Bralni klub za mlade
Albert Camus: Kuga
Petek, 8. 5. 2026, ob 17. uri, Info center ŠKUC, Stari trg 21, Ljubljana.
Vabljeni_ne na bralni klub za mlade!
Na tokratnem bralnem klubu beremo roman Kuga avtorja Alberta Camusa.
Dogajanje je postavljeno v 40. leta 20. stoletja v mesto Oran na alžirski obali. Protagonist romana, zdravnik Bernard Rieux, začne po ulicah opažati vedno več mrtvih podgan. Mestne oblasti jih po vedno večjem pritisku javnosti odstranijo in zmotno mislijo, da je zgodba s tem zaključena. Izkaže se, da so podgane prenašalke kuge, ki se po mestu bliskovito razširi.
Camusov roman Kuga je v izvirniku prvič izšel leta 1947, v slovenskem prevodu Jožeta Javorška pa leta 1965. Velja za nekakšen literarni komplement njegovega filozofskega eseja Uporni človek, ki je izšel le nekaj let pozneje. Beremo ga lahko kot alegorijo ali kot kroniko izbruha elementarne nesreče v podobi epidemije, ki prizadene mesto Oran.
Bralni klub je namenjen vsem mladim, ki radi berete in se o prebranih knjigah tudi pogovarjate.
Bralni klub vodi Tadeja Pepelnjak, študentka gozdarstva.
⚠️Bralnega kluba se lahko udeležite, tudi če knjige niste prebrali v celoti. Na bralnem klubu namreč teme v knjigi navezujemo na lastno življenje in svoje izkušnje.
Na bralnem klubu se dobimo ob 17.00 v Škucu na Starem trgu 21.
❗️Če se bralnega kluba udeležite več kot 5x, vam podarimo knjigo Založbe ŠKUC.❗️
Za vsa dodatna vprašanja smo vam na voljo na info.center@skuc.org .

Dogodek sofinancirata Mestna občina Ljubljana in JAK.

Christopher Hampton
NEMŠKO ŽIVLJENJE
A German Life, 2019
Monodrama, slovenska praizvedba
ponovitev:
v petek, 15. 5. 2026, ob 19.00, Knjižnice Jožeta Udoviča, Cerknica
nedelja, 29. 3. 2026, ob 20.00, Pionirski teater, Miklošičeva 28, Ljubljana
Vstopnice: 20€ /15€ (dijaki/študenti/upokojenci/brezposelni)
Blagajna Pionirskega teatra, Miklošičeva ulica 28, je odprta uro pred predstavo (19.00-20.00) Rezervacija vstopnic: umetniski@pionirski-teater.si
Igralka: MARIJANA BRECELJ
Prevajalka ALENKA KLABUS VESEL, režiser ALEN JELEN, dramaturg MATJAŽ BRIŠKI, lektorica TATJANA STANIČ, scenografka URŠA VIDIC, kostumograf in fotograf CLAUDI SOVRÈ, oblikovalec svetlobe in tehnični vodja LEON BEDJANIČ,
Produkcija: ŠKUC gledališče, sezona 2025/26, koprodukcija: Pionirski teater in Zavod Kolaž
Premiera: 27. 11. 2025, ob 20.00, Dvorana Jenko, Miklošičeva 28, Ljubljana
ponovitvi: 30. 11. 2025, 9.12. 2025, ob 20.00, Pionirski teater
nedelja, 25. 1. 2026,ob 20.00, Pionirski teater, Miklošičeva 28, Ljubljana
petek, 30. 1. 2026, ob 20.00, Pionirski teater, Miklošičeva 28, Ljubljana

Nemško življenje je besedilo, ki odpira eno najtežjih poglavij evropske zgodovine. To je nemško predvojno in vojno obdobje, ki je bilo zaradi strašljivih dejanj za dolgo časa potisnjeno v kolektivni molk. Ta molk pa ni prinesel pozabe, ampak se je nepreklicno zlil z občutkom krivde, ki ga nosijo generacije.
In vendar se ne moremo slepiti: »O čemer nočemo govoriti, moramo molčati,« – a prav ta molk je postal neznosna senca, ki se vrača in zahteva, da se z njo soočimo.
Pripoved odpira pogled v zakulisje nemškega življenja tistega časa – v mišljenje, občutenje in predvsem v mehanizme prilagajanja, ki so omogočili, da je zlo postalo vsakdanje. Hkrati pa opozarja, da vprašanje odgovornosti ni le stvar preteklosti, temveč tudi sedanjosti in prihodnosti.
Bistvo teh spominov presega zgodovinski okvir. Ne govori le o tedanjem nemškem narodu, temveč nas opozarja na univerzalnost človeške izbire – na nevarnosti slepega sledenja, na krhkost morale in na odgovornost vsakega posameznika. V tem je delo hkrati literarni zapis, intervju in pretresljiv opomin.
Je ogledalo, ki ga ne držimo le preteklosti, temveč tudi sedanjosti in prihodnosti. Zrcalo, v katerem lahko uzremo sami sebe in se vprašamo: Kako bi ravnali mi? In – še pomembneje: Kako ravnamo danes?


Predstavo sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana

Nuovo Testamento (italo disco/darkwave) in The Spoiled (post-punk)
sobota, 16. 5. 2026, ob 21.00, Klub Gromka
Za oboževalce: Lebanon Hanover, Twin Tribes, London After Midnight, She Past Away, Kontravoid, Cold Cave ipd.
Vstopnice: 15 € v predprodaji, 18 € na dan
vstopnice že v predprodaji: https://www.mojekarte.si/si/nuovo-testamento-us-it/vstopnice-1211446.html
Italo-disco, darkwave, coldwave, post-punk in celo kakšen pridih rocka bi se našel.
Če vaša melanholična srca poskočijo ob omembi katerekoli izmed teh zvrsti, naj prinesemo kanček serotonina v vaša življenja z informacijo, da bomo vse združili pod eno streho.
V naše loge se vrnejo sedaj že kultni Nuovo Testamento. Ameriško-italijanska naveza, ki kombinira darkwave in italo-disco. Zasedba, ki strelja hite po tekočem traku in je sestavljena iz prekaljenih glasbenikov, ki so pred Nuovo Testamento pilili svoj glasbeni izraz v raznovrstnih glasbenih skupinah kot so Harror Vacui, Crimson Scarlet in celo d-beat psihičih Tørsö.
V zadnjih letih so iz majhnega, butičnega banda zrastli v kar priznano ime znotraj svoje scene, a kljub temu so se v Ljubljani vedno pripravljeni vrniti v pristno okolje manjšega klubskega odra, kjer lahko nostalgično podoživijo energičnost ter intimnost njihovih začetkov.
Tokrat jih na turneji spremlja njihov 'cimer' iz priznane založbe AVANT! records in sicer priznani post-punk izvajalec The Spoiled, ki se ponaša z introspektivno glasbo polno temne romantike, distorziranimi sinti, kitaro močno zakopano v valovih reverbe in vso to zvočno paleto začini še z občasnim rockovskim priokusom.
Nuovo Testamento
https://nuovotestamento.bandcamp.com/album/love-lines https://www.youtube.com/watch?v=B54XuMrcFpg https://www.youtube.com/watch?v=XeADtPcM9r8 https://www.youtube.com/watch?v=ldZPLUhXEXw
The Spoiled
https://thespoiled.bandcamp.com/ https://www.youtube.com/watch?v=2hbWaltJHiI https://www.youtube.com/watch?v=a0xA1bTdox8 https://www.youtube.com/watch?v=n0eOFTRNTHs

Koncert sofinancirata: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana

Ahmed Masud: Izdelovalka mrtvaških prtov, monodrama
PONOVITVE:
nedelja, 10. 5. 2026, ob 20.00, Gledališče Glej ( vstopnice )
nedelja, 24. 5. 2026, ob 20.00, Gledališče Glej ( vstopnice )
torek, 17. 3. 2026, ob 20.00, PTL, Ljubljana, ( vstopnice )
nedelja, 8. 3. 2026, ob 20.00, Intimni oder, GT22, rezervacija vstopnic: rezervacije@moment.si
sreda, 22. 10. 2025, ob 19.00, Minoriti, Maribor (vstopnice)
torek, 21. 10. 2025, Mestno gledališče Ptuj (zaključena)
ponedeljek, 20. 10. 2025, ob 19.30, Mestno gledališče Ptuj ( vstopnice )
sreda, 15. 10. 2025, ob 20.00, Pošta, Robbova ulica 15, Ljubljana (vstopnice)
torek, 14. 10. 2025, ob 20.00, Pošta, Robbova ulica 15, Ljubljana (vstopnice)
četrtek, 12. 6., ob 21.00, Galerija Škuc
nedelja, 25. 5., ob 21.00, Klub Monokel
ponedeljek, 26. 5., ob 21.00, Klub Monokel
torek, 27. 5., ob 21.00, Klub Monokel
petek, 4. 4., ob 20.00 Klub Monokel
sobota, 5. 4., ob 20.00, Klub Monokel
četrtek, 10. 4., ob 20.00, Klub Monokel
četrtek, 3. 4. 2025, ob 20.00, klub Monokel, premiera
cena vstopnice: 10 €, 7 € študentje, dijaki, upokojenci, rezervacije vstopnic: info@skuc.org
V monodrami IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV gre za prvoosebno izpoved gospe Suad, osemdesetletne prebivalke Gaze, ki danes morda ni več živa. Ahmed Masud, palestinski pisatelj in dramatik, sicer profesor angleške književnosti na univerzi v Londonu, je leta 2014 o njej napisal dramo. In Hadži Suad, gospa Suad, kot jo je poimenoval, je hkrati postala še fikcija. Simbol odpora in nepodredljivosti palestinskega ljudstva. Dramska oseba, ki zaradi strašne resničnosti, v katero je ujet njen narod sredi največjega koncentracijskega taborišča na svetu, kot palestinska Mati Korajža postane za vedno živa.

Draga Potočnjak, fotografija z vaje B. Bučinel

Eda Čufer
Nekaj misli ob uprizoritvi Izdelovalke mrtvaških prtov
Danes zjutraj (18. 3. 2025) so me novice o brutalnem pokolu civilistov, med njimi več kot sto otrocih, v zgodnjih jutranjih urah ubitih v Gazi, prestregle, ravno ko sem se pripravljala na pisanje tega sestavka o Izdelovalki mrtvaških prtov – uprizoritvi, ki nastaja po besedilu palestinskega avtorja Ahmeda Masuda. Tekst se začne s prizorom, ki se je za mnoge uresničil danes zjutraj. Junakinja Hadži Suad v prvem prizoru premišljuje, ali je mogoče prav danes dan, ko bo umrla v enem od izraelskih zračnih napadov.
Čeprav je nastanek besedila spodbudila enainpetdesetdnevna vojna v Gazi leta 2014 (potem ko je avtor že več kot desetletje živel v Angliji), se zdi, kot da bi se dogajalo v realnem času leta 2025. To časovno prekrivanje postavlja pred nas, ustvarjalce predstave, izziv. Kako se znajti med fiktivnostjo literarno-gledališkega besedila in medijsko fikcionalizacijo realne genocidne vojne in progress ?
Absurdistični, nadrealistični in sarkastični ton in razvoj Masudovega besedila pod površino skriva resnično tragedijo generacij Palestincev, ki so svoja življenja preživeli v zasilnih domovih, taboriščih in getih. Hadži Suad nas v svoji pripovedi vodi od angleške kolonizacije pred katastrofo ( nakba ), s katero se leta 1948 začne nenehno preganjanje in razseljevanje Palestincev, do enainpetdesetdnevne vojne leta 2014 (in posredno do genocidne vojne 2023–2025, ki je v polnem teku). Med nakbo so bili ubiti Suadini starši in celotna družina, med prvo intifado je bil ubit sin, najdenček, ki ga je zapuščenega našla v kaosu nakbe ,leta 2014 pa se sooča z dejstvom, da je vnuk Gasan prebegnil v izraelsko vojsko, ki jo bo mogoče prav »tistega dne« ubila.
Ustvarjalci predstave se sprašujemo, ali je to drama absurda ali tragedija, ki se izteče v umor matere. Kako to delo uprizoriti in ga odigrati?
Ko je Susan Sontag leta 1993 prišla v oblegano Sarajevo in je tam z igralci štiri tedne postavljala na oder Beckettovo igro Čakajoč Godota , se mi je zdel izbor teksta skoraj tavtološko banalen, saj smo takrat, ujeti v efekt CNN-a , zares, kakor na Godota, čakali na mednarodno voljo in politično ter vojaško pomoč pri zaustavitvi vojne, ki se je pred našimi očmi razvijala v genocidno (Srebrenica). Toda mogoče sta Beckett in dramatika absurda prava smer v iskanju notranjih občutij, prek katerih bi se lahko povezali svetovi resnične osemdesetletne izdelovalke mrtvaških prtov iz Gaze, Masuda, ki v Londonu živi življenje, kakršnega ne bi mogel živeti, če bi ostal v Palestini, in nas, ki se trudimo v to vživeti in razumeti, seveda na osnovi lastnih izkušenj in informacij, ki jih imamo na voljo.
V Beckettovi drami, ki je bila napisana konec štiridesetih let prejšnjega stoletja, je Theodor Adorno odkrival preoblečeno tragedijo, ki sta jo spodbudili izkušnja holokavsta in moderna kriza smisla po drugi svetovni vojni. Ko smo bili v devetdesetih letih zgroženi nad pomanjkanjem mednarodne solidarnosti med vojno na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, ki so jo štiriindvajset ur na dan globalno predvajale multinacionalne kabelske in satelitske mreže, smo se pogosto spraševali, kam je izginil humanizem eksistencializma in absurdizma. Ali je treba krivdo iskati v relativizmu poststrukturalizma in postmodernizma? V ujetosti v vlogo gledalcev pokolov, ki ne morejo narediti ničesar? V Pogledu na bolečino drugega (2003) Susan Sontag piše prav o odzivu ljudi na medijske podobe aktualnega sodobnega vojnega nasilja. Ko so po planetu zaokrožili prvi posnetki in fotografije vojne v Sarajevu, katere tarča so bili civilisti, so ljudje čutili, da bi bilo treba nekaj narediti, takoj. Kasneje so se prizorov iz Bosne zasitili, ker se ta vojna ni in ni hotela končati.
Kako naj se torej odzovemo na slabih sto let trajajoče vse hujše krčenje in odvzemanje življenjskega prostora in na nenehno represijo nad palestinskim narodom, represijo, ki se razvija v odprt genocid, znova, pred našimi očmi? Sama bom sklenila z upanjem, da ga je še mogoče ustaviti in krivce zanj spraviti na sodišče.
KOLOFON:
Ahmed Masud: IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV
Prevajalka: Kristina Božič, režiser: Ivan Peternelj, igrata: Draga Potočnjak in Ivan Peternelj, dramaturginja: Eda Čufer, scenografka: Ema Kugler, kostumografka: Slavica Janošević, lektorica: Mateja Dermelj, oblikovalec gledališkega lista: Matej Peternelj, oblikovalec svetlobe: Borut Bučinel, tonska mojstrica: Lana Križaj, izvršna producentka: Barbara Hribar
Predstava je nastala v produkciji Društva za umetnost AVGUS in ŠKUC gledališča ob finančni podpori Mestne občine Ljubljana in Ministrstva za kulturo Republike Slovenija.
Zahvaljujemo se Slovenskemu mladinskemu gledališču in Tanji Velagić.

četrtek, 21. 5. 2026, ob 18. uri, ŠKUC, Metelkova 6, Ljubljana.
Prvoosebno branje zgodb, medgeneracijski bralni klub; vodi: Zala Hriberšek, gostja: Suzana Tratnik.
prijave: info@skuc.org
V srečanjih KO TELO GOVORI PESEM bodo na tokratnem bralnem klubu spregovorile kratke zgodbe Suzane Tratnik iz knjige ŠKARJE . S prvoosebnim pripovedovanjem pa se bomo v zgodbe vključile udeleženke kluba.
O knjigi:
Zbirka Škarje je kolaž zgodb o deklicah, mladostnicah, ženskah, ki vsak dan sproti odločno stopajo po nezačrtani poti, upajoč, da bodo kakor nori zajec Njusi skočile na polje svobode in neodvisnosti. Ko se znajdejo v nizu nezavidljivih situacij, ki jih skoraj zlomijo, vsekakor pa jim le še oddaljijo samorealizacijo, se protagonistke lahko oprejo predvsem na svoj notranji glas. Včasih jih pri ohranjanju lastne zbranosti podprejo majhni čudeži, denimo sposobnost za najdaljši skok na svetu, devet mačk, fotografija v zadnjem levem žepu kavbojk ali vreča krompirja na pikniku .
O avtorici:
Suzana Tratnik (1963, Murska Sobota). Diplomirala je iz sociologije na Fakulteti za družbene vede in magistrirala iz antropologije spolov na Institutum Studiorum Humanitatis. Živi in dela v Ljubljani kot pisateljica, prevajalka in publicistka. Je soustanoviteljica lezbične skupine LL v Ljubljani leta 1987 in sodelavka Festivala LGBT filma. Objavila je osem kratkroproznih zbirk: Pod ničlo (1997), Na svojem dvorišču (2003), Vzporednice (2005), Česa nisem nikoli razumela na vlaku (2008), Dva svetova (2010), Rezervat (2012), Noben glas (2016) in Škarje (2023); šest romanov: Ime mi je Damjan (2001), Tretji svet (2007), Tombola ali življenje! (2017), Norhavs na vrhu hriba (2019), Pontonski most (2020) in Ava (2021), otroško slikanico Zafuškana Ganca (2010), napisala pa je še monodramo Ime mi je Damjan (2002), radijsko igro Lep dan še naprej (2011), dve strokovni deli o lezbičnem gibanju v Sloveniji in o lezbični literaturi ter memoare Lezbični aktivizem po korakih (2013). Leta 2007 je prejela nagrado Prešernovega sklada za literaturo, leta 2017 nagrado Novo mesto short za kratko prozo, leta 2018 nagrado desetnica za najboljši mladinski roman in leta 2023 Levstikovo nagrado za izvirno leposlovje za otroke in mladino. Njene knjige in kratke zgodbe so prevedene v več kot dvajset jezikov, sama pa je prevedla več knjig britanske in ameriške proze in strokovne literature.

Prvoosebno branje zgodb je del projekta Ko telo govori pesem - umetnost in izkušnja z rakom .
Dogodek omogoča Javna agencija RS za knjigo.

Solidarni s Palestino in Libanonom
Ponedeljek, 4. 5. 2026, ob 18. uri, Galerija Škuc, Stari trg 21, Ljubljana.
Ob zaključku razstave palestinske umetnice Samire Badran v prostorih Galerije Škuc prirejamo solidarnostno druženje v podporo in pomoč Palestini in Libanonu.
Pomembno se nam zdi, da se v takih trenutkih povezujemo in gradimo močno skupnost, zato želimo z benefitom tokrat ponuditi možnost sodelovanja čim širši skupnosti.
Poleg umetniških del, glasbenih/knjižnih izdaj, ki bodo na voljo, organiziramo tudi “srečelov”, dobitke pa smo razdelili v kategoriji izdelek in storitev. Verjamemo, da vsak nekaj zna, lahko nekaj podari (npr. kozarec marmelade/kimchija, kvačkan/pleten šal, kisle kumarice, "bon" za povrtnine; striženje las, risanje portreta, vožnja s kanujem, ura solopetja, pomoč pri sestavljanju pohištva, popravilo kolesa, …– k dobitku vključite kontaktne podatke, če so potrebni).
Za sodelovanje prosim izpolnite obrazec na povezavi: https://forms.gle/1GbGbNusM4wmf1k89
Dobitek/delo prinesite v prostore Galerije Škuc (Stari trg 21, Ljubljana) v naslednjih terminih:
- četrtek, 30. april, med 14. in 18. uro - nedelja, 3. maj, med 15. in 20. uro ali - ponedeljek, 4. maj, 2026 med 10. in 15. uro.
Prosimo vas, da za zaščito del in dobitkov poskrbite sami.
Na dogodku bodo mogoča samo plačila z gotovino.
Najlepša hvala za vaš razmislek.
Za morebitna vprašanja pišite na: info.center@skuc.org

O'živela knjiga je spremljevalni program 33. literarno-glasbenega festivala Živa književnost pred Galerijo Škuc, če dežuje, v prostorih galerije.
PROGRAM
petek, 12. 6., ob 18.00
Bukla in dober knjižni tek, gledališka predstava, Eci Peci
5+, 30'
Slastna kot Bonbon, okrogla kot Balon in težka kot Beton. Ona je Bukla Kuhla, domača kuharska knjiga. Polna je slastnih receptov, a njeni dnevi so prazni. Nekega večera ob svoji knjižni stranici spozna vitki priročnik … Vitek kot špaget! Skozi nerodne knjižne, ljubezenske, kuharske in telovadne prigode se v predstavi kreativnega gledališča ECI PECI zavemo, da na svetu res nismo vsi za vse, a vsak za nekaj je. No, pa dober knjižni tek!

Pravljično druženje z Mašo Ogrizek in Mihom Ha , predstavitev stripa Grozna šola
Strašen strip , ustvarjalna delavnica stripa, vodi Miha Ha
Vabljeni, da spoznate avtorja stripa Grozna šola, scenaristko Mašo Ogrizek in striparja Miho Haja. Maša nam bo predstavila glavne junake in njihove dogodivščine, Miha pa jih bo narisal. Zaupali jima boste lahko, kaj bi vi začarali, če bi imeli čarobno paličico. Morda bo prav vaša ideja pristala v eni od naslednjih knjig!
Pogovoru bo sledila ustvarjalna delavnica, na kateri bo vsak od vas narisal nekaj sličic na "neskončni" strip, ki ga bomo ustvarjali skupaj. Za spomin boste prejeli pobarvanko z liki iz Grozne šole in podpis obeh avtorjev. Pridite, strašno fino se bomo imeli!
Maša Ogrizek (1973) je mladinska pisateljica, ki se zadnja leta posveča predvsem stripu. Mladi bralci dobro poznajo stripovsko serijo Luka iz bloka, ki jo ustvarjata skupaj z Mihom Hajem; doslej so pri založbi MIŠ izšle tri knjige iz te serije. Z Mihom ustvarjata tudi stripovsko serijo Grozna šola, ki že štiri leta redno izhaja v reviji Ciciban; dve nadaljevanji sta izšli tudi v knjižni obliki (MKZ, 2025 in 2026). Maša pa ne sodeluje le z Mihom. S striparjem Ivanom Mitrevskim sta skupaj ustvarila strip Riba na suhem (KUD Sodobnost International, 2025), z Manco Krošelj pa Lažninko (ZTT, 2025), ki je lani prejela nagrada Zlatirepec za najboljši strip za otroke in mlade. Z Doro Kaštrun pa sta združili moči za stripovsko serijo Detektivska agencija ŠAPA, ki redno izhaja v reviji Galeb, nedavno pa je izšla tudi v knjižni obliki (MIŠ založba, 2026). Leta 2023 je skupaj z Ivanom Mitrevskim prevzela urejanje otroške revije Galeb. Živi in ustvarja v Mariboru.
Miha Hančič (1986) je diplomiral 2012 na PEF Ljubljani, s temo avtorskega stripa. Svoja dela objavlja v revijah Stripburger, Galeb, Ciciban, Cicido in Mavrica. V zadnjem času največ sodeluje s pisateljico Mašo Ogrizek, skupaj ustvarjata svet Koko Krišne in njene tete Koko Dajse, ter stripovski seriji Luka iz bloka in Grozna šola. Skupaj z Ramom Cunta je 2021 pri založbi VigeVageKnjige izdal strip Tik je šel v gozd po drva. Za izdana dela je prejel znak zlata hruška. Strip Tik je šel v gozd po drva je prejel priznanje za izvirno slovensko mladinsko leposlovno knjigo. Kartonka na kokolesih (Maša Ogrizek) je bila lani uvrščena na častno listo IBBY Europe 2025. Živi in ustvarja na Gozdu.

sobota, 13. 6., ob 18.00
Kovčekteta na obisku , interaktivna glasbena predstava, Mateje Fi
3+, 30'
Vključujoča glasbena predstava, v kateri izvajalka skozi igro predstavi izvirna glasbila in zvočila, poje različne ljudske in avtorske pesmi in pripoveduje zanimive zgodbe ter dogodivščine s svojih poti po različnih deželah in pokrajinah sveta in Slovenije.
Njeni kovčki so polni presenečenj. Od pripovedi in povedk do najnenavadnejših glasbil. Celo kakšna zverinica se kdaj pritihotapi v katerega njenih kovčkov, iz katerih skočijo tudi pesmi, ptice, zvok parnika in še marsikaj.
Kovčekteta otroke spodbudi, da je glasba doma povsod in da v sebi vsak od nas nosi svojo pesem. Poslušalci dobijo ideje za samostojno domačo izdelavo preprostih glasbil. Aktivno so vključeni v razvoj predstave, jo dopolnjujejo, ustvarjajo zvočna vzdušja, nekateri preizkusijo izvirna glasbila iz vsakdanjih predmetov in ostale inštrumente, ki jih izvajalka pripelje s seboj. Spoznajo in občutijo, da sta njihovo telo in glas prvovrstna inštrumenta, ki lahko zaživita kot valujoče morje, ritem bobnov, ki jih udarjajo gusarji ali nežna pomladna rosa, ki poji prve metulje.
Ljudske in Matejine avtorske pesmi, ki bodrijo duha, vlivajo pogum, kličejo v pustolovščine in osvetljujejo lepote bivanja.

Na obisku: Danilo Milovanović ,obisk ateljeja inlikovna ustvarjalna delavnica, vodi Nevena Aleksovski
V okviru projekta Na obisku tokrat gremo obiskati umetnika Danila Milovanovića (DNLM) v njegovem ateljeju na AKC Metelkova mesto. Umetnik nam bo najprej razkazal svoj delovni prostor ter predstavil svojo umetniško prakso, ki močno temelji na intervencijah v javnem prostoru ter aktivizmu. Sledila bo kratka ustvarjalna delavnica, ki se bo navezala na umetniško prakso umetnika.
Danilo Milovanović (1992, Banja Luka, BiH) je interdisciplinarni umetnik, ki živi v Ljubljani. Magistriral je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Študiral je tudi na akademiji UMPRUM v Pragi, kjer je bil na študentski izmenjavi. DNLM je bil večkrat nominiranec za nagrado OHO, leta 2020 pa je prejel študentsko Prešernovo nagrado Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Od leta 2019 do leta 2021 je bil rezident v Švicariji (MGLC) v Ljubljani. Trenutno ustvarja v AKC Metelkova mesto. Med drugim se je predstavil v galerijah Aksioma, Tobačna 001 in Škuc v Ljubljani, MMSU-u na Reki, Miklovi hiši v Ribnici, na EC1 24H v Kopenhagnu, festivalu Begehungen v Chemnitzu, BienalSur v Montevideu, v sklopu Katowice Miasto Ogrodow v Katovicah, na EU expoju v Tel Avivu in v Pražarni AB3 v Pragi.

nedelja, 14. 6., ob 18.00
Zverinice iz Rezije , lutkovna predstava, LG Zapik
3+, 35'
Iz bogatega nabora rezijanskih pravljic, ki jih je zapisal Milko Matičetov, smo izbrali tisto o botri lisičici, ki se ji v hišico vseli grozna Grdina. To, da noče ven, je težava, okrog katere se vse vrti. Gre za prvo predstavo Gledališča Zapik in je na sporedu nepretrgoma že od leta 1993. Predstavo spremljata Ta pustawa in Ta medvedawa vižica, ki ju Igor in Jelena igrata na citiro in bunkulo.

Dežela levov , ustvarjalna delavnica, vodita Simon Drofelnik in Mateja Herbst , KUD Galerija C.C.U.
Na ustvarjalnici bomo z recikliranjem lepenke, po navdihu najljubših slikanic, izdelovali unikatne lutke levov, tigrov, mačk in njihovih bližnjih ter daljnih sorodnikov.

ponedeljek, 15. 6., ob 18.00
Dva zmerjavca , lutkovna predstava, LG Bičikleta
3+, 30'
Globoko v deželi, nekje na hribčku kraj gozda je stala hišica, v kateri sta živela dva bratca. In ta fanta sta se dan za dnem, vedno in ob vsaki priložnosti zmerjala; ti si kozel, ti pa osel, ti tele, ti pa no-so-rog, polh na bukvi … Vse dokler ju na njunem domu niso obiskale večkrat klicane živali. Ena za drugo so se zvrstile in do zadnje špranje napolnile že docela majavo hiško. Lahko si mislite, da je nastala taka gneča, da sta še bratca zmerjavca morala ven na mraz, na drevo, v gosto meglo …

Leporela , ustvarjalna delavnica,vodi Petra Gosenca , Društvo GUMB
Na delavnici bomo iz raznolikih papirjev ustvarili kratke in dolge, ozke in široke zgibanke. Na njih bomo s svinčniki, zbarvicami in voščenkami narisali serijo risb. Nastale bodo v harmoniko zgibane knjižice – leporela.

Zinkubator , skupinsko ustvarjanje zinov, vodi Miha Perne
Zini so knjižice, ki nastajajo z nizkimi stroški v majhnih nakladah. Pojavljali so se kot bistven medij določenih subkultur prejšnjega stoletja, tako tudi med ljubitelji punka kot tudi znanstvene fantastike. Še danes so zini popularna oblika umetniškega izražanja.
Na delavnici izvemo, kako lahko sami naredimo svoj zin; skupaj torej rišemo, pišemo, delamo kolaže in fotokopiramo svoje misli in ideje. Nastane skupinski zin, vsak udeleženec pa dobi svoj izvod.
Risarske veščine niso predpogoj za udeležbo.
Delavnica je sicer namenjena mladim, vendar so na njej dobrodošle prav vse generacije.
torek, 16. 6., ob 18.00
Pravljično druženje z Matejo Gomboc in Manco Krošelj , predstavitev knjige Stric pes , pogovor vodi Špela Setničar
Kosmati prijatelji , likovna ustvarjalna delavnica, vodi Manca Krošelj
Mateja Gomboc in Manca Krošelj nam bosta zaupali, kako je nastajala knjiga Stric pes (ZTT, 2025). Je bil navdih za nenavadnega strica psa, ki zna spretno vrteti tako jeziček kot kuhalnico, resničen pes ali nemara kakšen drug družinski član? Kakšne (pasje) modrosti je Mak naučil dečka Lana? In kakšne kuharske recepte je sestavil zanj?
Pogovoru bo sledila ustvarjalna delavnica, na kateri boste skupaj z Manco risali kosmate prijatelje s človeškimi lastnostmi. Kašni bi bili videti in kaj bi nam povedali, če bi lahko govorili? Na delavnico vabljeni tudi tete, strici in ostali kosmatinci, ki nam bodo služili kot navdih. A le takšni, ki se znajo lepo obnašati.
Mateja Gomboc je pisateljica, prevajalka in publicistka. Piše tako za otroke kot za odrasle, doslej sedemnajst knjig za otroke in mladostnike ter štiri za odrasle. Nagovarjajo jo vsakdanje, realistične teme, rada pa pobegne v fantazijski svet, do katerega je samo pol koraka. Blizu so ji otroci s svojo radoživo odprtostjo za življenje. Ne izogiba se tabuiziranim temam, ki spremljajo odraščanje mladih in življenje odraslih, kot je to razvidno v romanih Skrivnosti Neli Smrkolj, Balada o drevesu, za katerega je prejela nagrado desetnica, Gorica in Preveč zvezd, še bolj pa v zbirkah kratke proze.
V knjigah za otroke pa si rada privošči nagajivost. Kar odprite knjige Maks, Vse živali družine Cmok, Sposojena babica Štefi in Stric pes, ki so ga bralci Galeba navdušeno brali, tako da je našel pot v knjigo.
Manca Krošelj (1990), po izobrazbi magistrica inženirka krajinske arhitekture, je od leta 2023 samozaposlena v kulturi kot ilustratorka. V ilustraciji rada raziskuje raznolikost pripovedništva, medija in tehnik. Področja njenega dela so raznolika: časopisna ilustracija (Dnevnikova priloga Objektiv, Večerova priloga V Soboto), vizualno opremljanje strokovnih in znanstvenih vsebin (Univerza v Ljubljani, Inštitut za politike prostora), ilustracija leposlovnih vsebin, predvsem za otroke in mladostnike (Galeb, Ciciban, Moj planet). Stripe objavlja samostojno ali skupaj z Mašo Ogrizek (Galeb, Stripburger). Leta 2022 je prejela nagrado beograjskega festivala ilustracije Ilustrofest za ilustracije, objavljene v reviji Razpotja. Živi in dela v Ljubljani s psičko Oto pod mizo.

sreda, 17. 6., ob 18.00
1001 pravljica , lutkovna predstava v izvedbi LG Tri in lutkovne skupine Bobek
3+, 35'
Ksenija in Mateja najdeta knjigo 1001 pravljica. Skupaj z junakoma, to je pridno deklico, ki jo mama pošlje k babici in nagajivim dečkom, ki se najraje potepa po gozdu, se odpravita skozi pravljični labirint. V vrtincu znanih zgodb se pravljična junaka spopadeta z najrazličnejšimi ovirami. Z vztrajnostjo, s pogumom in z medsebojno pomočjo premagata vse preizkušnje. Ob tem pa spoznata, kaj pomeni imeti ob sebi prijatelja.

Dnevniki in skicirke , ustvarjalna delavnica,vodi Petra Gosenca , Društvo GUMB
Iz starih odsluženih zvezkov, revij in blaga bomo sestavljali povsem nove dnevnike in skicirke poljubnih velikosti in debelin. Opremili jih bomo s kolaži in z risbami ter jih s pomočjo vrvi zvezali v unikatne izdelke. Dovolj prostora pa bomo pustili tudi za vaše vtise in prebliske.

četrtek, 18. 6., ob 18.00
Kozlovska sodba v Višnji gori, interaktivna predstava, Teater Cizamo
3+, 30'
Klasična slovenska pravljica, uprizorjena na edinstven, komunikativen ulični način!
Revno popotno gledališče potuje od mesta do mesta, od trga do trga in uprizarja »neverjetne« gledališke spektakle.
Žal se je nekoč glamurozni potujoči teater, zaradi raznih umetniških in človeških tegob, skrčil samo na dve osebi. K spektaklom usmerjeni direktor je ostal sam, z nemim in ne preveč bistrim gledališkim slugo. Le-ta mora sedaj odigrati prav vse različne vloge, ki jih zahteva predstava, od požrešnega kozla pa nadalje … Khm, morda pa mu lahko pri izvedbi predstave pomagajo gledalci?
Na koncu bodo, z velikim veseljem, čisto vsi gledalci postali del predstave.
Za vse mlade po srcu!

Pravljično druženje z Žigo Koscem in Majo P. Kastelic , predstavitev knjige Na hribu je praprot , pogovor vodi Špela Setničar
Pravljična letala , ustvarjalna delavnica, vodi Maja P. Kastelic
Ilustratorka Maja Kastelic in pesnik Žiga Kosec nam bosta predstavila slikanici Na hribu je praprot in Sonček čez hribček gre. Slišali bomo kakšno pesmico in rešili kakšno uganko, pogovoru pa bo sledila kratka delavnica, v kateri bomo z ilustratorko risali, nato pa izdelke zgibali v papirna letala in jih spuščali po ulicah Stare Ljubljane.
Žiga Kosec (1985) je pesnik, ki od leta 2015 sodeluje z revijami Ciciban, Cicido in Galeb. Za
besedila v slikanici Na hribu je praprot je prejel Levstikovo nagrado, njegova slikanica 103 uganke, ki jo je ilustriral Peter Škerl, pa je bila nominirana za nagrado Kristine Brenkove.
Maja P. Kastelic (1981) je akademska slikarka in ilustratorka, ki je z avtorsko slikanico
Deček in hiša (MKZ 2015) navdušila bralce doma in po svetu. Prejela je priznanje in plaketo
Hinka Smrekarja, nagrado Kristine Brenkove in dvakrat Levstikovo nagrado – tudi za zadnjo
avtorsko slikanico Povabilo (MKZ 2025).

petek, 19. 6., ob 18.00
Ena bolha za pomoč , gledališka predstava, Zavod Frnikola
2+, 30'
Pravljičar Lovro je potujoči knjižni molj, ki obožuje knjige! Najraje prebira pravljice. Ste vedeli, da pravljice obstajajo že na tisoče let? Katera je pa vaša najljubša? Ob kitari in komični interakciji z občinstvom rešimo pravljični kviz, zapojemo in
zaplešemo ter s pomočjo lastne domišljije pozabimo na ekrane. Interaktivna predstava za otroke, ki na zelo zabaven način spodbuja domišljijo, igrivost, kreativnost, ter predvsem željo po branju in odkrivanju novih zgodb.

Na obisku: Marko Drpić, tipoRenesansa , vodeni ogled umetniškega ateljeja in ustvarjalna delavnica, vodi Nevena Aleksovski
V okviru tokratnega srečanja Na obisku se odpravimo v studio tipoRenesansa in obiščemo Marka Drpića, tiskarja. Spoznamo njegovo staro tiskarno z nekaj tonami svinčenih in lesenih črk, stare tiskarske stroje ter delo ročnega stavca. Mojster nam bo pomagal, da tudi sami oblikujemo in si odtisnemo plakat. Studio TipoRenesansa je še zadnje mesto v Sloveniji, kjer lahko izkusimo, kako se je tiskalo, preden je postopek prevzela sodobna tehnologija.

Projekt so omogočili:
Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, MOL, Oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje in Oddelek za kulturo, Urad RS za mladino, Turizem Ljubljana, TipoRenesansa, Center za slovensko književnost, Okolje consulting, TAM-TAM, L'mit, ljubljanska mreža info točk, B&B Hotel Ljubljana Park, Slaščičarna Pri vodnjaku, Druga violina, Dana d.d., Reviji Ciciban in Cicido

Sreda, 20. 5. 2026, ob 19. uri, ŠKUC-Kulturni center Q/Klub Tiffany, Ljubljana.

Kviropisje so literarni dogodki, kjer smo odprte_i za vse literarne zvrsti kvir oziroma LGBTQIA+ izraza: poezija, proza, dramatika, prevajana kvir dela, scenaristika, performans, glasbena besedila (in glasbeni nastopi!), esejistika, dnevništvo in tako dalje.
Za branje se lahko prijavite na povezavi: https://forms.gle/VWXkBZ84cC5KsvDT7
Na zadnjem, prekmurskem Kviropisju smo tudi začele_i z novostjo: BRANETOVO POSLANICO.
Brane Mozetič je dolgoletni urednik knjižne zbirke Lambda pri založbi ŠKUC; zaslužen je za nadvse pestro bero izvirne in prevedene kvir literature v slovenščini. Ponudil je, da za vsako Kviropisje občinstvu podari izvode knjige pretekle_ga avtorice_ja zbirke Lambda. Za to smo mu nadvse hvaležni in 20. 5. nas bo v sklopu Branetove poslanice obiskal nihče drug kot pesnik Milan Šelj! Na dogodku bodo na voljo Milanove knjige, kot so bile na prejšnjem knjige Suzane Tratnik.
Na vsakem dogodku Kviropisja so na voljo tudi vse novoizdane knjige založbe ŠKUC po znižani ceni:
- Jean Cocteau: BELA KNJIGA
- Čas divjega tulipana: antologija osmanske lirike
- Garth Greenwell: KAR TI PRIPADA

- Nina Dragiičević (ur.): KRALJICE
- Selby Wynn Schwartz: ŽIVLJENJE KAMELEONA

- Mattilda Bernstein Sycamore: KONEC SAN FRANCISCA
- Bjørn Rasmussen: KOŽA JE ELASTIČNI OVOJ, KI OBDAJA TELO
- Brane Mozetič: PUNČEK
- Valentijn Hoogenkamp: ANTIBOY
- Anna Lidia Vega Serova: TRIBADE BREZ PLEMENA
- Nataša Velikonja: PRISPEVKI K ZGODOVINI LGBT GIBANJA V SLOVENIJI 1984-2024


Kviropisje pripravljajo:
Vodja organizacijske ekipe: Pino Pograjc . Organizacijska ekipa: Miha Bizjak, Tevž, Alex Eržen, Matija Pogorelc. Fotografija: Marcel Obal. Oblikovanje: Angela Steiner . Produkcija: Zavod Omrežje in Društvo ŠKUC

Finančna podpora Kviropisja: Mestna občina Ljubljana, Kulturni center Q (Klub Tiffany), društvo ŠKUC, Javna agencija za knjigo RS - JAK, Zavod Omrežje in Urad za madino RS.

Program Kulturnega centra Q poleg lastnega vložka podpirajo Urad za mladino ter Oddelek za zdravje in socialno varstvo Mestne občine Ljubljana, Urad Republike Slovenije za mladino in JAK.

ŠKUC – Kulturni center Q obvešča:
Klub Tiffany predstavlja varen prostor, ki ga sooblikujemo vsi_e, namenjen GLBTQ skupnosti, kjer je prepovedano vsakršno verbalno ali fizično nasilje. Prav tako se ne tolerira homofobije, bifobije, transfobije, seksizma, nacionalizma, rasizma in drugih oblik zatiranj.
Vse obiskovalke_ce prosimo, da to upoštevajo in hkrati opozorijo ekipo na pojav nasilja. To lahko storite osebno ali nam pišete na kulturnicenterq@gmail.com in FB stran Klub Tiffany .

Vabilo v skupino »Naš Klub« – varen prostor za geje in druge MSM
Dragi prijatelj, vabimo te v Naš Klub , novo družabno in podporno skupino za geje in druge moške, ki imajo spolne odnose z moškimi. Gre za varen, sproščen in prijazen prostor, kjer se lahko pogovarjamo o temah, ki oblikujejo naše življenje: zdravje, odnosi, spolnost, duševno počutje, izkušnje, izzivi in radosti, ki jih delimo kot skupnost.
Skupina je namenjena vsem generacijam – mladim, starejšim, tistim, ki živijo s hivom, in tistim, ki ne. Pomembno je le, da si želiš druženja, podpore, pogovora ali novih poznanstev.
Kaj počnemo?
- srečujemo se enkrat mesečno v Ljubljani, - pogovarjamo se o temah, kot so dobro počutje, hiv, SPO, PrEP, - duševno zdravje, odnosi, staranje, spolnost, - skupaj gremo tudi *na fitnes, na izlete, v naravo, na obiske in kulturne dogodke, - ustvarjamo varen prostor, kjer velja zaupnost, spoštovanje in sprejemanje.
Zakaj priti?
- ker je lažje, ko nisi sam, - ker je lepo spoznati nove ljudi, - ker je dobro skrbeti za svoje zdravje, - ker je skupnost močnejša, ko se poveže.
Pridruži se nam v sredo, 15. aprila, ob 18. uri in postani del kroga, kjer se lahko sprostiš, deliš, poslušaš in rasteš. Zaradi lažje organizacije srečanja zbiramo prijave po e-pošti magnus@skuc.org kjer ti bomo sporočili tudi kraj srečanja v Ljubljani.
Naš Klub – prostor za pogovor, podporo in dobro počutje.

Video dokumentacija cikla dogodkov Ko telo govori pesem Cikel dogodkov Ko telo govori pesem je skozi raznolike umetniške in diskurzivne formate odpiral prostor za razmislek o izkušnji raka, telesu, spominu in skupnosti. Dogodki so povezovali umetnice_ke, bolnice_ke, strokovnjakinje_ke in širšo javnost ter omogočali deljenje osebnih izkušenj, umetniških praks in kolektivnih vprašanj, ki jih bolezen odpira. Video dokumentacija zajema celoten potek programa – od pogovorov in razprav do pesniških in performativnih prispevkov – ter ohranja prostor dialoga tudi po zaključku dogodkov v živo.
Ko telo govori pesem | Okrogla miza: Umetnost, telo in rak Galerija Škuc, 6. 10. 2025 Okrogla miza je povezala umetniške, zdravstvene in podporne perspektive ter odprla pogovor o tem, kako se izkušnja raka zapisuje v telo, spomin in vsakdanje življenje. Razprava se je dotaknila vprašanj soočanja z boleznijo, vračanja v življenje po zdravljenju, vloge umetnosti pri predelavi izkušnje ter meja med intimnim in javnim pri deljenju osebnih zgodb. Sodelujoče_i: Tanja Matijašević, Milan Šelj, Hannah Koselj Marušič, Tanja Španić (Europa Donna), Jana Pahole, dr. med., spec. int. onk. Pogovor je vodila Pia Nikolič .

Ko telo govori pesem | Pesniški / literarno-performativni večer Galerija Škuc, 7. 10. 2025 Pesniški večer je zbral avtorice_je, ki so skozi poezijo delili svoje izkušnje prebolevanja raka ali izkušnje bližnjih. Branja so ustvarila prostor za poslušanje, prepoznavanje in skupno refleksijo o bolezni, ranljivosti in vztrajnosti. Sodelovale_i so Pino Pograjc, Tanja Matijašević, Špela Setničar, Milan Šelj, Katarina Majerhold, Jerneja Vrabič in drugi .

Ko telo govori pesem - umetnost in rak | Okrogla miza: Prepletanja onkraj bolezni
Galerija Škuc, 17. 11. 2025
Druga okrogla miza se je osredotočila na vprašanje, kako ustvarjalnost in umetniške prakse pomagajo preoblikovati izkušnjo bolezni ter omogočajo občutek dejavnosti, prisotnosti in povezanosti – ne glede na diagnozo. Pogovor je raziskoval, kako izkušnja raka spreminja posameznike in skupnosti ter kako se skozi ustvarjanje odpirajo novi pomeni in odnosi. Sodelujoče_i: Matevž Harlander, dr. med., pulmolog (UKC Ljubljana); Jerneja Vrabič; Irena P. Beguš; Breda Brezovar Goljar (Društvo onkoloških bolnikov Slovenije) . Pogovor je moderirala Petra Prešeren Golob .

Ko telo govori pesem: Prepletanja – rak in umetnost | Literarno-performativni večer z odprtim mikrofonom Galerija Škuc, 17. 11. 2025
Zaključni literarno-performativni večer je odprl prostor različnim oblikam umetniškega izraza, ki so udeleženkam_cem predstavljale oporo v času soočanja z boleznijo. Skozi poezijo, branje in performans so se prepletale osebne izkušnje, telesni spomini in razmisleki o okrevanju ter skupnosti. Nastopile_i so Tanja Matijašević s Patricijo Crnkovič, Špela Setničar, Irena P. Beguš, Katarina Keček, Jerneja Vrabič in drugi .


Ko telo govori pesem | literarni večer in branje
Galerija Škuc, 7. 4. 2026
Literarni večer Ko telo govori pesem se posveča izkušnji raka in soočanju z boleznijo: telesu, ki se spreminja; odnosom, ki se lomijo ali poglabljajo; vprašanjem minljivosti, spolnosti, moči in skupnosti. Brale_i smo poezijo in pričevanja, ki ste nam jih poslale_i. Skozi besede smo odpirale_i prostor za izrekanje ter za skupnost, ki podpira in prisluhne raznolikim izkušnjam.
Nastopile_i so: Tanja Matijašević, Jerneja Vrabič, Milan Šelj, Špela Setničar in druge_i pesnice in pesniki. Svoje zapise so lahko prebrale_i tudi vse_i prisotne_i – na voljo je bil odprti mikrofon.