Ode perverzije | Pogovor o razstavi, kvir spolnosti, kinku in zdravju
Četrtek, 10. 9. 2026, ob 19. uri, Kulturni center Q / Klub Tiffany, Ljubljana.
V sklopu razstave Ode perverzije vas vabimo na sproščen pogovor s članico kolektiva Razvrat in so-avtorico BDSM INFO ZINA, Diabolic Lime. S sogovornicama se bomo dotaknili tem razstave – spolnosti in kinka, kako ju kvir ljudje prakticiramo v sedanjosti ter kako bi ju lahko še nadgradili na področjih varnosti in zdravja. Ker pa želimo vključiti tudi vaše zgodbe, vprašanja in vtise, se bo debata razvijala tudi v smeri zanimanja publike.
Naredimo prihodnost še bolj kvir in še bolj seksi.
Na dogodku bodo predstavljeni tudi hitri testi za spolno prenosljive okužbe (hiv, sifilis, hepatitis) in omogočeno brezplačno hitro testiranje .

Program Kulturnega centra Q poleg lastnega vložka podpirajo Urad za mladino ter Oddelek za zdravje in socialno varstvo Mestne občine Ljubljana, Ministrstvo za zdravje, Urad Republike Slovenije za mladino in JAK.

ŠKUC – Kulturni center Q obvešča:
Klub Tiffany predstavlja varen prostor, ki ga sooblikujemo vsi_e, namenjen GLBTQ skupnosti, kjer je prepovedano vsakršno verbalno ali fizično nasilje. Prav tako se ne tolerira homofobije, bifobije, transfobije, seksizma, nacionalizma, rasizma in drugih oblik zatiranj.
Vse obiskovalke_ce prosimo, da to upoštevajo in hkrati opozorijo ekipo na pojav nasilja. To lahko storite osebno ali nam pišete na kulturnicenterq@gmail.com , IG profil ali FB stran Klub Tiffany .

Ode perverzije
Prva samostojna razstava kolektiva Razvrat
Odprtje: 7. 9. 2026 ob 18h @Klub Tiffany
Razstava je na ogled od 7. do 11. 9. 2026 med 17. in 21. uro
Zin je prostor, kjer se osebno preplete s političnim, intimno z javnim, resno pa z igrivim, absurdnim in provokativnim. Pričujoča razstava združuje šest del, ki skozi različne oblike zin kulture odpirajo vprašanja kvir seksualnosti, užitka, teles, odnosov, meja, želja in načinov bivanja onkraj normativnih predstav.
PERVERZiNE, vizualno-poetski prvenc kolektiva Razvrat , kvir seksualnost obravnava neposredno, igrivo in brez potrebe po opravičevanju. Ta prehaja med humorjem, erotiko, nežnostjo in kritiko ter raziskuje različne oblike kvir užitka. Kolektiv z Izprijenimi izkustvi seksualnost premakne iz avtorskega glasu v skupnostni prostor, njegova posebnost pa se kaže prav v procesu nastajanja. S tem pogovor o seksu postane ključni del umetniškega dela, dokumentiranje izkušenj pa način ustvarjanja skupnosti. S poskusi demistifikacije spolnost predide iz enoznačnosti v širšo polje razumevanja, da je ta lahko smešna, nerodna, nežna, vzburljiva, boleča ali preprosto vsakdanja. Misel se nadgrajuje z idejo klovna kot figure, ki zavrača pričakovano, resno in pravilno. Tako vstop v kink postane tudi vstop v prostor absurda, pretiravanja in igrivosti ter afirmira predpostavko, da seksualnosti ne smemo jemati tako prekleto resno. Če slednje delo odpira prostor za absurd in igro, BDSM INFO ZINE nujno potrebno poudari pomen odgovornosti ter varnosti v skupnosti. Svet, ki mora v ospredje postaviti soglasje, komunikacijo, meje in varnost. S tem seksualnost ne predstavlja zgolj kot prostor užitka, temveč tudi kot prostor učenja, zaupanja in skupnostne skrbi. V tem razponu se Sex with the World Nine Poljanšek in Dioniz na stranišču Toma Vebra pridružujeta misli kot nadaljevanje razmišljanja o tem, kje vse se lahko začne seksualnost in kam vse lahko seže užitek. Odpirata prostor za željo, ki ne potrebuje vedno drugega telesa ali jasne definicije, ter jo prepletata z domišljijo, hedonizmom, ironijo in ranljivostjo.
Razstavljena dela ne ponujajo ene same podobe kvir seksualnosti. Nasprotno, kažejo njeno raznolikost, protislovnost in spremenljivost. Zin kot format pri tem ni zgolj nosilec vsebine, temveč tudi politična in skupnostna gesta, ki je neposredna, dostopna in odprta za sodelovanje. Je prostor, kjer se lahko glasovi, ki so pogosto potisnjeni na rob, pojavijo brez dovoljenja institucij in brez potrebe po prilagajanju večinskemu pogledu. Razstava zato ni le pregled različnih podob seksualnosti, temveč povabilo k pogovoru o tem, kako želimo živeti, uživati, ljubiti, postavljati meje in si predstavljati telesa onkraj norm.

Produkcija : Društvo ŠKUC , Kulturni center Q, Klub Tiffany Avtorji_ce : Kolektiv Razvrat , Diabolic Lime, Spaka, Nina Poljanšek, Tom Veber

Program Kulturnega centra Q poleg lastnega vložka podpirajo Urad za mladino ter Oddelek za zdravje in socialno varstvo Mestne občine Ljubljana, Urad Republike Slovenije za mladino in JAK.

ŠKUC – Kulturni center Q obvešča:
Klub Tiffany predstavlja varen prostor, ki ga sooblikujemo vsi_e, namenjen GLBTQ skupnosti, kjer je prepovedano vsakršno verbalno ali fizično nasilje. Prav tako se ne tolerira homofobije, bifobije, transfobije, seksizma, nacionalizma, rasizma in drugih oblik zatiranj.
Vse obiskovalke_ce prosimo, da to upoštevajo in hkrati opozorijo ekipo na pojav nasilja. To lahko storite osebno ali nam pišete na kulturnicenterq@gmail.com , IG profil ali FB stran Klub Tiffany .

Umetnice_ki : Krasimira Butseva, Ana Likar, Áron Lődi, Aaron Roth, Niya Tsenkova, Neja Zorzut
Kurirajo : ETC. & Vasil Vladimirov

Odprtje razstave: Četrtek, 27. 8. 2026 ob 19:00

Spremljevalni dogodki
28 avgust ob 20:00: Vodstvo po razstavi z umetniki in kuratorji + VideoDvorišče 24 septembar ob 18:00: Vodstvo po razstavi ob zatvoritvi razstave
Skupinska razstava če bi te stene znale govoriti izhaja iz razumevanja fizičnih prostorov kot nosilcev spomina, materialnih sledi in zgodovinskih procesov. Tovarniški zidovi, sakralni prostori, stanovanjske stavbe, muzejski arhivi in krajine so obravnavani kot mesta, kjer se zgodovine nalagajo in vztrajajo ter pričajo o spreminjajočih se političnih sistemih, kolektivnem delu, nasilju, preobrazbah in izbrisih. Skozi sledi, ki so vanje vpisane, ti prostori razkrivajo, kako zgodovinski procesi še naprej odmevajo v sedanjosti in oblikujejo njene pogoje.
V povezavi s peto številko revije ETC. Vedno znova razstava združuje šest umetniških praks, ki raziskujejo materialne zgodovine, (ne)uradne arhive ter večplastne konstrukcije kulturne identitete v kontekstih, zaznamovanih s sistemskimi spremembami, industrijsko preobrazbo in ponavljajočimi se cikli nasilja.

Krasimira Butseva, Ana Likar, Áron Lődi, Aaron Roth, Niya Tsenkova in Neja Zorzut skozi različne medije obravnavajo arhitekturni in industrijski spomin, politično nasilje in njegov medgeneracijski prenos, procese arhiviranja in izbrisa, kulturno dediščino ter militarizacijo prostora. Njihova dela zgodovine ne obravnavajo kot linearnega zaporedja dogodkov, temveč kot nekaj, kar se nenehno preoblikuje, delno briše in vedno znova interpretira – ter tako kot sila, ki vztrajno posega v sedanjost in jo sooblikuje.

[ENG]
The group exhibition if these walls could talk takes as its point of departure an understanding of physical spaces as repositories of memory, material traces, and historical processes. Factory walls, sacred spaces, residential buildings, museum archives, and landscapes are approached as sites in which histories accumulate and persist, bearing witness to shifting political systems, collective labour, violence, transformation, and erasure. Through the traces embedded within them, these spaces reveal how histories continue to resonate in and shape the conditions of the present.

In connection with the fifth issue of ETC. Magazine, Full Circle, the exhibition brings together six artistic practices that explore material histories, (un)official archives, and multilayered constructions of cultural identity in contexts marked by systemic shifts, industrial transformation, and recurring cycles of violence.

Working across different media, Krasimira Butseva, Ana Likar, Áron Lődi, Aaron Roth, Niya Tsenkova, and Neja Zorzut address architectural and industrial memory, political violence and its intergenerational transmission, processes of archiving and erasure, cultural heritage, and the militarisation of space. Rather than approaching history as a linear sequence of events, their works consider it as something continuously transformed, partially erased, and repeatedly reinterpreted—and, as such, as a force that persistently shapes the present.
______
Razstava je nsatala v koprodukciji s ETC. in jo podpirata Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo / The exhibition is co-produced with ETC. and is supported by the Ministry of Culture of the Republic of Slovenia, Municipality of Ljubljana – Department for Culture.
Več o razstavi: https://www.galerijaskuc.si/si/exhibition/if-these-walls-could-talk/
Razstava je nsatala v koprodukciji s ETC.

Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

Pesniški dialog | Tanja Matijašević x Milan Šelj
Petek, 11. 9. 2026, ob 18.00, Old School Villa, Nova vas 29, Bloke.
Vabljeni na pesniški večer na Blokah!
Svoji novi pesniški zbirki bosta predstavila Tanja Matijašević (1983) in Milan Šelj (1960). Spoznala sta se na pesniških delavnicah pri Branetu Mozetiču, uredniku obeh zbirk, ki sta letos izšli pri založbi ŠKUC – Lambda: Ko kosilnice obmolknejo in Zamah dotika .
Tanjin pesniški prvenec Ko kosilnice obmolknejo je drzen in neposreden preplet intime in družbenega. V njem se srečujejo lezbična erotika, ljubezen, telesnost, vsakdanji boji za pravice žensk in lezbijk ter vprašanja socialne negotovosti in revščine. Zbirka se dotakne tudi izkušnje bolezni, ko se telo nenadoma znajde v središču sveta, oporo pa išče v ljubezni, družini, prijateljstvu in solidarnosti.
Milanov Zamah dotika je intimna pesniška pot skozi spomin, ljubezen, telesnost, izgube in minevanje. Zbirka se premika od otroških spominov in Ljubljane osemdesetih let prek izkušnje homoseksualnosti, izgub zaradi aidsa in življenja v Londonu do soočenja z boleznijo, smrtjo in lastno minljivostjo. In vendar se na koncu vrača k ljubezni in dotiku – k prepričanju, da se je za eros vredno boriti tudi v senci tanatosa.
Dve zbirki, dve generaciji in dve različni pesniški poti, ki ju povezujejo telo, ljubezen, ranljivost, spomin in odpor do sveta, ki bi človeka najraje utišal.
Pridite na Bloke, kjer bosta Tanja Matijašević in Milan Šelj svoje nove pesmi predstavila v nekoliko perifernem, a zato nič manj živem in neposrednem vzdušju.
Glasbeno ju bo spremljala Teja Bitenc, po branju pa sledi druženje. Poskrbljeno bo tudi za zakusko.
Vabljeni na Bloke – na večer poezije, glasbe in druženja!

GLBT branja omogoča Javna agencija za knjigo RS.

Descartes a Kant (Mehika) art rock/pop punk/experimental/cabaret
17. 9. ob 21h, Klub Gromka, Ljubljana cena vstopnice v predprodaji 15 €, vstopnice že v prodaji na : https://www.mojekarte.si/si/descartes-a-kant/vstopnice-1213384.html
za fane: Mr. Bungle, Fantomas, Diablo Swing Orchestra, Dog Fashion Disco, Unexpect, Sleepytime Gorilla Museum
Umetniški kolektiv, ki zbira različne spektre gledališkega ter glasbenega izražanja in jih sestavlja v neko težko opisljivo gmoto kreativnosti.
V kabaret mešajo punk, metal, pop, shoegaze in še marsikatero drugo zadevo iz umetniškega sveta. Kolektiv je zmožen stvari, kot so psych-rock hip-hop, ki preide v Broadway muzikal.
Njihovi nastopi slovijo po kaotičnosti, teatralnosti, intenzivnosti in tihimi kančki čustvene intenzivnosti, kjer se dotaknejo tem raznih ne tako vidnih mentalnih težav, ki na skrivaj mučijo mnoge.
Z nekonvencionalnim pristopom k umetniškem izrazu, so se v svetu mehiškega undergrounda povzpeli na sam vrh. S svojimi umetniškimi izpadi so si uradno prislužili pečat priznanja od ikon glasbenih psihoz, kot sta Mike Patton in Dave Lombardo.
https://www.facebook.com/descartesakant https://descartesakant.bandcamp.com/ https://www.instagram.com/descartesakant https://www.youtube.com/watch?v=Q_igolfkQU0 https://www.youtube.com/watch?v=yC0NdHnc2gg
Koncert sofinancirata: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana

Gib je opeka , plesna predstava
sobota, 19. 9. 2026, ob 19.00, atrij Galerije Škuc Ljubljana
Gib je opeka. Zgradimo z njimi ples! Skupaj. Z DISKOlektivom, Silvio Marchig in Mathilde Vrignaud. Gib za gibom.
Gradnja je koreografija. Prostor je koreograf. Prostor v tebi, okoli tebe, med nami, med predmeti in snovmi, med različnimi časi. Recimo med časom, ko to bereš in časom predstave “Gib je opeka”. Vsi ti gibi jo že gradijo.
Vsak gib šteje.
Vsa vprašanja v zvezi s predstavo “Gib je opeka” lahko postavite koreografu, ki je v tem primeru prostor. In prisluhnite odzivu, ne samo z ušesi, pač pa tudi s kožo, pozornostjo, telesom v gibanju in mirovanju. To lahko storite prav zdaj, ko to berete in seveda tudi kasneje, ko pridete na predstavo.
Zgornje besedilo je tudi že koreografija. Tako za performerje kot za občinstvo.
Vsak gib šteje.
Predstava Gib je opeka je nadaljevanje niza predstav, kjer DISKOlektiv s koreografskimi predlogi deluje kot posrednik med koreografom, občinstvom in performerji. V tem nizu so predstave Premor (2025, koreograf: vmes), Aplavz (2025, koreografinja: lepota), Druge kože (2023, koreografi: oblačila in dotik), Izgubljena prtljaga (2023, koreografi: pozabljeni, zavrženi, izvrženi, izgubljeni gibi), Časni plesi (2022, koreograf: čas), Tikdo (2021, koreograf: dotik), DISKOrespondence (2021, koreografinja: večnost).
---
Vstopnina:
5 € / dijaki, študenti, samozaposleni in upokojenci
10 € / zaposleni
0 € / brezposelni
Število mest je omejeno. Prosimo, da pošljete rezervacijo na discollective@upri.se
---
Koreograf: Prostor
Izvedba: DISKOlektiv, Silvia Marchig, Mathilde Vrignaud
Izvršna produkcija: Petra Hazabent
Produkcija: NAGIB
Koprodukcija: idto.upri.se
fotografija: Nik Jarh
V sodelovanju z Absence Space, i(NFOTOČKO), začasnim prostorom na Trgu Leona Štuklja 2, Maribor, Vetrinjskim dvorom, Veronikinim tednom poezije, Društvom ŠKUC, Svetom in Principlayem ter s podporo Ministrstva za kulturo in Mestne občine Maribor

Dino Pešut: Granatiranje
Premiera: torek, 22. 9. 2026, ob 20. uri, Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj .
Ponovitve:
sreda, 23. 9. 2026, ob 20. uri, Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj. četrtek, 24. 9. 2026, ob 18. uri, Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj.
VSTOPNICE
Tik pred koncem vojne na Balkanu se na prazni ulici srečata neznanca. Nekaj trenutkov pred granatiranjem mesta nastane srečanje, zaznamovano s strahom in hrepenenjem. Dvajset let pozneje se njuni poti znova prekrižata v berlinskem nočnem klubu, daleč od bojišča, a še vedno v svetu, ki ga določajo posledice preteklosti. Granatiranje je pretresljiva in hkrati nežna zgodba o ljubezni, spominu in preživetju. V poetični, intimni in metagledališki strukturi avtor osebno izkušnjo prepleta z razmislekom o vojni, identiteti in generaciji, ki je odraščala v njeni senci. V središču drame ni eksplozija granate, temveč vprašanje, kako ohraniti upanje in bližino ob razkroju. Besedilo Dina Pešuta ter zgodba Miloša in Rudija odpirata prostor za razmislek o tem, kaj ostane za vojno, ko so fasade obnovljene, ljudje pa še vedno nosijo nevidne razpoke. Granatiranje je drama o možnosti za ljubezen tam, kjer se zdi prihodnost nemogoča, in o srečanju, ki kljub vsemu vztraja kot obljuba nekega boljšega jutri.
Granatiranje je poetična, intimna in hkrati drzno sodobna drama o generaciji, ki je odraščala v senci vojne. Dino Pešut v besedilu ne govori o vojni skozi velike zgodovinske dogodke, temveč skozi njene posledice v človeških življenjih – skozi razpoke, ki ostanejo v ljudeh tudi potem, ko so porušene fasade že zdavnaj obnovljene. V ospredju je ljubezenska zgodba Miloša in Rudija, ki postane prostor upora proti nasilju, pozabi in brezupu.
Strokovna komisija je dramo, za katero je Pešut leta 2019 prejel prvo nagrado Marina Držića, označila kot »izpovedno, poetično in postdramsko metadramo«, ki sodi v sam vrh sodobne hrvaške in evropske dramatike. Besedilo prepleta osebno izpoved, gledališko samorefleksijo in družbeni komentar ter odpira vprašanja identitete, spomina in možnosti prihodnosti v svetu, v katerem se zdi, da je vojna postala stalno stanje duha.
Dino Pešut (1990) velja za enega najpomembnejših glasov mlajše generacije hrvaških dramatikov. Dramaturg, dramatik in romanopisec je večkratni prejemnik nagrade Marin Držić, njegova dela pa so bila predstavljena in uprizarjana tudi zunaj Hrvaške. Njegovo pisanje odlikujejo izjemna občutljivost za sodobne družbene teme, poetičen jezik in sposobnost, da skozi intimne zgodbe spregovori o svetu, v katerem živimo.
Granatiranje je drama o vojni, ki govori o ljubezni. In drama o ljubezni, ki vztraja kljub vojni. Predvsem pa je zgodba o veri, da vendarle obstaja – jutri. Pešutovo Granatiranje je med najbolj izvirnimi in lucidnimi sodobnimi pogledi na vojno in njene posledice.


Prevajalec in režiser: Alen Jelen;
dramaturg: Tilen Oblak;
kostumograf: Claudi Sovrè;
glasbena oblikovalka: Nina Kodrič, tonski mojster: Jure Žigon, zvočni izvajalec: Marcel Obal;
oblikovalec svetlobe: Janko Oven
lektorica: Klasja Zala Kovačič;
Igrata: Luka Grbić, Luka Bokšan
Produkcija: ŠKUC gledališče Koprodukcija: Cankarjev dom Ljubljana, Zavod Kolaž
Predstavo sofinancira Mestna občina Ljubljana

Zvočni sprehod: Ivan Hribar, ljubljanski župan
Nedelja, 20. 9. 2026, ob 18. uri, zbirno mesti pri spomeniku Ivana Hribarja ob Ljubljanici (Breg 1, 1000 Ljubljana).
Vstopnice so na voljo na mojekarte.si
Cena: 11,00 € / znižano 9,00 € (upokojenci, študenti, brezposelni, invalidi)
Število mest je omejeno.
V okviru festivala korenite zvočne hoje TO)pot se bomo podali na zvočni sprehod po sledeh ene ključnih osebnosti ljubljanske zgodovine, nekdanjega župana Ivana Hribarja.
Od Magistrata, Tromostovja, Prešernovega spomenika, Hribarjevega nabrežja, ulice, stavbe, omrežja – konkretni prostori, ki so med drugim tudi dar vizije Ivana Hribarja –, se skozi voden zvočni sprehod odpirajo v razmišljanja, srečanja in dogodke v njegovem življenju. Vinko Möderndorfer skuša na osnovi strokovne in leposlovne literature izrisati neustavljivo etično držo, bogastvo duha in vizionarstvo človeka, ki je bil mislec, župan, politik, tenkočuten podpornik umetnosti in kulture, prenovitelj popotresne Ljubljane in kateremu je politika pomenila čast, da »lahko nesebično služiš ljudem« .
Zvočni sprehod poustvarja sprehod skozi njegove tišine, ki jih preplavljajo bolj ali manj glasne reminiscence in refleksije iz njegovega življenja, v teh tišinah pa lahko raziskujemo lastne odseve in preizpraševanja našega časa in vrednot. Zadnji sprehod Ivana Hribarja leta 1941, tih v zvočnosti mesta, a glasen »da« lastnim vrednotam v uporu proti tuji okupaciji in nenačelnosti, ne ostaja zadnji, saj moramo samo odpreti čute, da zaslišimo, začutimo »lahen vetrič« njegovega duha.
Dogodek nastaja v produkciji 3. programa Radia Slovenija – programa Ars in Muzeja in galerij mesta Ljubljana ter v koprodukciji Gledališča ŠKUC.
Besedilo : Vinko Möderndorfer
Režija : Saška Rakef
Glasbena kompozicija : Ingrid Mačus
Zvočni mojster : Matjaž Miklič
Dramaturginji : Ana Krauthaker, Vilma Štritof
Celostna govorna podoba : Mateja Juričan
Asistenca zvoka : Martin Florjančič
Koordinacija : Tina Ogrin
Uredništvo igranega programa : Alen Jelen
Igrajo : Vladimir Jurc (Ivan Hribar), Borut Veselko (Ivan Tavčar), Matej Puc (Maks Fabiani), Primož Pirnat (Anton Aškerc), Branko Završan (škof Anton Jeglič), Helena Peršuh (Marija Hribar), Matija Vastl (cesarski odposlanec), Francesco Borchi (Emilio Grazioli), Matej Recer, Nejc Kravos, Peter Podgoršek, Maksim Mićković, Aleksandar Jovanovski, Jakob Podjavoršek, Marko Rafolt (svetniki), Tina Ogrin (tajnica)
Zahvale : Mestna občina Ljubljana, Irena Žmuc
Dogodek bo izveden tudi v primeru slabega vremena in blagega dežja. V primeru neurja bo dogodek odpovedan.

Pimpon a.k.a. Szymon Gąsiorek
ponedeljek, 21. 9. 2026, ob 21.00, Galerija Škuc
Szymon Gąsiorek, ki ustvarja pod imenom Pimpon, je poljski bobnar in skladatelj, ki ustvarja glasbo, mnogih žanrskih prvin, pri tem pa preči meje med akustičnimi tolkali, sodobno elektronsko glasbo, avant-popom, noiseom, terenskimi posnetki in improvizirano glasbo. Diplomiral je na umetniški akademiji Rhythmic Music Conservatory v Københavnu, trenutno pa živi v Sloveniji. Leta 2022 je izdal svoj prvenec, solo album »Pozdrawiam« (založba Pointless Geometry), raziskovanje pa nadaljeval na EP-ju »b-day« (2023, Love & Beauty Music). Vodi zasedbe, kot so post-jazzovski Pimpono Ensemble, Pimpono 2+4 in Cześćtet ter minimalistična skupina E/I. Je član številnih eksperimentalnih duov, denimo Alfons Slik, Czajka & Puchacz (s Kajo Draksler), Wood Organization (s Tomom Jacobsonom) in Boys Cry (z Gianluco Elio). Sodeluje z mnogo založbami, med njimi so glavne Orange Milk Records, Pointless Geometry, mappa, Instant Classic, Lado ABC in One Take Records.
»To je pop album, album izjemno kompleksne zvočne umetnosti in virtuozni psihedelični album tolkal – vse v enem. (…) Toda pravi presežek albuma Pimpon ni zvočna raznolikost, temveč način, na kateri se vse skupaj zlije v koherenten in edinstven svet.« – Daryl Worthington, The Quietus

Pimpon a.k.a. Szymon Gąsiorek - polish drummer and composer creating genre-full music bending borders of: acoustic percussion music, contemporary electronic music, avant-pop, noise, field recordings and improvised music. He graduated a progressive art academy Rhythmic Music Conservatory in Copenhagen and currently lives in Slovenia. In 2022 he has released his debut solo album „ Pozdrawiam ” [Pointless Geometry] and continued the explorations on b-day EP [2023 Love & Beauty Music]. Leader of such bands as post-jazz Pimpono Ensemble, Pimpono 2+4 & Cześćtet as well as minimalistic music group E/I. Part of several experimental duos such as Alfons Slik, Czajka & Puchacz (w/ Kaja Draksler), Wood Organization (w/ Tomo Jacobson), Boys Cry (w/ Gianluca Elia). He collaborates with labels such as Orange Milk Records, Pointless Geometry, mappa, Instant Classic, Lado ABC, One Take Records and others.
„It’s a pop album, it’s a highly intricate sound art album and it’s a virtuoso psychedelic percussion album all in one. (…) But Pimpon’s real triumph isn’t the sonic diversity, it’s how it congeals into a coherent and singular world.” - Daryl Worthington, The Quietus
Umetniški vodja cikla: Vitja Balžalorsky
Vstopnina na koncert: 1 €.
Koncertni cikel Ropotarnica nam omogočajo: Ministrstvo za kulturo, MOL - Oddelek za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, Zavod Omrežje.

SLEPO KOLENO 2
srečanje in branje udeleženk_ delavnic LGBT-pisanja s Suzano Tratnik
Sreda, 23. september 2026, ob 20h, Galerija Škuc.
Sodelujejo: Nadja Svetlin Kastelic, Mirjam Gostinčar, Mojca Fo, Marjana Harcet, Samanta Hadžić Žavski, Veronika Razpotnik in Nataša Skušek.
Vodi: Suzana Tratnik
Že drugič se bodo predstavile_ avtoric_e, udeleženke_ delavnice Slepo koleno , ki jo že več kot desetletje vodi pisateljica in prevajalka Suzana Tratnik pri Društvu Škuc.
Pravilo: največja dolžina slepega kolena ne sme presegati 1,5-kratnika njegove širine.
Vabljene_!
Primer slepega kolena v sistemu
Slepo koleno je del cevi, ki je na enem koncu zaprt, pogosto nastane, kadar se prostor preuredi za drugo uporabo. Na primer, če se kopalnica s prho spremeni v shrambo, se prha odstrani, cev pa preprosto zapre, ker je to najlažja rešitev. Toda s tem se tveganja ne odpravi – nasprotno, poveč a se.

Predstavitev nastopajočih :
MIRJAM GOSTINČAR (1969), po srcu in tudi poklicu socialna delavka, se je po preizkušanju na različnih področjih socialnega dela (delo z odvisniki, žrtvami nasilja, brezdomci, ljudmi z motnjo v duševnem zdravju) našla na Centru za socialno delo, kjer dela na vstopni točki za dolgotrajno oskrbo. S srcem je seveda še pri marsičem; literaturi, filmih, glasbi in umetnosti nasploh ter številnih drugih hobijih, ki ji osmišljajo življenje in ga delajo (skoraj) popolnega. Najraje od vsega ima kratke zgodbe. Foto: Aleksander Petrič SAMANTA HADŽIĆ ŽAVSKI (1993) je magistrica primerjalne književnosti in literarne teorije ter pisateljica. V študentskih letih je začela s pisanjem kratke proze, ki jo je objavljala v literarnih revijah, pozneje pa je izdala dve kratkoprozni zbirki: Serijski morilec (2019) in Obiski (2022). V letu 2023 je izšel tudi njen romaneskni prvenec Smrt, v temo zavita , leta 2025 pa drugi roman, Še en vdih . Tretji, z naslovom Modra vila , je pravkar napisan. NADJA SVETLIN KASTELIC , rojena na Jesenicah, kjer je obiskovala osnovno šolo in gimnazijo, je formalno izobraževanje zaključila kot magistrica sociologije na Fakulteti za družbene vede. Izven delovnega časa se posveča predvsem kulturi in športu. Najraje teče na dolge proge, navdušuje se tudi za drsanje in tenis. Od otroštva dalje sodeluje na turnirjih in državnih prvenstvih v šahu. Piše prozo in poezijo, kar občasno predstavi na literarnih srečanjih ali delavnicah. Njen slogan je: »V petah moč, v srcu up in v besedah ključ, da krenem dalje, ne da želela bi medalje.« NATAŠA SKUŠEK je vizualna umetnica (ALUO Ljubljana, NTNU Trondheim). Zanimajo jo teme, kot so odnosi med ljudmi, telo, spolnost, erotika, materinstvo, prehranjevanje, prosti čas. Od leta 2014 se ukvarja s pisanjem. Izdala je dve zbirki kratkih zgodb: Pasja sreča (2021) in Peti okus (2026). Rada ima čokolado, knjige in rože. Foto: Katjas MARJANA HARCET je ljubiteljska preizkuševalka različnih izraznih oblik in pisav, ki išče poti do primarne igrivosti. V preteklosti je objavljala strokovna in znanstvena dela ter publicistiko, trenutno piše predvsem uradne dopise, v prostem času pa zgodbe in pesmi. Navdih najde v detajlih vsakdana, ki jih izraža skozi opazovalno in družbeno-kritično perspektivo. MOJCA FO je ilustratorka, slikarka, včasih piše. Včasih piše veliko. Opazuje, občuduje naravo in se čudi bivanjskosti per se, raziskuje svetove podzavesti in jih v obliki zgodb skozi različne umetniške medije prenaša gledalcem in poslušalcem. V jedru, h kateremu se vedno znova vrača kot iskalka in umetnica, se kar naprej pojavlja trenutek zdaj. In v njem široka polja človeškega, ki pa ostajajo nepregledna - konstanta. Zato ne preostane drugega kot Zdaj. VERONIKA RAZPOTNIK (1997) je magistrica biokemije in francistike. Njen pesniški prvenec Krekspot na požarnih štengah (Hiša poezije, 2021) je bil nominiran za najboljši literarni prvenec 38. slovenskega knjižnega sejma. Na AirBeletrininem natečaju za kratko zgodbo 2023 je prejela prvo nagrado in gostovala na mednarodnih pesniških festivalih LIPFest v Lagosu in QLit v Barceloni. Objavljala je v številnih osrednjih literarnih revijah in antologijah. Organizira literarne dogodke v Ljubljani, prevaja, poučuje francoščino in se ukvarja s performansom.


Program Društva ŠKUC omogoča: Javna agencija za knjigo RS