Ko telo govori pesem | video vsebine
Cikel dogodkov Ko telo govori pesem je skozi raznolike umetniške in diskurzivne formate odpiral prostor za razmislek o izkušnji raka, telesu, spominu in skupnosti. Dogodki so povezovali umetnice_ke, bolnice_ke, strokovnjakinje_ke in širšo javnost ter omogočali deljenje osebnih izkušenj, umetniških praks in kolektivnih vprašanj, ki jih bolezen odpira. Video dokumentacija zajema celoten potek programa – od pogovorov in razprav do pesniških in performativnih prispevkov – ter ohranja prostor dialoga tudi po zaključku dogodkov v živo.

Ko telo govori pesem: Vračanje | literarno-performativni večer z odprtim mikrofonom
Torek, 13. 10. 2026, Galerija Škuc.
Večer Vračanje je odprl prostor poeziji, glasbi, gibu, performansu in drugim oblikam umetnosti, ki so nam bile opora, zatočišče in navdih v času vračanja po bolezni oziroma zdravljenju. Skozi umetniške izraze smo raziskovali, kaj pomeni vračati se – v telo, med ljudi, v vsakdan, k sebi in življenju. Ko telo govori pesem je tokrat govorilo o poti nazaj: nežno, ranljivo, pogumno in vsakokrat po svoje.
Nastopile_i so Tanja Matijašević s Tejo Bitenc , Špela Setničar, Katarina Majerhold, Jerneja Vrabič, Milan Šelj, Jedrt Maležič in drugi. Brale_i smo tudi resnične zgodbe, zbrane preko spletnega obrazca.


Ko telo govori pesem: Vračanje | Okrogla miza: Vračanje
Galerija Škuc, 12. 10. 2026
Soočenje z rakom spremeni vse – naše telo, naš spomin in naš vsakdan. Kako pa je, ko se po težki preizkušnji poskušamo vrniti nazaj v ritem, v delo, v umetnost? Na okrogli mizi smo tokrat govorili o vprašanju vračanja kulturnih delavk_cev in umetnic_kov na delo po končanem zdravljenju raka.
Z nami so svoje izkušnje delili: Darja Molan , predsednica združenja Europa Donna; Kristina Modic , predsednica Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo; Luka Štigl , scenarist in režiser; Peter Fettich , umetnik in fotograf; Tanja Ovčariček , dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana. Dogodek je moderirala Petra Prešeren Golob .


Ko telo govori pesem | literarni večer in branje
Galerija Škuc, 7. 4. 2026
Literarni večer Ko telo govori pesem se posveča izkušnji raka in soočanju z boleznijo: telesu, ki se spreminja; odnosom, ki se lomijo ali poglabljajo; vprašanjem minljivosti, spolnosti, moči in skupnosti. Brale_i smo poezijo in pričevanja, ki ste nam jih poslale_i. Skozi besede smo odpirale_i prostor za izrekanje ter za skupnost, ki podpira in prisluhne raznolikim izkušnjam.
Nastopile_i so: Tanja Matijašević, Jerneja Vrabič, Milan Šelj, Špela Setničar in druge_i pesnice in pesniki. Svoje zapise so lahko prebrale_i tudi vse_i prisotne_i – na voljo je bil odprti mikrofon.



Ko telo govori pesem: Prepletanja – rak in umetnost | Literarno-performativni večer z odprtim mikrofonom
Galerija Škuc, 17. 11. 2025
Zaključni literarno-performativni večer je odprl prostor različnim oblikam umetniškega izraza, ki so udeleženkam_cem predstavljale oporo v času soočanja z boleznijo. Skozi poezijo, branje in performans so se prepletale osebne izkušnje, telesni spomini in razmisleki o okrevanju ter skupnosti.
Nastopile_i so Tanja Matijašević s Patricijo Crnkovič, Špela Setničar, Irena P. Beguš, Katarina Keček, Jerneja Vrabič in drugi .




Ko telo govori pesem - umetnost in rak | Okrogla miza: Prepletanja onkraj bolezni
Galerija Škuc, 17. 11. 2025
Druga okrogla miza se je osredotočila na vprašanje, kako ustvarjalnost in umetniške prakse pomagajo preoblikovati izkušnjo bolezni ter omogočajo občutek dejavnosti, prisotnosti in povezanosti – ne glede na diagnozo. Pogovor je raziskoval, kako izkušnja raka spreminja posameznike in skupnosti ter kako se skozi ustvarjanje odpirajo novi pomeni in odnosi.
Sodelujoče_i: Matevž Harlander, dr. med., pulmolog (UKC Ljubljana); Jerneja Vrabič; Irena P. Beguš; Breda Brezovar Goljar (Društvo onkoloških bolnikov Slovenije) .
Pogovor je moderirala Petra Prešeren Golob .



Ko telo govori pesem | Pesniški / literarno-performativni večer
Galerija Škuc, 7. 10. 2025
Pesniški večer je zbral avtorice_je, ki so skozi poezijo delili svoje izkušnje prebolevanja raka ali izkušnje bližnjih. Branja so ustvarila prostor za poslušanje, prepoznavanje in skupno refleksijo o bolezni, ranljivosti in vztrajnosti.
Sodelovale_i so: Pino Pograjc , Tanja Matijašević , Špela Setničar , Milan Šelj , Katarina Majerhold , Jerneja Vrabič in drugi .



Ko telo govori pesem | Okrogla miza: Umetnost, telo in rak
Galerija Škuc, 6. 10. 2025
Okrogla miza je povezala umetniške, zdravstvene in podporne perspektive ter odprla pogovor o tem, kako se izkušnja raka zapisuje v telo, spomin in vsakdanje življenje. Razprava se je dotaknila vprašanj soočanja z boleznijo, vračanja v življenje po zdravljenju, vloge umetnosti pri predelavi izkušnje ter meja med intimnim in javnim pri deljenju osebnih zgodb.
Sodelujoče_i: Tanja Matijašević, Milan Šelj, Hannah Koselj Marušič, Tanja Španić (Europa Donna), Jana Pahole, dr. med., spec. int. onk.
Pogovor je vodila Pia Nikolič .

Podporna skupina za mlade
Info center ŠKUC bo 22. 10. 2026 začel s podporno skupino namenjeno mladim (18 – 29 let), ki se soočate s težavami v duševnem zdravju.
Podporna skupina bo ponujala varen prostor, v katerem boš lahko delil_a svoje občutke, stiske in prejel_a medsebojno podporo. Na srečanjih bomo težave in izzive naslavljali z metodo pogovora s podporo stažistke terapevtke.
Zaželena je udeležba na vseh srečanjih. Udeležba je brezplačna.
Srečanja bodo trajala 10 tednov. Srečanja bodo potekala tedensko v BAZI, Centru mladih Ljubljana na Ambroževem trgu 3.
Rok prijave je 20. 10. 2026.
Prijavnica je na voljo tukaj: https://forms.gle/piJ5AMH3LgL3JFy29
Za vsa vprašanja pa se lahko obrneš tudi na info.center@skuc.org .
Podporna skupina poteka v sodelovanju Info centra Škuc in Mladih zmajev.

Projekt sofinancira Urad za mladino Mestne občine Ljubljana.

JE JE in Ključi: Pogovor s pesnicama Nino Dragičević in Natašo Velikonja
Sreda, 4. november 2026 ob 19.00, Knjigarna Azil, Novi trg 2, Ljubljana.
V sredo, 4. novembra, vas ob 19. uri vabimo na prvi literarni dogodek v prenovljeni Knjigarni Azil. Vabljeni na pogovor s pesnicama Nino Dragičević in Natašo Velikonja o njunih pesniških zbirkah JE JE (Črna skrinjica, 2026, prevedla Nataša Velikonja) in Ključi (ŠKUC, 2026). Dogodek bo povezovala Hana Bujanović Kokot.
Pesniški zbirki JE JE Nine Dragičević in Ključi Nataše Velikonja obravnavata razmerje med intimnim in političnim ter načine, kako družbena, zgodovinska in ideološka razmerja sooblikujejo subjektivno izkušnjo, jezik in spomin. Zbirki JE JE Nine Dragičević in Ključi Nataše Velikonja vzpostavljata različni, vendar sorodni razmerji do jezika, spomina in družbenega prostora.
JE JE Nine Dragičević (Črna skrinjica, prevedla Nataša Velikonja) poseže v korpus jugoslovanskih vesternov o Lassiterju ter z metodo izbrisne poezije iz obstoječega besedila oblikuje nov pesniški tekst. Brisanje tu ni zgolj formalni postopek, temveč način razkrivanja struktur, ki so v jeziku že navzoče: razmerij moči, nasilja, spolnih kodov in pripovednih konvencij. Iz njihovega preurejanja nastaja drugačna možnost govora in z njo drugačna razporeditev pomenov. Ključi Nataše Velikonja (ŠKUC), ki so prejeli tudi nominacijo za Veronikino nagrado, se vzpostavljajo na presečišču osebnega spomina, zgodovine, prostora in politične sedanjosti. Intimna izkušnja v zbirki ni ločena od pogojev, v katerih nastaja, temveč se ves čas srečuje z družbenimi razmerji, institucijami, mesti, preteklimi skupnostmi in vprašanji pripadnosti. Osebno tako postaja eno od mest, na katerih je mogoče brati širše družbene premike.
Vabimo vas torej na pogovor z avtoricama Nino Dragičević in Natašo Velikonja. Pogovarjali se bomo o pesniških formah, postopkih in pristopih, ki zaznamujejo zbirki JE JE in Ključi, o načinih, kako poezija posega v politični in družbeni prostor ter oblikuje nove načine zaznavanja in poimenovanja, pa tudi o razmerju med pesniškim jezikom, intimno izkušnjo in družbenimi strukturami. Pogovor bo odprl še vprašanja, kako poezija preoblikuje ustaljene pripovedi in vrednostne okvire ter kakšne možnosti ima pesniški govor za artikulacijo izkušenj, ki jih prevladujoči diskurzi pogosto potiskajo na rob.

Dogodek v organizaciji Knjigarne Azil ter založb Črna skrinjica in ŠKUC sofinancira Javna agencija za knjigo RS.

Prvoosebno branje zgodb | Ko telo govori pesem
četrtek, 5. 11. 2026, ob 18. uri, pisarna ŠKUC, Metelkova 6, Ljubljana.
prijave: info@skuc.org
V srečanjih Ko telo govori pesem vas vabimo na medgeneracijski bralni klub s pesnico Katarino Majerhold - na branje in pogovor o pesmih pesniške zbirke Direkt v žilo .
" Poezija rani, poezija zdravi, poezija boli. Daje moč za naprej. Ugriz za ugrizom, bolečina za bolečino, verz za verzom. Kot da hlasta za vsakim utripom, ki ga ja treba doživeti. Za vsako lepoto, ki jo je treba uzreti. To so samo kratki uvidi k pesniški zbirki Direkt v žilo Katarine Majerhold. Znanstvenice, prevajalke, pisateljice, pesnice, filozofinje, urednice, intelektualke. Vmes pa osebe, ki sočutno in kritično pretresava svet, filozofijo in ljubezen, ter prepleta znanost in umetnost z življenjem samim, v katerega je treba verjeti, " je zapisala Tonja Jelen v spremeni besedi k pesniški zbirki Katarine Majerhold (roj. 1971), v katerem popisuje proces zdravljenja raka in vse, kar spada zraven.
Katarina Majerhold (roj. 1971) je filozofinja, urednica in prevajalka . Je avtorica nekaj znanstvenih in strokovnih knjig ( Ljubezen skozi zgodovino , Živeti, Čustveni izzivi idr.), prevajalka znanstvenih monografij, scenaristka dokumentarnih filmov in bivša odgovorna urednica Andragoških spoznanj in Časopisa za kritiko znanosti (2023-2025) . Zbirka Direkt v žilo je njen pesniški prvenec.

Prvoosebno branje zgodb je del projekta Ko telo govori pesem - umetnost in izkušnja z rakom, ki ga podpira Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana. .

Dogodek Prvoosebno branje zgodb sofinancira Javna agencija RS za knjigo.

Filmska delavnica 42. festivala LGBT filma
v sodelovanju s Fakulteto za socialno delo
6. - 8. november 2026, ŠKUC-Kulturni center Q/Klub Tiffany, Ljubljana.
Vabljene_i vse_i, ki vas zanimajo pripovedništvo in zvočne-vizualne tehnike za izdelavo kratkega filma.
Na tridnevni delavnici bomo ustvarile varen prostor, razvijale_i lastno zgodbo, snemale_i zvočni in slikovni material do izdelave končnega produkta kratkega filma (1-1,5min).
Delavnica bo prirejena po metodi zvočno-vizualnega pripovedništva ( AV Storytelling-a), ki jo je mentor_ica delavnice Petra Hrovatin osvojil_a na izobraževanju LGBTQ+ aktivistk_ov na Slovaškem. S pomočjo omenjene metode je nastal njen kratki film Vmes/In Between , ki je prejel nagrado Rožnati zmaj za najboljši slovenski kratki film Festivala LGBT filma 2024.
Petra Hrovatin se posveča ustvarjanju videov za predstave in vizualij za glasbene dogodke, deluje pa tudi kot glasbenica_, pesnica_ in filmska ustvarjalka_.
Kratki filmi izdelani na delavnici se bodo predvajali v okviru Festivala LGBT filma.
Na delavnico se je potrebno prijaviti preko prijavnice do 30. oktobra. Delavnica je brezplač na in število mest je omejeno.
PRIJAVNICA
Trajanje: 10,5 ur
Datumi:

petek, 6. november, 17:30 - 20:00
sobota, 7. november, 11:00 - 14:30
nedelja, 8. november, 11:00 - 14:30, 17:30 - 18:30


Ljubljanski festival LGBT filma je najstarejši tovrstni festival v Evropi in deluje v okviru Društva ŠKUC s podporo Ministrstva za kulturo.
Program društva ŠKUC sofinancirata: Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo.

ŠKUCOVE PACKARIJE
Vsako soboto med 7. novembrom in 19. decembrom 2026, ob 10. uri dopoldne v Galeriji Škuc,Stari trg 21, Ljubljana. Brezplačne vstopnice lahko rezervirate vsak delovnik med 9. in 15. uro preko telefona01 430 35 30 ali e-pošte info@skuc.org .
Z veseljem vas vabimo, da se nam v novembru in decembru pridružite na brezplačnih Škucovih packarijah v Galeriji Škuc. Tudi letos smo pripravili pester in navdihujoč program za otroke, pri čemer smo tokrat dali še poseben poudarek ustvarjalnosti. Sobotna dopoldneva bodo tako obarvana z zanimivimi ustvarjalnimi delavnicami. Poleg delavnic otroke čakajo še čudovite gledališke in lutkovne predstave, vodstva po razstavah in prijetna druženja z ustvarjalci, podali pa se bomo tudi na obisk v umetniške ateljeje.
Veseli bomo vašega obiska.
P R O G R A M
sobota, 7. november 2026, ob 10:00
ŠTIRJE FANTJE MUZIKANTJE , glasbeno-lutkovna predstava, izvedba: dijakinje in dijaki 3. letnika SVŠGUGL
3+, 25'
Z letošnjo postavitvijo lutkovne spevoigre Štirje fantje muzikantje so se poklonili letos preminulemu Miroslavu Košuti , ki je lansko leto v Italiji prejel mednarodno priznanje za življenjsko delo. Miroslav Košuta je po motivih pravljice bratov Grimm spisal zgodbo o oslu, psu, mačku in petelinu, ki hrabro in domiselno uženejo nepridiprave razbojnike.
Prekrasen jezik, ki ga je negoval, nam je bil v navdih. Pričakujete lahko lutke, glasbo in veliko petja.
Po predstavi sledi kratka glasbena animacija otrok s petjem in prepoznavanjem nastopajočih likov.

sobota, 14. november 2026,, ob 10:00
MEDVEDJI BLUZ , lutkovna predstava, izvedba: Zavod Frnikola
3+, 35'
Le kdo ne pozna vsaj ene pravljice, v kateri nastopa medved? Prepričani smo, da bi jih lahko skupaj našteli vsaj ducat! Odločili smo se, da bomo nekatere najbolj znane in nekatere najbolj posebne medvedaste zgodbe uglasbili in pripravili pravi mali medvedji koncert s kitaro, violino, flavto in še kakim zanimivim instrumentom. Gre za glasbeno dogodivščino, ki nam daje možnost, da znane pravljice doživimo na drugačen način.
OBLIKE IZ SLIKE , plesna delavnica, vodstvo: Barbara Kanc
Naše telo se lahko preoblikuje v mnoge zanimive in enkratne oblike. Lahko se znajdemo v okroglih, zasukanih, zvitih, zavitih, oglatih, iskrivih in popolnoma ‘odbitih’ oblikah. Na plesni delavnici se navdih zanje išče v slikah znanih, pa tudi manj znanih slikarjev. Videne oblike se preslika na telo in jih poljubno sestavlja in razstavlja v novo domišljijsko plesno zgodbo.

sobota, 21. november 2026, ob 10:00
GOZDNE NANIZANKE , ustvarjalna delavnica, vodstvo: Petra Gosenca (Društvo GUMB)
Na delavnici obujamo spomine na morske in gozdne potepe. Naplavljen les, školjke, naluknjane kamne in pisane gozdne plodove udeleženci spreminjajo v poljubno dolge nanizanke, ki okrasijo naše sobe in terase.
NA OBISKU: DANIJELA ZAJC , vodeni ogled ateljeja in ustvarjalna delavnica, vodstvo: Nevena Aleksovski
4+, 90'
V okviru projekta Na obisku pa bomo tokrat obiskali umetnico, performerko in pedagoginjo Danijelo Zajc in pobliže spoznali njeno ustvarjalno prakso. Danijela ustvarja na področju sodobne cirkuške in performativne umetnosti, pri svojem delu pa raziskuje telo, gibanje, prostor ter različne načine izražanja skozi fizično izkušnjo. Skozi sproščeno in interaktivno srečanje nam bo predstavila svoje delo in ustvarjalni proces, nato pa bomo tudi sami preizkusili nekaj gibalnih in ustvarjalnih vaj. Srečanje bo priložnost za raziskovanje lastnega telesa, domišljije in prostora ter za spoznavanje umetnosti, ki ne nastaja le s svinčnikom ali čopičem, temveč tudi skozi gib, igro in skupno izkušnjo.

sobota, 28. november 2026, ob 10:00
HRESTAČ , Interaktivna predstava v izvedbi Kreativnega gledališča Eci peci
3+, 40'
Na božični večer se lahko zgodi nekaj res čarobnega. Klara, radovedno in prijazno dekle, prejme od svojega skrivnostnega strica Drosselmeyerja nenavadno darilo – lesenega hrestača. Sprva se zdi kot povsem običajna igrača, a ko ura odbije polnoč, se zgodi nekaj neverjetnega; Hrestač oživi!
S tem pa se začne prava pustolovščina. V prazničnem kraljestvu je izginil zaklad Sladkorne vile , ki ohranja ravnotežje in čarobnost v tem pravljičnem svetu. Ukradel ga je zlobni in zviti petglavi Mišji kralj ter ga zaklenil nekam, kamor vodi le skrivna pot. A Klara ni sama – s pogumnim Hrestačem in z vašo pomočjo, dragi otroci, se poda na razburljivo pot reševanja. Skupaj boste morali razvozlati namige, odkleniti skrivnosti in dokazati, da s pogumom, srčnostjo in sodelovanjem zmoremo premagati še tako velike ovire.
POKUKAJMO SKUPAJ V SVET UMETNOSTI IN MOJ MALI PLANET , vodstvo po razstavi in ustvarjalna likovna delavnica, v svet umetnosti nas popelje: Nevena Aleksovski
Na tokratnem srečanju si bomo najprej ogledali razstavo v Galeriji ŠKUC, ki nam bo v navdih za ustvarjanje na delavnici. Kako bi bil videti planet, ki bi si ga lahko izmislili čisto sami? Bi bil prekrit z velikanskimi rožami, čudnimi bitji, morji nenavadnih barv ali hišami, ki lebdijo v zraku? Z risanjem, barvami in kolažem bomo ustvarili vsak svoj mali planet ter ga napolnili z vsem, kar nam bo narekovala domišljija.

sobota, 5. december 2026, ob 10:00
EGON , lutkovna predstava, izvedba: Gledališče Tri
2+, 35'
Maček Egon ima zelo grdo lastnost. Ničesar noče deliti. Tako ostane brez prijateljev. Iz osamljenosti ga reši Božiček (ali dedek Mraz), ki mu pokloni zelo nenavadno darilo. Ob darilu Egon spozna svojo zmoto, vse svoje napake popravi z eno samo velikodušno gesto.
NENAVADNI PORTRETI , ustvarjalna delavnica, vodstvo: Nevena Aleksovski
Kdo pravi, da morajo biti oči vedno na istem mestu, nos na sredini obraza in lasje samo na glavi? Na delavnici bomo iz pisanih oblik, kolaža in risbe sestavljali nenavadne obraze in portrete. Igrali se bomo z oblikami, barvami in obraznimi potezami ter ustvarili galerijo najbolj čudaških, zabavnih in domišljijskih obrazov.

sobota, 12. december 2026, ob 10:00
NA HRIBU JE PRAPROT , pesniško glasbeni dogodek z Ivano Percan Kodarin in Erazmom Grafenauerjem
3+, 40'
Gre za glasbeno pripoved ob sveže izdani knjigi Mladinske knjige Na hribu je praprot pesnika Žige Kosca in ilustratorke Maje Kastelic: 16 preprostih in igrivih pesmi za otroke, ki bodo na odru zaživele v besedi, glasu in kitarskih strunah v interpretaciji Ivane Percan Kodarin in Izidorja Erazma Grafenauerja. Otroci bodo izvedeli, kaj se skriva pod praprotjo na hribu, zakaj sta se ježek in jazbec sprla in kdaj hiše dobijo čepice.
POKUKAJMO SKUPAJ V SVET UMETNOSTI IN MEHKA ZIMSKA SLIKA , vodstvo po razstavi in ustvarjalna likovna delavnica, v svet umetnosti nas popelje: Nevena Aleksovski
Na delavnici bomo ustvarjali prav posebne zimske slike, ki jih ne bomo le gledali, ampak tudi tipali! Z različnimi materiali in teksturami, kot so volna, vata, blago, papir in karton, bomo sestavljali zasnežene pokrajine, nenavadne zimske prizore ali čisto svoje domišljijske svetove. Prepustili se bomo raziskovanju, kombiniranju materialov in zimski domišljiji.

sobota, 19. december 2026, ob 10:00
NA OBISKU: BOJANA RISTEVSKI MLAKAR ,vodeni ogled ateljeja in ustvarjalna delavnica, vodstvo: Nevena Aleksovski
4+, 90'
Bojana Ristevski Mlaker je umetnica, oblikovalka unikatne keramike ter lastnica keramičnega studia Juha. Tokrat jo bomo obiskali v njenem keramičnem studiu v Stari Tobačni. Bojana nam bo predstavila svoj delovni prostor, izdelke, ki jih ustvarja ter nam bo tako približala čudoviti svet unikatne keramike. Spoznali bomo, na kakšne načine lahko oblikujemo glino ter kako poteka proces žganja gline in glaziranja izdelkov, predvsem pa bomo zakopali svoje kreativne rokice v glino, jo gnetli in oblikovali ter se družili in spoznavali ob skupnem ustvarjanju.

Društvo ŠKUC si pridržuje pravico do naknadne spremembe programa.
Iskrena hvala vsem, ki nam omogočajo projekt:
Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Urad RS za mladino, Ministrstvo za kulturo, Javna agencija za knjigo RS, Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana, Mercator, Dana d.d., Druga violina, Slaščičarna pri vodnjaku, Biro center, Ciciban, Cicido in trgovina Mumino.

Dino Pešut: Granatiranje
Ponovitve:
torek , 8. 12. 2026, ob 20.00, Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj
sreda, 9. 12. 2026, ob 20.00, Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj
torek, 19. 1. 2027, ob 20.00, Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj
sreda, 20. 1. 2027, ob 20.00, Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj
VSTOPNICE
sreda, 23. 9. 2026, ob 20. uri, Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj. RAZPRODANO! četrtek, 24. 9. 2026, ob 18. uri, Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj.RAZPRODANO!
ponedeljek, 12. 10. 2026, ob 20.00, Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj, RAZPRODANO!
torek, 13. 10. 2026, ob 20.00, Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj, RAZPRODANO!
Premiera: torek, 22. 9. 2026, ob 20. uri, Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj, RAZPRODANO!

Tik pred koncem vojne na Balkanu se na prazni ulici srečata neznanca. Nekaj trenutkov pred granatiranjem mesta – srečanje, zaznamovano s strastjo, strahom in hrepenenjem. Dvajset let pozneje se njuni poti znova prekrižata v berlinskem nočnem klubu, daleč od bojišča, kjer grmi samo še tehno, in v svetu, ki ga določajo posledice preteklosti. Granatiranje je pretresljiva ter hkrati nežna zgodba o ljubezni, spominu in preživetju. V poetični, intimni in metagledališki strukturi avtor osebno izkušnjo prepleta z razmislekom o vojni, identiteti in generaciji, ki je odraščala v njeni senci. V središču drame ni eksplozija granate, temveč vprašanje, kako ohraniti upanje in bližino ob razkroju.

»... Granatiranje je izpovedna, poetična, postdramska metadrama, ki nedvomno sodi v sam vrh ne le hrvaške, temveč tudi sodobne evropske dramatike. Skozi besedilo spremljamo vzporedni izpovedni zgodbi o ljubezenskem hrepenenju in strasti, o iluzijah in sanjah ter o iskanju smisla v svetu in prostoru, kjer je vojna postala spektakel in skoraj neizogibna posledica človekove potrebe po samouničenju ...« komisija za nagrado Marina Držića

Izjave ustvarjalcev:
»Izkušnjo spreminjam v spomin in ga potlačim, travmo kolažiram kot umetniško delo, priča sem lastni žalosti in nesreči, vendar nisem več njun protagonist,« pravi Miloš v nekem trenutku drame.
In zdi se mi, da sem tudi sam podobno iskal pomoč v umetnosti, da bi mi pomagala pri soočenju z nekaterimi svojimi travmatičnimi izkušnjami. V trenutku, ko izkušnjo spremenim v pesem, predstavo ali besedilo, imam občutek, kot da za nazaj dajem smisel nečemu, kar se mi je zgodilo, in mi to pomaga, da se s tem spopadem. Moja izkušnja tako preneha biti individualna in neznosna ter postane univerzalna in znosnejša.
Mislim, da je tudi med glavnimi Miloševimi motivi za ukvarjanje z gledališčem prav želja, da bi pobegnil pred osamljenostjo in stopil na teren, kjer ne bo sam. Tako lahko gledališče in umetnost sprejmeta drugačne, odrinjene, zatirane in osamljene ljudi ter jim ponudita občutek, da so del nekega skupnega prizadevanja.
Kar zadeva homoseksualnost, mislim, da se besedila sploh nisem lotil z idejo, da je Miloš homoseksualec, niti da je to pomembno, saj tega skozi celotno dramo niti ne tematizira. Tematizira željo in privlačnost, ki jo čuti do Rudija. Zdi se mi, da mi v gledališču bolj manjka prav reprezentacija tega: nežnosti, občutka, fluidnosti, svobode, poguma in odnosov.
Mislim, da je Granatiranje zgodba o osamljenosti, vojni, izgubljenosti, o neki zapuščeni generaciji mladih umetnikov na Balkanu, o naših fantazijah o ljubezni – in šele nato o gejevstvu.
Luka Grbić, igralec

»Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje gledal predstavo, ki bi v fokus postavljala ljubezenski odnos med moškima ter ga prikazala brez stereotipiziranja in v vseh njegovih razsežnostih – z resnostjo, občutljivostjo, strastjo, igrivostjo in humorjem. Ponosen sem, da Granatiranje prispeva k boljši reprezentaciji te teme na naših odrih.
Zgodbe istospolnih ljubezni so pogosto obsojene na trpljenje, nasilje, zlorabo ali nesrečo, v Granatiranju pa avtor likoma podari srečni konec, priložnost za začetek nečesa lepega. V nas naseli upanje, da zanju obstaja prihodnost.«
Luka Bokšan, igralec

»Granatiranje sem doživel kot pretresljivo zgodbo o iskanju bližine in pripadnosti v kontekstu popolnega razčlovečenja, ki ga prinaša vihranje vojne in zaradi katere se vsake sanje sesujejo v prah, prihodnost pa lahko obstaja samo kot ideja / nadrealizem / utopija / neulovljiva želja, ki si jo lahko (tako kot eden izmed dveh protagonistov) pričaraš samo v glavi in na odru svoje lastne domišljije. Granatiranje je drama o naključnem srečanju dveh moških z enako veliko notranjo praznino, ki se po daljšem časovnem preskoku zgodi še enkrat, v zakajenem berlinskem klubu, kjer tehno poka tako intenzivno, kot so ob njunem prvem srečanju pokale granate. Ker sta se oba uveljavila v karieri, prihodnost takrat ni več samo utopija / koncept / domišljijska slika največjega odra na svetu, še vedno pa obstaja pri obeh notranja praznina z željo po bližini in eni mogoči ljubezni.
Granatiranje nas sooči z vprašanjem, ali je v svetu, v katerem letijo granate in se ljudje skrivajo, molijo in kričijo, sploh dovolj prostora za iskren, ljubeč, strasten in pristen odnos. Ali je sploh mogoče ležati med rjuhami, ne da bi se ti vanje pritihotapila tudi vojna, in kako (pre)živeti s samim sabo, ko bo nekoč nastopil trenutek, v katerem eskapizem v tvoj notranji svet na največji oder na vsem svetu ne bo več dovolj velik, da bi odvrnil pozornost od brazd, strahu in nenehnega občutka bližajoče grožnje.« - Tilen Oblak, dramaturg
»Pešutov jezik v Granatiranju je brutalen in nežen, ironičen in boleč, predvsem pa izjemno natančen. Kot prevajalec sem se trudil ohraniti tudi njegovo duhovitost, ritem ter tisto posebno mešanico surovosti in občutljivosti hkrati, zaradi katere Granatiranje ves čas preskakuje med intimnim in političnim, med smehom in bolečino, med nežnostjo in grobostjo. Zame je pomemben osrednji monolog 'Granata', ki ga razumem kot enega najmočnejših, najbolj neposrednih, jeznih, a tudi najlepših protivojnih monologov sodobne dramatike.«
»... Granatiranje ni samo drama o vojni, ki 'je dolgočasna, dobesedna in debilna'. Pešutova zgodba o Milošu in Rudiju je zame tudi zgodba o meni, mojih prijateljih in o nas vseh; je zgodba o želji, bližini, nežnosti in ljubezni, ki jo tako zelo potrebujemo. Sploh v teh krutih, težkih in kaotičnih časih.
Kaj je granatiranje? Sovraštvo, nestrpnost, polariziranje, strah ter nenehno bombardiranje z informacijami, podobami, lažnimi novicami in nasiljem. Je svet, v katerem nas ves čas silijo izbirati med 'mi' in 'oni', med 'našim' in 'njihovim'.«

»Uprizoritev posvečam ljudem, ki jih je vojna zaznamovala. Tistim, ki so bili pred tremi desetletji na Balkanu njene priče in žrtve, ter vsem, ki danes trpijo zaradi vojn v Ukrajini, genocida v Palestini ... Bolečina ostaja. Po koncu vojne ne ostanejo samo porušene stavbe. Ostanejo ljudje, ki morajo z vsem, kar se jim je zgodilo, nekako živeti naprej. Prav ima Dino; po vojni najprej in edino obnavljajo zgradbe. Nikoli ljudi. Morda je zato gledališče med redkimi prostori, kjer lahko poskušamo narediti prav nasprotno: ohraniti ljudi, njihove zgodbe, njihove glasove in njihove spomine. Ter nam vsem za trenutek ponuditi prostor, v katerem nismo sami.
Granatiranje mi je dalo priložnost delati z odlično in predano ekipo, od katere dobivam nekaj, česar ni mogoče izmeriti in zapisati v nobeno finančno konstrukcijo: predanost, nežnost, bližino, ljubezen in zaupanje. Ter veliko objemov.
Igralec Luka Grbić me je na začetku študija vprašal, ali se bomo imeli na vajah 'fajn'. Obljubil sem mu, da ja. Spomnil me je na mojo ljubo Miro Sardoč, ki mi je, ko sem bil približno toliko star, kot je danes Luka, položila na srce: '... delamo tako lepe stvari, zato ne bodimo kruti med seboj. Že svet okrog nas je dovolj krut, zakaj bi bili še v gledališču. Potrdi se kot režiser, da se boste vedno imeli lepo ...' Upam, da sem držal obljubo, Luka.
Hvala, ekipa, za: Jutri.«
Alen Jelen, prevajalec in režiser predstave Granatiranje

Dino Pešut (1990, Sisak) je hrvaški dramatik, dramaturg in romanopisec. Diplomiral je iz dramaturgije na Akademiji dramske umetnosti v Zagrebu. Njegove drame so bile uprizorjene v številnih gledališčih na Hrvaškem in v tujini. Je šestkratni prejemnik prestižne hrvaške nagrade Marina Držića. Med nagrajenimi deli je tudi drama Granatiranje, za katero je prejel prvo nagrado za leto 2019. Sodeloval je tudi v rezidenčnem programu za nove dramatike londonskega gledališča Royal Court. Je avtor romanov Poderana koljena (Odrgnjena kolena) in Očetov sinko, s katerima se je uveljavil tudi kot pomemben glas sodobne hrvaške književnosti.

Luka Grbić (2000, Beograd) je eden najvidnejših gledaliških in filmskih igralcev mlajše generacije, režiser in pesnik. Igralsko pot je začel že kot najstnik z vlogo Nenada Maraša v filmu Južni veter (2018), za katero je isto leto prejel nagrado za najboljši igralski prvenec na Filmskih srečanjih v Nišu. Diplomiral je iz igre na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu. V gledališču je ustvaril vrsto zelo različnih in zahtevnih vlog, med drugimi Andreja v kultni drami Divje meso (2021, Beograjsko dramsko gledališče) in naslovno vlogo Sina v Zellerjevi drami Sin (2021, Atelje 212), kneza Miškina v Idiotu (2022, Beograjsko dramsko gledališče) in Hamona v Antigoni (2022, Beograjsko dramsko gledališče). Odlikuje ga izrazita sposobnost ustvarjanja zelo različnih in kompleksnih gledaliških in filmskih likov. Za svoje igralsko delo je prejel več pomembnih nagrad, med njimi Steriievo nagrado iz sklada »Dara Darinka Čalenić« za najboljšega mladega igralca (2023). Med letoma 2023 in 2025 je bil stalni član gledališča Atelje 212. Njegova umetniška pot ga je pripeljala tudi v Slovenijo, kjer je na AGRFT nadaljeval študij gledališke režije. Leta 2025 je v sklopu magistrskega študija pripravil avtorski projekt Ide gas (2025, AGRFT).

Luka Bokšan (1991, Celje) je gledališki in filmski igralec. Je diplomant Akademije za gledališče, radio, film in televizijo ter prejemnik študentske Prešernove nagrade (2019). Že med študijem je postal član igralskega ansambla SLG Celje, od leta 2023 pa deluje kot samostojni delavec v kulturi. Kot gost sodeluje z različnimi institucionalnimi gledališči, predstave, v katerih ima pogosto nosilno vlogo, pa so redno udeležene in nagrajene na domačih in mednarodnih festivalih. Bil je med drugim Henrik VI. v Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije (2024, SLG Celje), Lawrence Durrell v Beograjskem triu (2024, Anton Podbevšek Teater, Cankarjev dom) in Jože v In mnogi drugi ... (2025, Prešernovo gledališče Kranj, SLG Celje). Aktiven je tudi na neodvisni sceni, v uprizoritvah performativne, fizične in sodobnoplesne narave, hkrati pa je prepoznaven obraz na filmu in televiziji ter odličen interpret umetniške besede v literarnih oddajah na Radiu Slovenija. Njegovo delo zaznamujejo sistematičen in poglobljen pristop, močna odrska prezenca ter poudarjena kolektivnost z izrazitim občutkom za soigro.
Foto: Nada Žgank
Prevajalec in režiser: Alen Jelen;
dramaturg: Tilen Oblak;
kostumograf: Claudi Sovrè;
glasbena oblikovalka: Nina Kodrič, tonski mojster: Jure Žigon, zvočni izvajalec: Marcel Obal;
oblikovalec svetlobe: Janko Oven
lektorica: Klasja Zala Kovačič;
Igrata: Luka Grbić, Luka Bokšan
Produkcija: ŠKUC gledališče Koprodukcija: Cankarjev dom Ljubljana, Zavod Kolaž
Predstavo sofinancira Mestna občina Ljubljana

Christopher Hampton
NEMŠKO ŽIVLJENJE
A German Life, 2019
Monodrama, slovenska praizvedba
ponovitve:
14. 11. 2026, ob 20.00, KD Cerknica ( VSTOPNICE )
28. 7. 2026, ob 21.30 v Palači Gravisi Buttorai, Ulica Osvobodilne fronte 10, Koper
13. 6. 2026, Borštnikovo srečanje, SNG Maribor, Mali oder, ob 20h, vstopnice: https://sngmb.mojekarte.si/si/nemsko-zivljenje/vstopnice-1212215.html 16. 6. 2026, Gledališče Koper, Mala dvorana 17. 6. 2026, Šentjakobsko gledališče Ljubljana ob 19.30, zaključena predstava za abonenteVstopnice: 20€ /15€ (dijaki/študenti/upokojenci/brezposelni)
8. 6. 2026, Drama SNG Ljubljana, Mala Drama, zaključena 9. 6. 2026, Drama SNG Ljubljana, Mala Drama, za izven
Igralka: MARIJANA BRECELJ
Prevajalka ALENKA KLABUS VESEL, režiser ALEN JELEN, dramaturg MATJAŽ BRIŠKI, lektorica TATJANA STANIČ, scenografka URŠA VIDIC, kostumograf in fotograf CLAUDI SOVRÈ, oblikovalec svetlobe in tehnični vodja LEON BEDJANIČ,
Produkcija: ŠKUC gledališče, sezona 2025/26, koprodukcija: Pionirski teater in Zavod Kolaž
Premiera: 27. 11. 2025, ob 20.00, Dvorana Jenko, Miklošičeva 28, Ljubljana
ponovitvi: 30. 11. 2025, 9.12. 2025, ob 20.00, Pionirski teater
nedelja, 25. 1. 2026,ob 20.00, Pionirski teater, Miklošičeva 28, Ljubljana
petek, 30. 1. 2026, ob 20.00, Pionirski teater, Miklošičeva 28, Ljubljana
petek, 15. 5. 2026, ob 19.00, Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica
nedelja, 29. 3. 2026, ob 20.00, Pionirski teater, Miklošičeva 28, Ljubljana

Nemško življenje je besedilo, ki odpira eno najtežjih poglavij evropske zgodovine. To je nemško predvojno in vojno obdobje, ki je bilo zaradi strašljivih dejanj za dolgo časa potisnjeno v kolektivni molk. Ta molk pa ni prinesel pozabe, ampak se je nepreklicno zlil z občutkom krivde, ki ga nosijo generacije.
In vendar se ne moremo slepiti: »O čemer nočemo govoriti, moramo molčati,« – a prav ta molk je postal neznosna senca, ki se vrača in zahteva, da se z njo soočimo.
Pripoved odpira pogled v zakulisje nemškega življenja tistega časa – v mišljenje, občutenje in predvsem v mehanizme prilagajanja, ki so omogočili, da je zlo postalo vsakdanje. Hkrati pa opozarja, da vprašanje odgovornosti ni le stvar preteklosti, temveč tudi sedanjosti in prihodnosti.
Bistvo teh spominov presega zgodovinski okvir. Ne govori le o tedanjem nemškem narodu, temveč nas opozarja na univerzalnost človeške izbire – na nevarnosti slepega sledenja, na krhkost morale in na odgovornost vsakega posameznika. V tem je delo hkrati literarni zapis, intervju in pretresljiv opomin.
Je ogledalo, ki ga ne držimo le preteklosti, temveč tudi sedanjosti in prihodnosti. Zrcalo, v katerem lahko uzremo sami sebe in se vprašamo: Kako bi ravnali mi? In – še pomembneje: Kako ravnamo danes?


Predstavo sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana

It's Everyone Else (SI) | koncert ob izdaji novega albuma Dogma Death
Sobota, 14. 11. 2026, ob 20. uri, Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana.
Vstopnina: 10 €
Škuc KSB in ODPRTO predstavljata:
It's Everyone Else in rojstvo novega albuma Dogma Death ! Kot support act pa ju pospremi expert chef na področju harsh/noise uničenja okusov: Der Verlorene Faden iz Leipziga.
It's Everyone Else (SI) | alternative/noise/industrial | FACEBOOK | INSTAGRAM | BANDCAMP |
Der Verlorene Faden (DE) | experimental/harsh noise | FACEBOOK | BANDCAMP |
It's Everyone Else je eksperimentalni industrial-noise duo. Svoj značilen temačni zvok ustvarjata s prepletom udarnih ritmov, dveh vokalov, distorziranh sintov in eklektičnih semplov. Gradita na hardcore koreninah, svojemu zvoku ku pa dodajata še drzno ranljivost, ki ustvarja svet, kjer sta ostrina in mehkoba dve plati iste medalje. Njun zvok je ponekod utesnjujoč, drugod navdihujoč, ob čemer ne upoštevata pravil stereotipnega industriala in sledita bolj eksperimentalnemu pristopu, kier pogoasto vključujeta elemente alternativnega rocka in trip hopa.
Dogma Death predstavlja naslednjo stopnjo razvoja skupine It's Everyone Else . Ta album, ki nadgrajuje predhodnika Pirouette, uteleša reduciranje stvari na njihove osnovne elemente, Iajšanje lastnih bremen, odpiranje in prepuščanje. Album zaznamuje vrnitev skupine k neodvisnosti, tako pri glasbeni produkciji kot pri procesu samozaložništva. Skladbe so izčiščene do kosti, ne da bi pri tem izgubile neposrednost. Imajo nelinearne strukture, ki jih zaznamujejo eklektični ritmi, prekrivajoči se vokali in preteči sempli, kar ustvarja silovite, a ušesu prijetne pesmi. Dogma Death predstavlja osvoboditev od starega.
Za uvod pa nas povozi destruktiven hrup Der Verlorene Faden . Kot izvajalka in organizatorka globoko vpeta nemški in mednarodni noise uderground in je svoje ustvarjanje popolno zaobjela s z opisom: 100% female rage, distortion, bass, fx.

Koncertna cikla ODPRTO in Škuc KSB sofinancirata Mestna Občina Ljubljana – Oddelek za kulturo.

Na obisku pri Maji Babič Košir
torek, 3. 11. 2026, ob 10.00, Galerija Škuc, za OŠ Janeza Levca
Na srečanju bomo spoznali umetnico Majo Babič Košir, pokukali v njen ustvarjalni svet, izvedeli, od kod prihajajo njene ideje in kako nastajajo njena umetniška dela, ter se z njo pogovarjali o tem, kaj vse lahko postane umetnost. Maja ustvarja skulpture, objekte in instalacije, pri svojem delu pa pogosto uporablja najdene, zavržene in vsakdanje predmete ter materiale, ki jih s svojo domišljijo spremeni v nekaj čisto novega.
Seveda pa bomo tudi sami ustvarjali in raziskovali, kaj vse se lahko zgodi z materiali, ki jih običajno spregledamo ali zavržemo. S pomočjo umetnice bomo eksperimentirali z različnimi teksturami, barvami in oblikami ter ustvarjali pisane kolaže.

Maja Babič Košir (1978) je diplomirala in magistrirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Podiplomski študij kreativne ilustracije in tehnik vizualne komunikacije je zaključila na EINA University School of Design and Art v Barceloni. Svoje delo redno predstavlja na razstavah v Sloveniji in tujini ter na mednarodnih sejmih. Njena dela pa se nahajajo v različnih zasebnih in javnih zbirkah. Živi in dela v Ljubljani.
Obisk vodi Nevena Aleksovski.
Trajanje: 90 min
Organizacija: Zavod Omrežje in Društvo ŠKUC
Program Društva ŠKUC sofinancirajo: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo in Urad RS za mladino.