Dejan Srhoj: VEČER PLESNIH SOLOV II
Galerija Škuc, Stari trg 21, Ljubljana SRE, 17. 12., ob 21:00 / PREMIERA ČET, 18. 12., ob 21:00 PET, 19. 12., ob 21:00 VSTOPNINA: 8€ Število obiskovalcev je omejeno, zato je predhodna rezervacija vstopnic obvezna. Rezervacije sprejemamo na info@skuc.org. Koncept, koreografija, izvedba: Dejan Srhoj Zasnova prvega sola: Silvan Omerzu Glasbena kompozicija: Tomaž Grom Koreografija tretjega sola: Leon Marič Glasba v živo: Ana Kravanja Dramaturgija: Katarina Pejović Kostumografija: Dajana Ljubičić Oblikovanje svetlobe in tehnična podpora: Borut Cajnko Leta 2022 je Dejan Srhoj ustvaril Večer plesnih solov, plesno sestavljanko treh sodelovanj in raziskav z umetniki iz različnih medijev, poetik in estetik. Tri leta pozneje pred publiko prihaja Večer plesnih solov II. Forma, kakor tudi paradoksi sodelovanj, sta si podobni, a v vmesnem času je svet zagorel in človeštvo se je razklalo. Obenem se – včasih z noro hitrostjo, drugič z neznosno počasnostjo – dogajajo najhujši padci v brezno pošasti in najčudovitejši kvantni preskoki. Vsi smo ta hip akrobati na žici, ki je meja med koncem in novim začetkom. Zakaj razširjati kader opazovanja Večera plesnih solov II v takšen total? Zato, ker je vsako resno in resnično poglabljanje v lastno srce teme – z namero iskanja njenega jedra luči – en košček v mozaiku skupnega začetka, ki nas čaka. In Dejan skupaj s svojimi sodelavci in so-raziskovalci počne ravno to. V začetnem solu na nek način nadaljuje tam, kjer se je prejšnji Večer ustavil: pri iskanju novega pogleda na lastno preteklost. Kot izhodišče jemlje sodelovanje z lutkovnim umetnikom Silvanom Omerzujem pri predstavi Svetnik Krespel, v kateri je pred 22 leti igral naslovni lik. Tokrat stopa v dialog s patriarhalnim in avtoritarnim principom arhetipa moškega, se mu prepušča in se hkrati sprašuje, katere – če sploh – stične točke ima njegova lastna identiteta z njim. Skladatelj in kontrabasist Tomaž Grom je za Dejana ustvaril konceptualni zvočni okvir, ki izhaja iz načrtovane eksistencialne nuje ter raziskuje, kaj je materialna vsebina prelomnega trenutka, ko se življenje zreducira na le nekaj predmetov. Kakšen je zvok vsakega predmeta, kaj govori tišina vmes? S plesalcem in koreografom Leonom Maričem razkrajata določen stereotip moške identitete ter ga razpirata v njegovo specifiko – osvobojeno predalčkanja in omejevanja. Na tej točki pa se pojavi vprašanje: kako preprosto in hkrati kako zahtevno si je prisvojiti svobodo ter v njej vztrajati? Cel večer je zajet in prežet s čudovito glasbo multiinštrumentalistke Ane Kravanja, ki teče vzporedno z Dejanovim potovanjem – včasih se srečujeta, včasih pa potujeta vsak po svojih poteh. Tako se gibalno raziskovanje različnih plati identitete ves čas zrcali in odmeva v hiši zvokov, ki jih ustvarja Ana. In obratno.
Pred temi nepopisljivo kratkimi in dolgimi tremi leti je Dejan ob prvem Večeru zapisal naslednje:
“Vsak v plesu bere, kar rabi sam prebrati. Jaz sem medij branja obiskovalca. Zakaj je ranljivost tako univerzalna? Kako biti ranljiv, a ne ranjen? Na odru, za začetek.”
Tokrat so ta vprašanja tehtna na povsem drugačen način. Izdelava maske: Silvan Omerzu, Žiga Lebar // Produkcija: Dejan Srhoj in Nomad Dance Academy Slovenija // Odnosi z javnostmi: Urška Comino, Goran Pakozdi // Foto: Nada Žgank // Predstava je nastala s finančno podporo: Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije // Partnerji: Društvo Škuc, Maska, Društvo za sodobni ples Slovenije // Zahvala: Nina Meško, Liana Kalčina ter Dragana, Doroteja in Dimitra ­ Projekt so omogočili:

Četrtek, 18. 12. 2025, ob 19.00, ŠKUC-Kulturni center Q/Klub Tiffany, Ljubljana.
Vabljene_i na Kviropisje v sodelovanju s performansom Preveč mene, ki je serija pol-improviziranih dogodkov, ki jih ustvarja Anamaria Bagarić in se pri tem povezuje z umetniki različnih žanrov – tokrat z desetimi mladimi literarnimi ustvarjalkami_ci, ki so odru Kviropisja že poznane_i.
Snov in gib predstave sta posledica raznolikih tehnik, zapisanih v telesu - plesnih, izraznih in somatskih, ob čemer je glavno vodilo izraz in filozofija buta. Če filozofija buto plesa ponuja gibalno izhodišče, pa drugo, izvedbeno izhodišče ponuja grafit pesnice in režiserke ?????????: »?????č ??????????????????, ?????č ??????????????????.« Predstava v gibu upodablja prenasičenost informacij, ki se neprestano zažirajo v telo in se z vsako ponovitvijo združuje z umetnicami_ki, katerih dela naslavljajo podobne tematike.
Zadnji Preveč mene v letošnji sezoni bo izveden po principu »časovnih otokov« (time brackets), ki je metoda, ki sta jo razvila koreograf Merce Cunningham in skladatelj John Cage za strukturiranje svojih del brez medsebojne odvisnosti gibanja in glasbe. Namesto fiksne sinhronizacije sta uporabila časovne okvire – določene razpone v minutah in sekundah, znotraj katerih se določen gibalni ali zvočni dogodek lahko začne in konča. Tako sta omogočila, da se ples in glasba razvijata samostojno, a hkrati sobivata v istem časovnem prostoru. Rezultat je bil fluiden, odprt odnos med elementi predstave, kjer se srečanja med gibom in zvokom zgodijo naključno in ne po vnaprej določenem ritmu ali dramaturgiji.
SODELUJOČE_I PESNICE_KI:
Ana Štular
Drejc Aron Derganc
Eva Jesenovec
Gašper Narobe
Gea Stošicki
Ingo Jesen Vitman Öri
Kristina Celestin
Lara Nia Matos
Taja Petrič
Tina Jančič

Anamaria Bagarić je avtorica, koreografinja in plesalka. V Egiptu se je predstavila s prvim avtorskim solom Dark Matter(s) (2017) in sodelovala s Kairsko operno hišo. V Sloveniji redno sodeluje s kolektivom fizičnega gledališča Fourklor in projektno v polju sodobnega plesa in gledališča. Je avtorica predstav Prizma (2019), Kava, črna (2022) in Preveč mene se skriva v svetu (2024). V sklopu študija na AGRFT je pod mentorstvom prof. Zale Dobovšek ustvarila dokumentarno kvir instalacijo Poišči moškega/Dan odprtih vrat, ki se je predstavila na AGRFT Dnevu performansa in Borštnikovem performativu v Mariboru.
Koreografija, ples: Anamaria Bagarić Avtorska poezija: Ana Štular, Drejc Aron Derganc, Eva Jesenovec, Gašper Narobe, Gea Stošicki, Ingo Jesen Vitman Öri, Kristina Celestin, Lara Nia Matos, Taja Petrič, Tina Jančič Svetovanje za gib: Tanja Zgonc Svetovanje za režijo: Peter Frankl Oblikovanje svetlobe: Gregor Kuhar Naslov: Eva Kokalj Fotografija: Blaž Plut
Promocijski poster: Angela Steiner Koprodukcija: NEST, VITKAR Partnerji: Zavod Delak, Nataraja Predstava je nastala s finančno podporo Ministrstva za kulturo in Mestne občine Ljubljana.

Kviropisje so literarni dogodki, kjer smo odprte_i za vse literarne zvrsti kvir oziroma LGBTQIA+ izraza: poezija, proza, dramatika, prevajana kvir dela, scenaristika, performans, glasbena besedila (in glasbeni nastopi!), esejistika, dnevništvo in tako dalje.
Na vsakem dogodku Kviropisja so na voljo tudi vse novoizdane knjige založbe ŠKUC po znižani ceni:
– Chantal Akerman: MOJA MAMA SE SMEJE
– Bjørn Rasmussen: KOŽA JE ELASTIČNI OVOJ, KI OBDAJA TELO
- Brane Mozetič: PUNČEK
– Valentijn Hoogenkamp: ANTIBOY
– Anna Lidia Vega Serova: TRIBADE BREZ PLEMENA
– Nataša Velikonja: PRISPEVKI K ZGODOVINI LGBT GIBANJA V SLOVENIJI 1984-2024
– Ingo Jesen Vitman Öri: SIN SVOJE ROKE
– Natalie Diaz: POSTKOLONIALNA LJUBEZENSKA PESEM
– Constance Debré: PLAY BOY
– Veronika Razpotnik: SRŠENA PIČIM NAZAJ
– Pino Pograjc: TREPETE
Se vidimo in se poslušamo! Vabljene_i!

Kviropisje pripravljajo:
Vodja organizacijske ekipe: Pino Pograjc . Organizacijska ekipa: Jana Zorko, Jernej Škof, Miha Bizjak, Angela Steiner. Fotografija: Marcel Obal. Oblikovanje in kolaži: Angela Steiner . Produkcija: Zavod Omrežje in Društvo ŠKUC

Finančna podpora Kviropisja: Mestna občina Ljubljana, Kulturni center Q (Klub Tiffany), drustvo ŠKUC, Javna agencija za knjigo RS - JAK, Zavod Omrežje in Urad za madino RS.

Program Kulturnega centra Q poleg lastnega vložka podpirajo Urad za mladino Mestne občine Ljubljana, Urad Republike Slovenije za mladino in JAK.

ŠKUC – Kulturni center Q obvešča:
Klub Tiffany predstavlja varen prostor, ki ga sooblikujemo vsi_e, namenjen GLBTQ skupnosti, kjer je prepovedano vsakršno verbalno ali fizično nasilje. Prav tako se ne tolerira homofobije, bifobije, transfobije, seksizma, nacionalizma, rasizma in drugih oblik zatiranj.
Vse obiskovalke_ce prosimo, da to upoštevajo in hkrati opozorijo ekipo na pojav nasilja. To lahko storite osebno ali nam pišete na kulturnicenterq@gmail.com in FB stran Klub Tiffany .

BOJAN KRHLANKO
ponedeljek, 15. 12. 2025, ob 21, Galerija Škuc
vstopnina 1 €
Bojan Krhlanko je diplomirani jazz bobnar, pedagog in glasbeni producent, ki od leta 2017 redno ustvarja in koncertira s skupino Laibach. Za svoje delo je prejel več pomembnih priznanj, med drugim državno odlikovanje predsednice Republike Slovenije za dosežke na glasbenem področju ter najvišje občinsko priznanje v Laškem, Aškerčevo nagrado, za vrhunske umetniške dosežke v zadnjem letu.
Kot mentor je vodil številne glasbene delavnice na Glasbeni šoli Laško–Radeče in s tem pomembno prispeval k razvoju mlajše generacije glasbenikov. Ustanovil je tudi društvo KLIP – Društvo kulture Laškega in povezovanja, v okviru katerega redno organizira koncerte, okrogle mize ter izobraževalne delavnice. Med osrednjimi projekti društva je festival Zvok in zdravje, ki s pomočjo zvočnih terapij, koncertov ter strokovnih razprav raziskuje pozitivne in negativne vplive zvoka na človekovo zdravje.
Poleg pedagoškega in organizacijskega dela je dejaven tudi v eksperimentalni glasbeni ustvarjalnosti. Z zasedbami, kot so Tinymental, Abstract Construction Collective redno nastopa na evropskih festivalih ter soustvarja sodobno, raziskovalno usmerjeno glasbeno produkcijo.
PROJEKT
UFO solo performans predstavlja avtorsko zvočno-vizualno raziskovanje, v katerem umetnik združuje vlogo glasbenika in VJ-ja. Projekt temelji na improvizirani in komponirani elektronski glasbi, zvočnih manipulacijah ter vizualnih projekcijah v živo, ki skupaj ustvarjajo potopitveno izkušnjo na presečišču dokumentarnega, spekulativnega in meditativnega.
UFO solo performans tako vzpostavlja dialog med umetnostjo, percepcijo in neznanim ter odpira prostor za razmislek o našem razumevanju fenomenov, ki presegajo vsakdanje izkustvo.
Koncertni cikel Ropotarnica nam omogočajo: Ministrstvo za kulturo, MOL - Oddelek za kulturo, Urad RS za mladino, Zavod Omrežje.

TRADICIONALNO BRANJE LAMBDE
ponedeljek, 22. 12. 2025, ob 20.00, Galerija Šku c
35 let zbirke Lambda prinaša letošnje novosti, ki jih bo predstavil urednik Brane Mozetič, letošnji prejemnik nagrade Nede Pagon, za najboljšega urednika. Na odru se mu bodo pridružile_i prevajalke_ci Mateja Seliškar, Jedrt Maležič, Suzana Tratnik, Blaž Božič in ilustratorka Ana Lucija Šarić.
Vljudno vabljeni na pokušino knjig in zdravico!
BRANE MOZETIČ: Punček
VALENTIJN HOOGENKAMP: Antiboy
CHANTAL AKERMAN: Moja mama se smeje
BJORN RASMUSSEN: Koža je elastični ovoj, ki obdaja vse telo
GARTH GREENWELL: Kar ti pripada
ČAS DIVJEGA TULIPANA, antologija osmanske lirike
Glbt branja omogoča: Javna agencija za knjigo RS

Lepo vabljene_ na ogled razstave Covers z umetnicama_ Lundstrøm & Bro nocoj, 12. 12. 2025, ob 18. uri in na odprtje ob 19. uri.
___________
Covers
12. 12. 2025 - 15. 1. 2026 Umetnici_: Lundstrøm & Bro Kuratorka_: Tia Čiček
___________
Obr azstavni dogodki
6.–9. 12. 2025: Covers – Udeležba kot estetska in politična gesta , delavnica 12. 12. 2025 ob 18. uri : Ogled razstave z umetniškim tandemom Lundstrøm & Bro 9. 1. 2026 ob 18. uri : Ogled razstave z umetniškim tandemom Lundstrøm & Bro ___________
Galerija Škuc predstavlja Covers , obsežno procesualno instalacijo umetniškega dua Lundstrøm & Bro (Naja Lundstrøm in Cilja Bro), ki jo kurira Tia Čiček in je na ogled od 12. 12. 2025 do 15. 1. 2026. Razstava se razvija na presečišču umetnosti in družbenih praks ter raziskuje, kako lahko skupni materialni procesi postanejo tako estetski izraz kot politično dejanje. Instalacijo sestavlja približno sto podarjenih prevlek za odeje, zbranih pri LGBTQ+ osebah po svetu. Covers preobraža intimne materiale počitka, topline in zaščite v monumentalno tekstilno strukturo, ki ovije galerijski prostor. Vsaka od prevlek nosi sledi življenja – težo teles, toplino spanja, teksturo vsakdanjega obstoja – skupaj pa formirajo arhitekturni objekt (100 x 40 m), ki vsakogar objame in zaščiti, čim vstopi.
Instalacija je rezultat odprtih delavnic na Danskem in v Sloveniji, kjer so se udeleženke_ različnih starosti, identitet in ozadij srečale_ v skupnostnem procesu šivanja, pogovora in refleksije. Covers je prav zato živi arhiv skupnih izkušenj – tekstilno pričevanje o ljubezni, izgubi in vztrajnosti skozi LGBTQ+ življenja – obenem pa potrjuje pravico do razlike kot temelju demokratičnih vrednot. S preobrazbo zasebnega v kolektivno, javno gesto Lundstrøm & Bro na novo opredelita pomen zaščite: ranljivost preobrneta v solidarnost, materialno prakso pa v tiho, a močno obliko odpora.
___________
Več o razstavi!

Z 1 % dohodnine pomagate ohranjati živahno, neodvisno in dostopno kulturno sceno.
Hvala vsem, ki obiskujete in podpirate programe Društva ŠKUC.
Že več kot petdeset let so naši prostori mesto srečevanja umetnosti, kritične misli, skupnosti in raznolikih glasov. Vaša podpora omogoča, da lahko v slovenskem kulturnem prostoru vztrajamo pri vrednotah odprtosti in dostopnosti.
ŠKUC podpira ustvarjalce in skupnosti, ki pogosto delujejo na presečišču sodobne umetnosti in alternativne kulture, ter zunaj glavnih tokov: mlade in neodvisne umetnike, nove avtorje, raznolike marginalizirane glasove ter vse, ki s svojo prakso širijo razumevanje umetnosti, družbe in človekovih pravic. Pomemben del našega dela so tudi programi za otroke in mladino, s katerimi spodbujamo radovednost, domišljijo in kulturno opismenjevanje že od najzgodnejših let.
Z vašim 1 % dohodnine nam pomagate, da lahko: – podpiramo razvoj neodvisne kulturne in umetniške scene, – omogočamo prostor za sodobne, eksperimentalne in družbeno angažirane prakse, – izvajamo kakovostne programe za otroke in mladino, – ustvarjamo vključujoče projekte za skupnosti, ki so pogosto spregledane, – razvijamo delavnice, usposabljanja in izobraževanja, – ohranjamo kulturo kot dostopno javno dobro.
Kako lahko namenite 1 %:
1. Izpolnite obrazec (PDF) , vanj vpišite svoje podatke in davčno številko ŠKUC-a: SI97827665 . Oddate ga lahko preko eDavkov ali pošljete na pristojni finančni urad do 31. decembra 2025.
2. Uporabite spletno stran CNVOS , kjer v iskalnik vpišete Društvo Študentski kulturni center ali SI97827665 . CNVOS lahko obrazec v vašem imenu brezplačno posreduje FURS-u (do 20. decembra).
Če bi nas želeli podpreti še bolj neposredno, lahko to storite tudi preko TRR-ja, PayPala ali SMS donacij. Informacije najdete na naši spletni strani pod zavihkom Donacije .
Hvala, ker z nami soustvarjate prostor neodvisne kulture, novih idej in ustvarjalnosti za vse generacije.
Vaš ŠKUC

Mitja Obed in Mateja Fi: Sence zvoka, luči tišine
Eksperimentalni večer flamenka in slovenske ljudske glasbe
Glasbeno-plesni performans, 60 minut
Sobota, 13. december 2025, ob 20.30, Galerija Škuc, Stari Trg 21, Ljubljana.
Vstopnica 8 €, priporočene rezervacije info@skuc.org
Glas, looper, zvočila, terenski posnetki in zvočni motivi: Mateja Fi Ples, looper, govor: Mitja Obed
Vstopnice po 8€ lahko kupite na blagajni kadarkoli v času odprtja galerije, lahko pa karto rezervirate na info@skuc.org (priporočeno) in jo prevzamete na dan dogodka.
Zadnji dogodek letošnjega cikla Espacio flamenco gosti poseben spoj dveh človeških izrazov in geografskih sobivanj. V edinstvenem popotovanju po globinah človeškega izraza in kolektivnega spomina znanih in manj znanih slovenskih ljudskih in Matejinih avtorskih pesmi v sodobnem času in današnji preobleki. V drugem delu plesalec in performer Mitja Obed v flamenko monodrami secira besedo, njeno zvočnost, emblematičnost, prenos informacij in fragmentirano ritmičnost. Plesalec svoj narativ udejanja preko svojega giba, govora in zvočnosti, ki jo dosega z loop napravo - medtem ko se zvoki ambienta snemajo, manipulirajo in predvajajo v toku predstave, se uprizoritev in geste poigravajo s perspektivami odrske postavitve.

MITJA OBED je flamenko plesalec in vsestranski umetnik iz Slovenije, ki sodeluje z različnimi umetniki po svetu. Je avtor eksperimentalnoh predstav Sedimenti, Riemannova sfera, Entropija, Mati in hči, Dictarot, Box, uPoGiB, Imagen in soavtor predstav Metamorphosis, (Ni)sem, Trenutek in drugih. Njegova dela so interdisciplinarna, flamenko povezuje s sodobno umetnostjo. S predstavami eksperimentalnega flamenka je nastopal v Madridu (Nave73, Sala Mirador, CC San Juan Bautista), Zagrebu (Muzej suvremene umjetnosti), Ljubljani (Plesni teater, Kino Šiška), Dunaju (Kunsthalle), Stockholmu (Pygmeteatern), Sevilli (Laberinto ArtLab), Bukarešti, Šibeniku, Splitu in drugod.
MATEJA FI slovenska umetnica, pevka in kulturna antropologinja. Je samozaposlena v kulturi kot pedagoginja in izvajalka avtorske ter sodobne ljudske glasbe, ki jo je predstavila tudi na prvencu IJEKARU (2015). Mateja je aktivna raziskovalka glasu, učiteljica integralnega dihanja in ustanoviteljica metode GlasNit , namenjene delu z glasom med nosečnostjo. Poleg koncertiranja in poustvarjanja ljudskih pesmi vodi tudi glasbeno-pedagoške delavnice za otroke in odrasle, vključno z elementi gledališča.

Zvočno-plesni koncert je del cikla Espacio flamenco, in je podprta s strani Mestne občine Ljubljana. Projekt Tišina glasu Mitje Obeda je nastal s podporo Ministrstva za kulturo Republike SLovenije.

Vandaliziranje mavrične zastave na 41. festivalu LGBT filma
Javnost obveščamo, da so v noči na četrtek, 11. 12. 2025, vandali ponovno uničili mavrično zastavo na pročelju Kinodvora, kjer poteka 41. festival LGBT filma, najstarejši filmski festival v Sloveniji. Dogodek smo prijavili policiji, ki primer preiskuje.
Ponovno opozarjamo na nesprejemljivo stopnjevanje nasilja in vandalizma, uperjenega proti LGBTIQ+ skupnosti v Sloveniji. Mavrična zastava je kulturni in družbeni simbol, ki izraža identiteto, pripadnost in legitimno prisotnost skupnosti v javnem prostoru. Njeno odstranjevanje ali uničevanje zato ne predstavlja zgolj poškodovanja stvari, temveč poseg v svobodo izražanja, kot jo zagotavlja 39. člen Ustave Republike Slovenije.
Incident ni osamljen. Gre za nadaljevanje serije sistematičnih napadov na prostore in dogodke, povezane z LGBTIQ+ skupnostjo v Sloveniji: ponavljajoče se poškodovanje napisov v parku Ade Škerl in Sonje Plaskan, večkratno vandaliziranje knjigarne Mariborka, trganje zastave v lokalu Pritličje ter organizirani napadi na udeležence parade ponosa v Mariboru in incidenti na paradi ponosa v Ljubljani. Vsi ti dogodki kažejo na zaskrbljujočo normalizacijo sovražnih dejanj, ki zahtevajo jasno, odločno in nedvoumno javno obsodbo.
Pozivamo institucije, politične stranke, policijo, kulturne organizacije in širšo javnost, da jasno obsodijo naraščajočo nestrpnost, zaščitijo temeljne človekove pravice, zagotovijo varnost ne le LGBTIQ+ oseb, temveč vseh marginaliziranih skupin ter ustvarijo družbeno okolje, v katerem so kulturna raznolikost, svoboda izražanja in človekovo dostojanstvo nedotakljivi.

Moja skrivnost, zvočna predstava za otroke, 6+
7. in 14. decembra 2025, ob 8.05 na Prvem programu Radia Slovenija, vabljeni k poslušanju.
Premiera: sobota, 8. 11. 2025, ob 15.00, Koseški bajer
Ponovitvi: nedelja, 9.11. 2025, ob 11.00 in 15.00, Koseški bajer
Predstava poteka na prostem. Zbirno mesto: otroško igrišče pri Kavarni Lokus. Vstopnica: 5 €, rezervacije na info@skuc.org
Predstava za otroke in njihove starše je zasnovana kot doživljajski zvočni sprehod po gozdu, z glasbo in plesom. Z raziskovanjem drobnih instalacij in poslušanjem duhovite zgodbe, spoštljive do otroške žalosti, nas to posebno potovanje z globokim razumevanjem otroka in njegovih stisk popelje v sončno deželo igre in radosti.

»MOJA SKRIVNOST« – predstava, zasnovana kot doživljajski zvočni sprehod
V soboto, 8. novembra 2025, ob 15. uri bo pri Koseškem bajerju v Ljubljani premierno uprizorjena predstava za otroke in njihove starše, ki je zasnovana kot doživljajski zvočni sprehod po gozdu. Ponovitvi dogodka bosta v nedeljo, 9. novembra, ob 11. in 15. uri.
Saška Rakef Perko , avtorica scenarija in režiserka te posebne predstave, je pri svojem delu izhajala iz razumevanja otrokove stiske in videnja radosti otroške igre. »Tako velika, kot je otroška sreča, je globoka tudi otroška žalost. Polna vprašanj. Globokih, bolečih, pomembnih. Lara in Igor, osrednja lika zgodbe, sta prijatelja. Najboljša prijatelja. Nekega dne pa se, tako kot se kdaj zgodi vsem prijateljem, spreta.«
»Zakaj se mi je smejal, ko sem padla? Zakaj se je zlagala? Saj sva vendar prijatelja. Najboljša prijatelja.« S predstavo smo želeli prikazati lepoto in moč prijateljstva, pa tudi tiste za otroka izjemno zahtevne trenutke, vpete v vsak proces odraščanja, ko se odnos prekine, ko je razočaranje, ko si jezen in tako zelo žalosten. Zasnovana je kot zvočni sprehod za otroke in starše. Ko z igralcema stečejo v gozd, se prepleteta ambienta realnega prostora in predstave. S poslušanjem, gibanjem po prostoru in raziskovanjem drobnih umetniških instalacij se otroci in starši skupaj z igralci potopijo v dogajanje, postanejo del zgodbe o prav posebnem tekmovanju v gozdu … del zgodbe, ki je na nek način tako zelo podobna Larini in Igorjevi.
Med mahom in praprotjo so zajci in praprot sklenili stavo – nekoč prijatelji, zdaj na smrt skregani – in se pripravljajo na olimpijado. V nizu humornih zapletov in preprek in v silni želji po zmagi se odpira tudi prostor za paleto čustev, ki spremljajo spor. Predstavo smo tako zasnovali z željo, da prisotne povabi v igro, da z iskrivostjo, veseljem, igrivostjo ustvari varen prostor, kjer lahko začutimo in vidimo tudi žalost in jezo, občutka, s katerima je prepredeno vsako odraščanje. Da lahko z zgodbo podoživimo nekaj, kar nam je vsem (in vsakemu na svoj način) poznano, in ko to lahko z nekom delimo, in je varno, potem lahko odleže. In začutimo, da bo spet vse dobro.«
V na videz prav običajen gozd je kot skladateljica glasbe vstopila Ingrid Mačus . »Tam najdemo klepetave praproti in jezikave zajce, ki priprave na gozdno olimpijado pospremijo s hišnim orkestrom. V njem najdejo prostor fanfare praproti, mojster igranja na želode, vsi rahlo razglašeni gozdni inštrumenti in tudi posebna zvočna iznajdba. Igrajo eklektično glasbo, ne manjka niti dober zajčji rap in praprotni marš poguma. Zvočnost igra gradi iz abecede čustev v drugem planu, ponekod pa na ples povabijo songi. Poslušalce zvok torej nagovarja tako s teksturnim čustvenim slikanjem kot tudi z jasnimi melodičnimi motivi.«
Nad scenarijem, nad njegovim zapisom, je v procesu razvoja predstave – zvočnega sprehoda – bdela svetovalka za jezik Mateja Juričan. »Ob vseh »aktualnih« temah, večnih zakaj tako in kako bo (kot da v resnici vemo), sem odkrila, kako lep je svet gozda in kako navihani so zajci. In pred mojimi ušesi in očmi je gozd silovito zaživel, tako zanimiv, zabaven in pomirjujoč, ker ni skušal iskati odgovorov na »velika« vprašanja, ampak je z enostavnimi besedami in s svojimi različnimi prebivalci razkril večno bistvo naših odnosov ... In resnično verjamem (to sem začela verjeti že na prvi vaji z Mojko in Tinesom), da je tole mojstrovinica za vse generacije. Če si lahko del takšne čarovnije, je to velika čast. In še nikoli se nisem na celotni vaji z igralci tako nasmejala od prve do zadnje minute in še onkraj.«


Besedilo: Saška Rakef, Nina Kokelj
Režija in dramaturgija: Saška Rakef
Glasba: Ingrid Mačus
Zvočno oblikovanje: Urban Gruden
Oblikovanje prostora in ilustracije: Lucija Zucchiati
Risbe in zapis besedil za dnevnik: Manzar Jannat, Ana Tereza Perko, Maša Stritar
Koreografija: Ajda Pirtovšek
Svetovalka za jezik: Mateja Juričan
Strokovna sodelavka: Katarina Lia Kompan Erzar
Jezikovni pregled: Aleš Učakar
Urednik: Alen Jelen
V predstavi igrata Ajda Pirtovšek in Tines Špik.
Interpretacija likov v zvočni igri: Mojka Končar, Tines Špik, Petra Štibelj (Praprotki), Peter Alojz Marn, Blaž Šef, Uroš Smolej, Tines Špik (Zajčki), Ana Tereza Perko (Lara), Luka Maslaković (Igor), Tibor Bezlaj Milčinski, Mila Koščak, Leja Šetinc, Nace Žerjal (deklice in dečki).
Zvočni efekti in petje: nOrkester 2025, Atelje Sarasvati (posnetek nastal na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca Ajdovščina)
Produkcija: ŠKUC Gledališče in 3. program Radia Slovenija – program ARS.
Zahvala: Cankarjev dom, Darja Hlavka Godina, Dana Papachristou, Yorgos Samantas, Mirko Perko, 3. (zdaj že) 4.D OŠ Koseze, Danaja Knez, OŠ Koseze, Amanda Vidic, Samo Turk, ravnateljica GŠ Ajdovščina Bernarda Paškvan
Predstavo sta omogočila: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana