UTELEŠENO: 2026
5. 3. 2026 - 25. 8. 2026
___________
Program:
25. 8. 2026 ob 19. uri Alja Branc Barbosa Platonic Dances
Platonic Dances so za Aljo Branc Barbosa odkrivanje in preoblikovanje »iskrene površinskosti«. Gre za neposredno in čisto nič ironično sprejemanje površinskih vedenj, interesov in interakcij kot presečišč družbenega in virtualnega performansa, ekshibicionizma in patološkega individualnega kuriranja, produciranja in reprezentiranja. Potopitveni, živi algoritem plesov zrcali razdrobljeno, skrbno kurirano in performativno naravo sodobne identitete, ki jo delo zajame v neprečiščeni krajini plastičnih fantazij.
Alja Branc Barbosa (1994, SI) deluje na presečišču koreografije, performansa in plesa. Izobraževala se je v Ljubljani in na Akademiji sodobnega plesa v Budimpešti, v obeh mestih pa se udejstvuje z avtorsko prakso, osredinjeno na telesni vpogled, konceptualno dramaturgijo in čutno doživljanje. Na mednarodni ravni deluje kot samostojna avtorica in kot del plesnega kolektiva Irene Plaque.

5. 3. 2026 ob 19. uri Lazar Simeunović Simptom očeta
6. 3. 2026 ob 19. uri Hristijan Nashulovski Ljudi
19. 3. 2026 ob 19. uri Ana Malnar Obdrži me tu
23. 3. 2026 ob 18. uri Ekspanzija v prostoru (Javna diskusija) Moderatorka: Alenka Pirman Sodelujejo: Dunja Kukovec, Barbara Borčić, Vladimir Vidmar, Maša Žekš, Jasmina Založnik in Tatiana Kocmur.
___________
Galerija Škuc predstavlja UTELEŠENO, novo programsko platformo, posvečeno performativnim umetniškim praksam. Projekt se osredotoča na minljive, časovne in utelešene umetniške forme, ki v ospredje postavljajo prisotnost, proces in neposredno izkušnjo ter se upirajo popredmetenju.
Prva edicija prinaša štiri performanse in javno diskusijo. Nastopili bodo Lazar Simeunović (Simptom očeta, 5. 3. 2026), Hristijan Nashulovski (Ljudi, 6. 3. 2026), Ana Malnar (Obdrži me tu, 19. 3. 2026) in Alja Branc Barbosa (Platonic Dances, 25. 8. 2026). 23. marca 2026 bo potekala javna diskusija Ekspanzija v prostoru, ki jo bo moderirala Alenka Pirman. V pogovoru bodo sodelovali Dunja Kukovec, Barbara Borčić, Vladimir Vidmar, Maša Žekš, Jasmina Založnik in Tatiana Kocmur.
Program odpira vprašanja telesa kot političnega in čustvenega prostora, mehanizmov oblasti, identitete, nepripadnosti ter sodobnih oblik skupnosti. UTELEŠENO vzpostavlja prostor za raziskovanje in razvoj performansa ter krepi njegovo vlogo v sodobni umetnosti.
___________
Več o projektu
___________
Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

Umetnice_ki : Krasimira Butseva, Ana Likar, Áron Lődi, Aaron Roth, Niya Tsenkova, Neja Zorzut
Kurirajo : ETC. & Vasil Vladimirov

Odprtje razstave: Četrtek, 27. 8. 2026 ob 19:00

Spremljevalni dogodki
28 avgust ob 20:00: Vodstvo po razstavi z umetniki in kuratorji + VideoDvorišče 24 septembar ob 18:00: Vodstvo po razstavi ob zatvoritvi razstave
Skupinska razstava če bi te stene znale govoriti izhaja iz razumevanja fizičnih prostorov kot nosilcev spomina, materialnih sledi in zgodovinskih procesov. Tovarniški zidovi, sakralni prostori, stanovanjske stavbe, muzejski arhivi in krajine so obravnavani kot mesta, kjer se zgodovine nalagajo in vztrajajo ter pričajo o spreminjajočih se političnih sistemih, kolektivnem delu, nasilju, preobrazbah in izbrisih. Skozi sledi, ki so vanje vpisane, ti prostori razkrivajo, kako zgodovinski procesi še naprej odmevajo v sedanjosti in oblikujejo njene pogoje.
V povezavi s peto številko revije ETC. Vedno znova razstava združuje šest umetniških praks, ki raziskujejo materialne zgodovine, (ne)uradne arhive ter večplastne konstrukcije kulturne identitete v kontekstih, zaznamovanih s sistemskimi spremembami, industrijsko preobrazbo in ponavljajočimi se cikli nasilja.

Krasimira Butseva, Ana Likar, Áron Lődi, Aaron Roth, Niya Tsenkova in Neja Zorzut skozi različne medije obravnavajo arhitekturni in industrijski spomin, politično nasilje in njegov medgeneracijski prenos, procese arhiviranja in izbrisa, kulturno dediščino ter militarizacijo prostora. Njihova dela zgodovine ne obravnavajo kot linearnega zaporedja dogodkov, temveč kot nekaj, kar se nenehno preoblikuje, delno briše in vedno znova interpretira – ter tako kot sila, ki vztrajno posega v sedanjost in jo sooblikuje.

[ENG]
The group exhibition if these walls could talk takes as its point of departure an understanding of physical spaces as repositories of memory, material traces, and historical processes. Factory walls, sacred spaces, residential buildings, museum archives, and landscapes are approached as sites in which histories accumulate and persist, bearing witness to shifting political systems, collective labour, violence, transformation, and erasure. Through the traces embedded within them, these spaces reveal how histories continue to resonate in and shape the conditions of the present.

In connection with the fifth issue of ETC. Magazine, Full Circle, the exhibition brings together six artistic practices that explore material histories, (un)official archives, and multilayered constructions of cultural identity in contexts marked by systemic shifts, industrial transformation, and recurring cycles of violence.

Working across different media, Krasimira Butseva, Ana Likar, Áron Lődi, Aaron Roth, Niya Tsenkova, and Neja Zorzut address architectural and industrial memory, political violence and its intergenerational transmission, processes of archiving and erasure, cultural heritage, and the militarisation of space. Rather than approaching history as a linear sequence of events, their works consider it as something continuously transformed, partially erased, and repeatedly reinterpreted—and, as such, as a force that persistently shapes the present.
______
Razstava je nsatala v koprodukciji s ETC. in jo podpirata Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo / The exhibition is co-produced with ETC. and is supported by the Ministry of Culture of the Republic of Slovenia, Municipality of Ljubljana – Department for Culture.
Več o razstavi: https://www.galerijaskuc.si/si/exhibition/if-these-walls-could-talk/
Razstava je nsatala v koprodukciji s ETC.

Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

ZVOČNICE ZALOŽBE ŠKUC
V letu 2026 je pri Založbi ŠKUC izšlo osem novih zvočnic:
Nina Dragičević: Ampak, kdo?
Berejo: Nina Dragičević, Anja Novak, Ivan Peternelj

Vesna Liponik: Jabk
Bereta: Vesna Liponik, Višnja Fičor

Brane Mozetič: Sanje v drugem jeziku
Bere: Brane Mozetič

Pino Pograjc: Trepete
Bere: Pino Pograjc

Veronika Razpotnik: Sršena pičim nazaj
Bere: Veronika Razpotnik
Glasba: Luka Flegar

Milan Šelj: Slediti neizgovorjenemu
Bere: Milan Šelj
Glasba: Jaka Strajnar

Suzana Tratnik: Škarje
Berejo: Suzana Tratnik, Heidi Pungartnik, Špela Setničar, Janja Majzelj, Pino Pograjc

Nataša Velikonja: Abonma
Bere: Nina Dragičević

Zvočnice si že lahko naročite ali izposodite na https://www.audibook.si/zalozba/tk
Zvočne knjige so nastala s finančno podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije v okviru operacije Razvoj digitalnega založništva, ki jo sofinancira Evropska unija.

Dragi Darko, dal si nam nekaj čudovitih prevodov - hvala ti.

Gospa Judit, monodrama
Ponovitev:
sobota, 5. september, festival kave, Vrhnika , več o dogodku: https://visitvrhnika.si/dogodki/festival-kave-vrhnika-2026/
sobota, 20. junij 2026, ob 20.00, Mavsarjev vrt za Cankarjevo hišo, Na klancu 2, Vrhnika. (Ogled predstave je brezplačen, vendar so potrebne prijave na turizem@zavod-cankar.si do 18. junija oz. do zapolnitve mest.)
Ivan Cankar
Gospa Judit
Monodrama, ŠKUC gledališče
Avtorica priredbe in strokovna sodelavka Tatjana Doma Režiser in scenograf Alen Jelen Kostumograf Claudi Sovrè Lektor Martin Vrtačnik Prevajalka v angleščino Ana Bohte Lektorica za angleški jezik Arven Sakti Kralj
Igra
Gospa Judit Gaja Višnar
Roman, novelo ali satirično povest, kot besedilo Gospa Judit žanrsko označujejo različni literarni zgodovinarji, je Ivan Cankar začel pisati leta 1903, izšla pa je leta 1904 kot odgovor na uničujoče in zavrnilne kritike njegovega romana Hiša Marije Pomočnice , ki je izšel leta 1903. V delu Gospa Judit je Cankar odkrito kritiziral zlagano meščansko družbo in moralo svojega časa ter z Judit vzpostavil nov lik ženske v slovenski literaturi – etično pozitiven ženski lik. Cankar v vseh svojih delih, tudi v Gospe Judit , prepleta in razvija dva tematska nastavka: hrepenenje in socialnopolitično tematiko. Tokratna odrska priredba se osredotoča na Juditino hrepenenje in njeno iskanje ljubezni, ki sta gonilo celotnega dogajanja. Judit je edinka, ki je odrasla brez materine ljubezni, izhaja iz intelektualnega okolja, njen oče je učitelj, sama je izobražena, starejši mož pa jo vpelje v družbeno elito. Zelo mlada stopi v zakon brez ljubezni, nezvestega moža prezira, do njega čuti gnus. Tako kot pred njo Ema Bovary in Ana Karenina se tudi Judit ne boji pretrgati vezi zlaganega meščanskega zakona, da bi lahko sledila zahtevam srca. Judit hrepeni po čisti ljubezni, išče jo v različnih moških, ki pa niso dovolj močni, da bi ji ljubezen vračali in tako omogočili, da bi prenehala hrepeneti po njej. Judit je v iskanju ljubezni in hrepenenju popolnoma sodobna junakinja, ki ne pristaja na kompromise, polovičarstvo in zlagane odnose. Ne podreja se pričakovanjem in zahtevam družbe, temveč se poda na samotno pot iskanja ljubezenskega ideala, kar jo pripelje do resignacije in razočaranja. Ali je prava, čista ljubezen med dvema človeškima bitjema, upoštevajoč zahteve družbe, sploh mogoča?
PREMIERA IN PONOVITVE
četrtek, 18. 9. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc v slovenskem jeziku
sobota, 27. 7. 2024, ob 22. uri, premiera, Festival Dobimo se pred Škucem, Galerija Škuc, Ljubljana.
nedelja, 28. 7. 2024, ob 19. uri, Festival Dobimo se pred Škucem, Galerija Škuc, Ljubljana.
torek, 3. 9. 2024, ob 20.00, Galerija Škuc
sreda, 16. 10. 2024, ob 20.00, Galerija Škuc
sobota, 9. november, ob 20.00 v Galeriji Škuc (premiera v angleškem jeziku)
nedelja, 3. 8. 2025, ob 19.30, Galerija Škuc v angleškem jeziku, v okviru festivala Teater v Galeriji, vstop prost, rezervacije: info@skuc.org


Ivan Cankar Madam Judit
Monodrama, ŠKUC theater
Adapted by Expert Consultant: Tatjana Doma Director and Production Designer: Alen Jelen Costume Designer: Claudi Sovrè Reader: Martin Vrtačnik English Translation: Ana Bohte English Language Consultant: Arven Šakti Kralj
Starring: Madam Judit: Gaja Višnar
In 1903, Ivan Cankar started writing his Madam Judit , a novel or a satirical story, as literary historians describe this work. Published in 1904, it was a response to all the destructive and negative criticism of his previous novel The Ward of Our Lady of Mercy , which had been released a year earlier. In Madam Judit , he openly criticized the phoney bourgeois society and the morals of the time, and introduced a new character to Slovenian literature – an ethically positive character.
In all his works, Madam Judit included, Cankar intertwines and develops two thematic aspects: the longing and the socio-political part. This theater adaptation deals mainly with Judit’s longing and her search for love, two powerful drives of the story. Judit, an only child, bereft of motherly love, stems from an intellectual background. As her father is a teacher, she is well-read and is introduced into high society by her ageing husband. Having entered a loveless marriage at a very young age, she despises her unfaithful husband, moreover, she is disgusted by him. Much like Ema Bovary and Anna Karenina before her, Judit is not afraid to sever all the constraints of a sham marriage and follow her heart. Still pining for pure love, she seeks it in many men, but they turn out too weak to be able to reciprocate this love. So, she keeps yearning ... In her longing and search for love, Judit is quite a modern character, not submitting to compromise, futile or untrue relationships. She does not bow to the expectations of society, but bravely embarks on the lonely path towards her ideal of love, only to end up in resignation and disappointment. Is real, pure love between two people even possible when all of society's demands are taken into account?
Predstavo sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana

Peter Fettich: Reflux , fotografska razstava
petek, 31. julij – petek, 14. avgust 2026, vsak dan od 17. do 22. ure v Galeriji Škuc (ponedeljek zaprto)
Lepo vabljeni na odprtje razstave, 31. 7. 2026, ob 19.00.
Pravijo, da bi moral biti srečen. V bistvu vsi predpostavljajo, da sem.
In res sem bil.
Ko so mi povedali, da je rakavo tkivo odrezano in da obsevanje zaenkrat ni v planu sem bil ekstatičen.
In prav v tej ekstazi sem bolj jasno, kot kadarkoli prej videl vso bedo človeške druž be.
Ne morem biti srečen v svetu, kjer so destrukcija, morija, egoizem in laž najbolj cenjene vrednote človeštva. Najraje bi izbljuval ves gnev svoje duše na prvega mimoidočega, a se zavedam, da s tem nebi dosegel prav nič. Tako raje kozlam sam po sebi v neskončni spirali zavedanja, da smo vsi le delci pokvarjenega stroja, privzgojeni v pasivnost in otopelost.
Peter Fettich (1979, Ljubljana) se s fotografijo ukvarja od leta 2009. Sprva je delal kot profesionalni fotograf v komercialni in športni fotografiji. Leta 2011 se je vpisal na študij fotografije na Fakulteti za uporabne znanosti v Ljubljani (VIST), kjer se je njegovo fotografsko zanimanje preusmerilo iz pretežno fotoreporterske v dokumentarni/umetniški pristop in začel aktivno pot v fotografsko temnico. Leta 2019 je opravil semester na Vraa Hojskole (Danska), kjer si je pod mentorstvom Emila Schilda pridobil izkušnje z alternativnimi fotografskimi tehnikami. Od leta 2020 je soustanovitelj Inštituta Artard, ki nadzira tudi delo in razvoj produkcijskih prostorov Kela. Fettich aktivno sodeluje pri razvoju fotografij, samozaložništvu in vodenju fotografskih delavnic. Svoja dela je predstavljal na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Njegova fotoknjiga Rispect the Boul! (2019) se je leta 2022 uvrstila med finaliste »Atenskega fotografskega festivala«.
Program sofinancirata: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana

2.6 KOTOfolio , razstava Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil, OTGO, Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani
Modna revija in otvoritev razstave: 24. 7. 2026 ob 19h
24. 7.-14. 8. 2026, Galerija Škuc, vsak dan med 17.00 in 22.00 uro, ponedeljek zaprto
V okviru dogodkov Dobimo se pred Škucem 2026 bo Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil s študentskimi deli ponovno sodelovala s prodajno razstavo in otvoritveno modno revijo. Letošnja predstavitev temelji na izpostavitvi spletnega portfolia kotofolio.si, ki prikazuje najpomembnejše študentske projekte nastale na katedri. Edicija 2.6 KOTOfolio se osredotoča na najnovejša dela študentov, ki svoje ideje materializirajo skozi raznolike konceptualne tematike in širok razpon ročnih, strojnih ter digitalnih tehnik, trajnostnih pristopov ter raziskovalnih procesov oblikovanja.
SODELUJOČI ŠTUDENTI: Hana Ademi, Evelin Bajc, Ema Barbič, Samanta Bergoč, Čarna Berk, Hana Birsa, Taša Blatnik, Katja Bradač, Ema Cestnik, Ema Čargo, Katarina Debevec, Alex Devetak, Petar Domić, Una Dopuđ, Nada Filipič, Larisa Gregor, Laura Guštin, Zoja Gloria Hernaus, Sinja Hudnik Zaviršek, Anika Katušić Kocbek, Jerika Kauppi, Tea Kobe, Lana Kovačević, Amelija Kracina, Ida Križnič, Nina Lisjak Mašera, Jera Marn, Lejla Lamija Mešanović, Matic Možina, Lucija Novak, Anže Orešnik, Jerca Perne, Pia Gaja Perš, Isak Podgoršek, Gal Pohar, Klara Povirk, Janž Rener, Maruša Sedovnik, Ana Seles, Gonçalo Silva, Eva Sonc, Stela Stanič, Tadej Šandor, Grega Štor, Saira Veladžić, Vita Velikanje, Pia Wallner, Iva Želimorski (Univerza v Zagrebu, TTF)
Mentorice in soavtorice: prof. Nataša Peršuh, prof. Almira Sadar, prof. Elena Fajt, prof. Marija Jenko, prof. art. Koraljka Kovač Dugandžić (Univerza v Zagrebu, TTF), izr. prof. Katja Burger Kovič, doc. Arijana Gadžijev, doc. Petja Zorec, asist. Sara Valenci, asist. Kristi Komel, asist. Jana Mršnik, asist. Alenka More, asist. Nataša Hrupić, asist. Anže Mrak
Tehnološka mentorica: izr. prof. dr. Brigita Tomšič
Strokovni sodelavci: Nina Glavič, Mojca Košir, Veronika Vidmar, Andrej Vilar
Kreativna zasnova in vodenje projekta: doc. Arijana Gadžijev, doc. Petja Zorec

Organizator: Društvo ŠKUC, Stari trg 21, Ljubljana, info@skuc.org , https://skuc.org/ , FB, Instagram
Prost vstop nam omogočajo: MOL - Oddelek za kulturo in Oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje, Turizem Ljubljana, Ministrstvo za kulturo, Javna agencija za knjigo RS, Urad RS za mladino, Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil, Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje, NTF, Univerza v Ljubljani, Vertigo, Staroljubljanski zavod za kulturo, Zavod Omrežje, KUD Galerija C.C.U., Klet Brda, z.o.o. Dobrovo, Črna skrinjica, Center za slovensko književnost, Tam-tam, L'mit, Potemkinove vasi, DPG, Slaščičarna pri vodnjaku, Druga Violina, Dana, Mumino d.o.o.

Petja Muck: Materia moda , fotografska razstava (Dobimo se pred Škucem)
24. 7.-14. 8. 2026, Galerija Škuc, vsak dan med 17.00 in 22.00 uro (ponedeljek zaprto)
Projekt izhaja iz večletnega fotografskega beleženja zakulisja Ljubljanskega tedna mode, kjer se moda razkriva v svoji najbolj neposredni, nefiltrirani obliki - med gibanjem, pripravo in razpadanjem podobe. Serija ne obravnava mode zgolj kot končnega vizualnega rezultata, temveč kot proces, energijo in stanje telesa v prostoru.
Proces fotografiranja je tesno povezan z osebno izkušnjo prostora. V zakulisju vstopam v intenzivno stanje, ki se približa transu, v katerem določeni trenutki, telesa in oblačila sprožijo v meni neposreden, intuitiven odziv. Fotografije izhajajo iz dokumentarnega beleženja, vendar skozi izbor, postprodukcijo in vizualne intervencije postopoma prehajajo v osebno interpretacijo doživetega prostora. Pogled se ne zaključi s pritiskom na sprožilec, temveč se nadaljuje v procesu izbora in obdelave, kjer fotografija postane nadaljevanje izkušnje prostora, ne le njegov zapis.
»Moda« se nanaša na najširši pomen besede - na energijo LJFW, na telesne, spontane in režirane trenutke mode, ki nastajajo na presečišču med nadzorom in improvizacijo.
»Materia« pa ne označuje le fizične snovi, temveč poudarja nestabilnost in odprtost podobe - njeno zmožnost, da se spreminja glede na kontekst in način gledanja.
Fotografije v seriji so predstavljene na različnih nosilcih. Izbrane fotografije so natisnjene na steklo brez belega podtiska, zato podobe ostanejo odprte in odvisne od ozadja, ki ga kasneje pridobijo.
Z uporabo postprodukcije, plastenja in različnih nosilcev fotografije pridobivajo nove pomene. Podoba se odmika od dokumentarne funkcije in prehaja v materialno izkušnjo, kjer fotografija postane razširitev telesa in oblačila.
Serija odpira vprašanje nastajanja podobe in ali je ta lahko kdaj zares dokončna.

Petja Muck (2000, Ljubljana) je diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij.
Leta 2024 je diplomirala s temo Proces izdelave taktilne fotografije (mentorica doc. Emina Djukić, somentor Tomaž Furlan), trenutno pa svoje izobraževanje nadaljuje na magistrskem študiju oblikovanja vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.
Muck je vizualna umetnica in fotografinja iz Ljubljane, z edinstvenim pristopom k vizualnemu izrazu. Deluje na področju dokumentarne, modne in umetniške fotografije, pogosto pa tudi zabriše meje med njimi in jih združuje. Njeno delo pogosto prepleta različne materiale s fotografijo, kjer ustvarja večplastna, taktilna dela, ki omogočajo veččutno doživetje. Ta pristop izhaja iz njene diplomske naloge, kjer je raziskovala združitev fotografije s 3D tehnologijami ter razvila koncept »taktilnih fotografij«, ki premikajo meje tradicionalne vizualne umetnosti in fotografije.

Organizator festivala Dobimo se pred Škucem: Društvo ŠKUC, Stari trg 21, Ljubljana, info@skuc.org , https://skuc.org/ , FB, Instagram
Prost vstop nam omogočajo: MOL - Oddelek za kulturo in Oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje, Turizem Ljubljana, Ministrstvo za kulturo, Javna agencija za knjigo RS, Urad RS za mladino, Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil, Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje, NTF, Univerza v Ljubljani, Vertigo, Staroljubljanski zavod za kulturo, Zavod Omrežje, KUD Galerija C.C.U., Klet Brda, z.o.o. Dobrovo, Črna skrinjica, Center za slovensko književnost, Tam-tam, L'mit, Potemkinove vasi, DPG, Slaščičarna pri vodnjaku, Druga Violina, Dana, Mumino d.o.o.

Prvoosebno branje zgodb | Ko telo govori pesem
četrtek, 13. 8. 2026, ob 18. uri, atrij Galerije Škuc.
prijave: info@skuc.org
V srečanjih Ko telo govori pesem vas vabimo na branje knjige kratkih zgodb Družinski ples , avtorja Davida Leavitta .
O knjigi:
Družinski ples (1984) je Leavittov prvenec. Predstavlja radikalni novum v umetniški upodobitvi gejev in lezbijk. Gejevsko/lezbično problematiko mu uspe integrirati v tkivo sodobnega ameriškega življenja in v očeh heteroseksualnega občinstva izničiti običajno podobo homoseksualca. Zbirko sestavlja devet spretno napisanih in preudarno stkanih zgodb umeščenih v predmestje sodobne Amerike. Leavitt v njih bistro in elegantno secira negovano pokrajino ameriškega predmestja.

Prvoosebno branje zgodb je del projekta Ko telo govori pesem - umetnost in izkušnja z rakom, ki ga podpira Ministrstvo za kulturo .

Dogodek Prvoosebno branje zgodb sofinancira Javna agencija RS za knjigo.

Predstavitev pesniškega prvenca Tanje Matijašević: ko kosilnice obmolknejo
Torek, 11. 8. 2026, ob 19. uri, atrij Galerije Škuc, Ljubljana.
Vabljeni na predstavitev pesniškega prvenca Tanje Matijašević, ko kosilnice obmolknejo . Z avtorico se bo pogovarjala Selma Skenderović , po pogovoru sledi druženje in zakuska.

"Udarni pesniški prvenec je (s)prehod skozi formativna in prelomna obdobja, ki jih razpirajo verzi v nenehni medsebojni komunikaciji z drugo, z drugim, in tako preigravajo pomensko večplastnost. Lezbična erotika, podvržena prav tistim kemičnim procesom, ki poganjajo svet in življenje, se prepleta z vsakdanjimi boji za pravice žensk in lezbijk ter na področju socialnih vprašanj in revščine.
Tanja Matijašević z vsem svojim delom, tako z raziskovanjem dreg performansa kakor z aktivizmom, in s svojo pogumno držo ne išče stabilizacije prihodka ali eksistence, ampak neprizanesljivo razčlenjuje družbenost in se upira sistematičnemu nasilju. Četudi ob branju njene poezije obmolknejo kosilnice, njeni verzi še dolgo vibrirajo v naših kosteh in žilah."
- Suzana Tratnik


GLBT branja omogoča Javna agencija za knjigo RS.