler se plesišče ne razkadi K4 Roza ne prosi, ne čaka, ne izključuje.
Pomladno K4 Roza odpirajo:
DJs: Hibiku, Naj, Filip IV
+ drag performansi: Akira Ve, Arachnid, Analiza, Rospianna
Music policy: pop, dance, techno
Artwork: @jakobgolob
___________________________
KLUB K4
Kersnikova 4, Ljubljana
www.klub-k4.si // www.facebook.com/klubk4
STAROSTNA OMEJITEV / AGE LIMIT: 18+

VSTOPNINA / ENTRANCE FEE:
Presale K4: 12€
Door K4: 15€
INFO: info@klub-k4.si
GARDEROBA / LOST & FOUND
k4garderoba@gmail.com

JAVNO POVABILO 2026
Društvo ŠKUC vabi ustvarjalke in ustvarjalce k sodelovanju pri projektih Muzika na Starem trgu , Teater v galeriji in ustvarjalnih delavnicah za otroke in mlade .
Muzika na Starem trgu in Teater v galeriji
Cikel koncertov Muzika na Starem trgu že od svojih začetkov poleg že izoblikovanih in uveljavljenih skupin, vključuje tudi mlade avtorje in izvajalce različnih glasbenih zvrsti (klasika, jazz, ambientalna, sodobna improvizirana glasba, etno, …). Prav slednje vabimo tudi v letu 2026 z javnim povabilom. V okviru cikla Muzika na Starem trgu si ŠKUC želi predstaviti nove, nekomercialne in še neuveljavljene ustvarjalce, ki bi želeli svoje delo predstaviti širši publiki v samem centru Ljubljane. Namen cikla je predstaviti raznolik program različnih glasbenih zvrsti ter zanimivih in inovativnih pristopov. V ta sklop se lahko uvrstijo tudi kombinacije različnih zvrsti umetnosti, kot je primer glasbenega performansa z igro ali glasbeno-vizualnega performansa, … Cikel koncertov Muzika na Starem trgu poteka skozi leto v Galeriji Škuc in v mesecu juliju pred Galerijo ŠKUC.
Teater v galeriji je gledališki festival, ki predstavlja aktualno gledališko produkcijo za otroke in odrasle. V letu 2026 ga bomo organizirali že triindvajseto leto zapored. Festival bo potekal v mesecu juliju na malem odru pred Galerijo Škuc, zahtevnejše predstave pa v prostorih galerije. Tudi v sklopu Teatra v galeriji želimo k sodelovanju privabiti nove, nekomercialne in še neuveljavljene ustvarjalce, skupine in kulturna društva, ki želijo predstaviti svojo produkcijo. ŠKUC si želi, da bi v okviru tega cikla predstavili nova dramska dela, dela mladih neuveljavljenih dramskih ustvarjalcev, ki lahko vključujejo otroške predstave, ulično gledališče, performans, body art in inovativne kombinacije gledališča z drugimi umetnostnimi zvrstmi. Pomemben dejavnik pri izboru sodelujočih bo tako tehnična izvedljivost projekta, kot umeščenost prostora v staro mestno jedro. Izmed prejetih prijav bo selektorska komisija izbrala najmanj šest umetnikov/skupin. Prijave naj vsebujejo kratko predstavitev avtorja ali avtorske skupine, predstavitev dela ter avdio, video in slikovni material. Društvo ŠKUC prejetega materiala ne vrača.
Ustvarjalne delavnice za otroke in mlade
Program Društva ŠKUC vključuje tudi ustvarjalno-izobraževalne delavnice za otroke (Škucove packarije) in mlade (Ustvarjalni ponedeljki). Enodnevne delavnice potekajo v Galeriji Škuc in Info centru čez celo leto, večdnevne delavnice pa izvajamo v času poletnih festivalov Živa književnost in Dobimo se pred Škucem. K sodelovanju vabimo ustvarjalce in ustvarjalke z različnih področij (likovna, glasbena, gledališka, literatura, sodobni mediji …). Pri izbiri bo pomembno vlogo igrala inovativnost vsebin in pristopov. Prijava naj vsebuje kratko predstavitev avtorja in predlog delavnice, trajanje in priporočljivo starost udeležencev.
Izbranim avtorjem oz. skupinam bo ŠKUC poleg honorarja omogočil tudi nadaljnje sodelovanje ter promocijo njihovega dela. Svoje prijave oddajte najpozneje do torka, 31. marca 2026, na naslov: Društvo ŠKUC, p. p. 4337, Ljubljana ali po elektronski pošti: info@skuc.org .

Četrtek, 12. 3. 2026, ob 19. uri, ŠKUC-Kulturni center Q/Klub Tiffany, Ljubljana.

Kviropisje so literarni dogodki, kjer smo odprte_i za vse literarne zvrsti kvir oziroma LGBTQIA+ izraza: poezija, proza, dramatika, prevajana kvir dela, scenaristika, performans, glasbena besedila (in glasbeni nastopi!), esejistika, dnevništvo in tako dalje.
TOKRAT v sodelovanju z Društvom Fršlus, ki je bilo ustanovljeno z namenom povezovanja in opolnomočenja LGBTQIA+ (LGBT+) oseb v Pomurju ter ozaveščanja in informiranja o LGBT+ tematikah med LGBT+ skupnostjo in širšim prebivalstvom. Fršlus stremi k vključevanju vseh starostnih skupin v njihove projekte, pri čemer se osredotočajo predvsem na mlade LGBT+ osebe ter osebe, ki so del LGBT+ in romske skupnosti. Pomembna veja njihovega društva je vključevanje romske tematike, kjer si prizadevajo za dvig ozaveščenosti o izzivih, s katerimi se sooča romska skupnost.
VABIMO VAS, da se s svojim pisanjem, ki kvirovsko tematizira Prekmurje in_ali romsko izkušnjo, prijavite na branje s prijavnico na povezavi.
Potrjene_e gostje_i pa so trenutno: Marcel Baranja , Suzana Tratnik , Bujta Diva in Sandi Horvat .
Na vsakem dogodku Kviropisja so na voljo tudi vse novoizdane knjige založbe ŠKUC po znižani ceni:
- Jean Cocteau: BELA KNJIGA
- Čas divjega tulipana: antologija osmanske lirike
- Garth Greenwell: KAR TI PRIPADA

- Nina Dragiičević (ur.): KRALJICE
- Selby Wynn Schwartz: ŽIVLJENJE KAMELEONA

- Mattilda Bernstein Sycamore: KONEC SAN FRANCISCA
- Bjørn Rasmussen: KOŽA JE ELASTIČNI OVOJ, KI OBDAJA TELO
- Brane Mozetič: PUNČEK
- Valentijn Hoogenkamp: ANTIBOY
- Anna Lidia Vega Serova: TRIBADE BREZ PLEMENA
- Nataša Velikonja: PRISPEVKI K ZGODOVINI LGBT GIBANJA V SLOVENIJI 1984-2024


Kviropisje pripravljajo:
Vodja organizacijske ekipe: Pino Pograjc . Organizacijska ekipa: Miha Bizjak, Angela Steiner. Fotografija: Marcel Obal. Oblikovanje in kolaži: Angela Steiner . Produkcija: Zavod Omrežje in Društvo ŠKUC

Finančna podpora Kviropisja: Mestna občina Ljubljana, Kulturni center Q (Klub Tiffany), društvo ŠKUC, Javna agencija za knjigo RS - JAK, Zavod Omrežje in Urad za madino RS.
Finančna podpora Društva Fršlus: Ministrstvo za kulturo.

Program Kulturnega centra Q poleg lastnega vložka podpirajo Urad za mladino ter Oddelek za zdravje in socialno varstvo Mestne občine Ljubljana, Urad Republike Slovenije za mladino in JAK.

ŠKUC – Kulturni center Q obvešča:
Klub Tiffany predstavlja varen prostor, ki ga sooblikujemo vsi_e, namenjen GLBTQ skupnosti, kjer je prepovedano vsakršno verbalno ali fizično nasilje. Prav tako se ne tolerira homofobije, bifobije, transfobije, seksizma, nacionalizma, rasizma in drugih oblik zatiranj.
Vse obiskovalke_ce prosimo, da to upoštevajo in hkrati opozorijo ekipo na pojav nasilja. To lahko storite osebno ali nam pišete na kulturnicenterq@gmail.com in FB stran Klub Tiffany .

Christopher Hampton
NEMŠKO ŽIVLJENJE
A German Life, 2019
Monodrama, slovenska praizvedba
ponovitev:
nedelja, 29. 3. 2026, ob 20.00, Pionirski teater, Miklošičeva 28, Ljubljana
Vstopnice: 20€ /15€ (dijaki/študenti/upokojenci/brezposelni)
Blagajna Pionirskega teatra, Miklošičeva ulica 28, je odprta uro pred predstavo (19.00-20.00) Rezervacija vstopnic: umetniski@pionirski-teater.si
Igralka: MARIJANA BRECELJ
Prevajalka ALENKA KLABUS VESEL, režiser ALEN JELEN, dramaturg MATJAŽ BRIŠKI, lektorica TATJANA STANIČ, scenografka URŠA VIDIC, kostumograf in fotograf CLAUDI SOVRÈ, oblikovalec svetlobe in tehnični vodja LEON BEDJANIČ,
Produkcija: ŠKUC gledališče, sezona 2025/26, koprodukcija: Pionirski teater in Zavod Kolaž
Premiera: 27. 11. 2025, ob 20.00, Dvorana Jenko, Miklošičeva 28, Ljubljana
ponovitvi: 30. 11. 2025, 9.12. 2025, ob 20.00, Pionirski teater
nedelja, 25. 1. 2026,ob 20.00, Pionirski teater, Miklošičeva 28, Ljubljana
petek, 30. 1. 2026, ob 20.00, Pionirski teater, Miklošičeva 28, Ljubljana

Nemško življenje je besedilo, ki odpira eno najtežjih poglavij evropske zgodovine. To je nemško predvojno in vojno obdobje, ki je bilo zaradi strašljivih dejanj za dolgo časa potisnjeno v kolektivni molk. Ta molk pa ni prinesel pozabe, ampak se je nepreklicno zlil z občutkom krivde, ki ga nosijo generacije.
In vendar se ne moremo slepiti: »O čemer nočemo govoriti, moramo molčati,« – a prav ta molk je postal neznosna senca, ki se vrača in zahteva, da se z njo soočimo.
Pripoved odpira pogled v zakulisje nemškega življenja tistega časa – v mišljenje, občutenje in predvsem v mehanizme prilagajanja, ki so omogočili, da je zlo postalo vsakdanje. Hkrati pa opozarja, da vprašanje odgovornosti ni le stvar preteklosti, temveč tudi sedanjosti in prihodnosti.
Bistvo teh spominov presega zgodovinski okvir. Ne govori le o tedanjem nemškem narodu, temveč nas opozarja na univerzalnost človeške izbire – na nevarnosti slepega sledenja, na krhkost morale in na odgovornost vsakega posameznika. V tem je delo hkrati literarni zapis, intervju in pretresljiv opomin.
Je ogledalo, ki ga ne držimo le preteklosti, temveč tudi sedanjosti in prihodnosti. Zrcalo, v katerem lahko uzremo sami sebe in se vprašamo: Kako bi ravnali mi? In – še pomembneje: Kako ravnamo danes?


Predstavo sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana