Ko telo govori pesem: Vračanje
12. in 13. 10. 2026, Galerija Škuc
Cikel z raznolikimi umetniškimi in diskurzivnimi dogodki odpira prostor za razmislek o izkušnji prebolevanja raka, o telesu, spominu in skupnosti. Povezuje umetnice_ke, bolnice_ke, njihove bližnje, strokovnjakinje_ke ter širšo javnost. Ustvarja varen prostor, ki omogoča izmenjavo osebnih izkušenj in skupno naslavljanje vprašanj, ki jih odpira soočenje z boleznijo. Tokratni sklop dogodkov bo posvečen vprašanju vračanja kulturnih delavk_cev in umetnic_kov na delo po končanem zdravljenju raka.

PROGRAM:
ponedeljek, 12.oktober 2026
16.00-18-00
Med mano in podobo , delavnica stiliranja lasulj in sodelovalna razstava
Brezplačna ustvarjalna delavnica s kraljico preobleke Akiro Ve in interdisciplinarno umetnico Hannah Koselj Marušič . Delavnica izbire in stiliranja lasulj je namenjena vsem, ki si iz različnih razlogov želijo nositi lasuljo ali raziskovati svojo podobo. Skozi sproščeno igro, pomerjanje lasulj in fotografiranje bomo ustvarile_i prostor za izražanje in povezovanje. Fotografije in osebni zapisi bodo po želji sodelujočih postali del instalacije, ki jo bomo skupaj postavile_i.
Prijave: info@skuc.org

19.00 – Vračanje , okrogla miza
Soočenje z rakom spremeni vse – naše telo, naš spomin in naš vsakdan. Kako pa je, ko se po težki preizkušnji poskušamo vrniti nazaj v ritem, v delo, v umetnost?
Na okrogli mizi bomo tokrat govorili o vprašanju vračanja kulturnih delavk_cev in umetnic_kov na delo po končanem zdravljenju raka.
Z nami bodo svoje izkušnje delili:
Darja Molan , predsednica združenja Europa Donna
Kristina Modic , predsednica Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo
Luka Š tigl , scenarist in režiser
Peter Fettich , umetnik in fotograf
Tanja Ovčariček , dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana
Dogodek bo moderirala Petra Pre š eren Golob .

torek, 13. oktober 2026 20.00 – Ko telo govori pesem: Vračanje, literarno-performativni večer z odprtim mikrofonom
Večer Vračanje odpira prostor poeziji, glasbi, gibu, performansu in drugim oblikam umetnosti, ki so nam bile opora, zatočišče in navdih v času vračanja po bolezni oziroma zdravljenju. Skozi umetniške izraze bomo raziskovali, kaj pomeni vračati se – v telo, med ljudi, v vsakdan, k sebi in življenju. Ko telo govori pesem bo tokrat govorilo o poti nazaj: nežno, ranljivo, pogumno in vsakokrat po svoje.
Nastopile_i bodo Tanja Matijaše vić s Tejo Bitenc, Š pela Setni čar, Katarina Majerhold, Jerneja Vrabič, Milan Šelj, Jedrt Maležič in drugi. _______
Brale_i bomo tudi resnične zgodbe , zbrane preko spletnega obrazca.
Če bi želeli deliti svojo zgodbo ali nastopiti v ž ivo , nam pišite na info@skuc.org
Svojo zgodbo lahko oddate tudi prek spletnega obrazca: https://tally.so/r/3jNzzY

Zasnova in organizacija: Tanja Matijašević, Hannah Koselj Marušič, Jasmina Kožar in Jernej Škof
Grafična podoba: Hannah Koselj Marušič
Projekt organizirata Društvo ŠKUC in Zavod Omrežje.
Projekt sofinancirata: Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo

OBMOČJE VISOKE NAPETOSTI / POWER HOUSE 2. 10. - 28. 10. 2026, Galerija Škuc
Odprtje/Opening: 2. 10. 2026, 19.00
Kuratorka/Curator: Dunja Kukovec
Umetnice/Artists: Alma Gačanin, Stella Ivšek, Jelena Sokić ____
[SLO] Razstava povezuje dela Jelene Sokić, Alme Gačanin in Stelle Ivšek v razmislek o tem, kako v času družbenih napetosti ohranjati čutnost, bližino in sposobnost predstavljanja drugačnega sveta. Slikarstvo, performans, zvok in intermedijske prakse odpirajo prostor med intimnim in javnim, osebnim in kolektivnim ter analognim in tehnološkim. Te meje niso trdne: prehajamo jih s telesom, skozi odnose in v srečanjih z drugimi. Območje visoke napetosti nas vabi, da v povezanosti z drugimi uzremo možnost drugačne prihodnosti.
Program večera 19.00 · Vodstvo po razstavi s kuratorico in umetnicami v angleščini 20.30 · Odprtje in zvočno-lirična intervencija Ognjeni obroč Jelene Sokić in Tomislava Vrečarja 21.00 · Koncert Duo Lume ____
[ENG] The exhibition brings together works by Jelena Sokić, Alma Gačanin and Stella Ivšek to consider how we might sustain sensuality, closeness and the ability to imagine another world amid social tensions. Painting, performance, sound and intermedia practices open up a space between the intimate and the public, the personal and the collective, and the analogue and the technological. These boundaries are never fixed: we cross them through our bodies, our relationships and our encounters with others. Power House invites us to see, in our connections with others, the possibility of a different future.
Evening programme 7:00 pm · Exhibition tour in English with the curator and artists 8:30 pm · Opening and Ring of Fire, a lyrical sound intervention by Jelena Sokić and Tomislav Vrečar 9:00 pm · Duo Lume concert ____
Naslovna podoba/Cover image: Power House, Katja Kobolt, 2026

Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

Dino Pešut: Granatiranje
Ponovitve:
ponedeljek, 12. 10. 2026, ob 20.00, Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj, RAZPRODANO!
torek, 13. 10. 2026, ob 20.00, Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj, RAZPRODANO!
torek, 8. 12. 2026, ob 20.00, Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj
sreda, 9. 12. 2026, ob 20.00, Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj
VSTOPNICE
sreda, 23. 9. 2026, ob 20. uri, Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj. RAZPRODANO! četrtek, 24. 9. 2026, ob 18. uri, Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj.RAZPRODANO!
Premiera: torek, 22. 9. 2026, ob 20. uri, Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj, RAZPRODANO!

Tik pred koncem vojne na Balkanu se na prazni ulici srečata neznanca. Nekaj trenutkov pred granatiranjem mesta – srečanje, zaznamovano s strastjo, strahom in hrepenenjem. Dvajset let pozneje se njuni poti znova prekrižata v berlinskem nočnem klubu, daleč od bojišča, kjer grmi samo še tehno, in v svetu, ki ga določajo posledice preteklosti. Granatiranje je pretresljiva ter hkrati nežna zgodba o ljubezni, spominu in preživetju. V poetični, intimni in metagledališki strukturi avtor osebno izkušnjo prepleta z razmislekom o vojni, identiteti in generaciji, ki je odraščala v njeni senci. V središču drame ni eksplozija granate, temveč vprašanje, kako ohraniti upanje in bližino ob razkroju.

»... Granatiranje je izpovedna, poetična, postdramska metadrama, ki nedvomno sodi v sam vrh ne le hrvaške, temveč tudi sodobne evropske dramatike. Skozi besedilo spremljamo vzporedni izpovedni zgodbi o ljubezenskem hrepenenju in strasti, o iluzijah in sanjah ter o iskanju smisla v svetu in prostoru, kjer je vojna postala spektakel in skoraj neizogibna posledica človekove potrebe po samouničenju ...« komisija za nagrado Marina Držića

Izjave ustvarjalcev:
»Izkušnjo spreminjam v spomin in ga potlačim, travmo kolažiram kot umetniško delo, priča sem lastni žalosti in nesreči, vendar nisem več njun protagonist,« pravi Miloš v nekem trenutku drame.
In zdi se mi, da sem tudi sam podobno iskal pomoč v umetnosti, da bi mi pomagala pri soočenju z nekaterimi svojimi travmatičnimi izkušnjami. V trenutku, ko izkušnjo spremenim v pesem, predstavo ali besedilo, imam občutek, kot da za nazaj dajem smisel nečemu, kar se mi je zgodilo, in mi to pomaga, da se s tem spopadem. Moja izkušnja tako preneha biti individualna in neznosna ter postane univerzalna in znosnejša.
Mislim, da je tudi med glavnimi Miloševimi motivi za ukvarjanje z gledališčem prav želja, da bi pobegnil pred osamljenostjo in stopil na teren, kjer ne bo sam. Tako lahko gledališče in umetnost sprejmeta drugačne, odrinjene, zatirane in osamljene ljudi ter jim ponudita občutek, da so del nekega skupnega prizadevanja.
Kar zadeva homoseksualnost, mislim, da se besedila sploh nisem lotil z idejo, da je Miloš homoseksualec, niti da je to pomembno, saj tega skozi celotno dramo niti ne tematizira. Tematizira željo in privlačnost, ki jo čuti do Rudija. Zdi se mi, da mi v gledališču bolj manjka prav reprezentacija tega: nežnosti, občutka, fluidnosti, svobode, poguma in odnosov.
Mislim, da je Granatiranje zgodba o osamljenosti, vojni, izgubljenosti, o neki zapuščeni generaciji mladih umetnikov na Balkanu, o naših fantazijah o ljubezni – in šele nato o gejevstvu.
Luka Grbić, igralec

»Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje gledal predstavo, ki bi v fokus postavljala ljubezenski odnos med moškima ter ga prikazala brez stereotipiziranja in v vseh njegovih razsežnostih – z resnostjo, občutljivostjo, strastjo, igrivostjo in humorjem. Ponosen sem, da Granatiranje prispeva k boljši reprezentaciji te teme na naših odrih.
Zgodbe istospolnih ljubezni so pogosto obsojene na trpljenje, nasilje, zlorabo ali nesrečo, v Granatiranju pa avtor likoma podari srečni konec, priložnost za začetek nečesa lepega. V nas naseli upanje, da zanju obstaja prihodnost.«
Luka Bokšan, igralec

»Granatiranje sem doživel kot pretresljivo zgodbo o iskanju bližine in pripadnosti v kontekstu popolnega razčlovečenja, ki ga prinaša vihranje vojne in zaradi katere se vsake sanje sesujejo v prah, prihodnost pa lahko obstaja samo kot ideja / nadrealizem / utopija / neulovljiva želja, ki si jo lahko (tako kot eden izmed dveh protagonistov) pričaraš samo v glavi in na odru svoje lastne domišljije. Granatiranje je drama o naključnem srečanju dveh moških z enako veliko notranjo praznino, ki se po daljšem časovnem preskoku zgodi še enkrat, v zakajenem berlinskem klubu, kjer tehno poka tako intenzivno, kot so ob njunem prvem srečanju pokale granate. Ker sta se oba uveljavila v karieri, prihodnost takrat ni več samo utopija / koncept / domišljijska slika največjega odra na svetu, še vedno pa obstaja pri obeh notranja praznina z željo po bližini in eni mogoči ljubezni.
Granatiranje nas sooči z vprašanjem, ali je v svetu, v katerem letijo granate in se ljudje skrivajo, molijo in kričijo, sploh dovolj prostora za iskren, ljubeč, strasten in pristen odnos. Ali je sploh mogoče ležati med rjuhami, ne da bi se ti vanje pritihotapila tudi vojna, in kako (pre)živeti s samim sabo, ko bo nekoč nastopil trenutek, v katerem eskapizem v tvoj notranji svet na največji oder na vsem svetu ne bo več dovolj velik, da bi odvrnil pozornost od brazd, strahu in nenehnega občutka bližajoče grožnje.« - Tilen Oblak, dramaturg
»Pešutov jezik v Granatiranju je brutalen in nežen, ironičen in boleč, predvsem pa izjemno natančen. Kot prevajalec sem se trudil ohraniti tudi njegovo duhovitost, ritem ter tisto posebno mešanico surovosti in občutljivosti hkrati, zaradi katere Granatiranje ves čas preskakuje med intimnim in političnim, med smehom in bolečino, med nežnostjo in grobostjo. Zame je pomemben osrednji monolog 'Granata', ki ga razumem kot enega najmočnejših, najbolj neposrednih, jeznih, a tudi najlepših protivojnih monologov sodobne dramatike.«
»... Granatiranje ni samo drama o vojni, ki 'je dolgočasna, dobesedna in debilna'. Pešutova zgodba o Milošu in Rudiju je zame tudi zgodba o meni, mojih prijateljih in o nas vseh; je zgodba o želji, bližini, nežnosti in ljubezni, ki jo tako zelo potrebujemo. Sploh v teh krutih, težkih in kaotičnih časih.
Kaj je granatiranje? Sovraštvo, nestrpnost, polariziranje, strah ter nenehno bombardiranje z informacijami, podobami, lažnimi novicami in nasiljem. Je svet, v katerem nas ves čas silijo izbirati med 'mi' in 'oni', med 'našim' in 'njihovim'.«

»Uprizoritev posvečam ljudem, ki jih je vojna zaznamovala. Tistim, ki so bili pred tremi desetletji na Balkanu njene priče in žrtve, ter vsem, ki danes trpijo zaradi vojn v Ukrajini, genocida v Palestini ... Bolečina ostaja. Po koncu vojne ne ostanejo samo porušene stavbe. Ostanejo ljudje, ki morajo z vsem, kar se jim je zgodilo, nekako živeti naprej. Prav ima Dino; po vojni najprej in edino obnavljajo zgradbe. Nikoli ljudi. Morda je zato gledališče med redkimi prostori, kjer lahko poskušamo narediti prav nasprotno: ohraniti ljudi, njihove zgodbe, njihove glasove in njihove spomine. Ter nam vsem za trenutek ponuditi prostor, v katerem nismo sami.
Granatiranje mi je dalo priložnost delati z odlično in predano ekipo, od katere dobivam nekaj, česar ni mogoče izmeriti in zapisati v nobeno finančno konstrukcijo: predanost, nežnost, bližino, ljubezen in zaupanje. Ter veliko objemov.
Igralec Luka Grbić me je na začetku študija vprašal, ali se bomo imeli na vajah 'fajn'. Obljubil sem mu, da ja. Spomnil me je na mojo ljubo Miro Sardoč, ki mi je, ko sem bil približno toliko star, kot je danes Luka, položila na srce: '... delamo tako lepe stvari, zato ne bodimo kruti med seboj. Že svet okrog nas je dovolj krut, zakaj bi bili še v gledališču. Potrdi se kot režiser, da se boste vedno imeli lepo ...' Upam, da sem držal obljubo, Luka.
Hvala, ekipa, za: Jutri.«
Alen Jelen, prevajalec in režiser predstave Granatiranje

Dino Pešut (1990, Sisak) je hrvaški dramatik, dramaturg in romanopisec. Diplomiral je iz dramaturgije na Akademiji dramske umetnosti v Zagrebu. Njegove drame so bile uprizorjene v številnih gledališčih na Hrvaškem in v tujini. Je šestkratni prejemnik prestižne hrvaške nagrade Marina Držića. Med nagrajenimi deli je tudi drama Granatiranje, za katero je prejel prvo nagrado za leto 2019. Sodeloval je tudi v rezidenčnem programu za nove dramatike londonskega gledališča Royal Court. Je avtor romanov Poderana koljena (Odrgnjena kolena) in Očetov sinko, s katerima se je uveljavil tudi kot pomemben glas sodobne hrvaške književnosti.

Luka Grbić (2000, Beograd) je eden najvidnejših gledaliških in filmskih igralcev mlajše generacije, režiser in pesnik. Igralsko pot je začel že kot najstnik z vlogo Nenada Maraša v filmu Južni veter (2018), za katero je isto leto prejel nagrado za najboljši igralski prvenec na Filmskih srečanjih v Nišu. Diplomiral je iz igre na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu. V gledališču je ustvaril vrsto zelo različnih in zahtevnih vlog, med drugimi Andreja v kultni drami Divje meso (2021, Beograjsko dramsko gledališče) in naslovno vlogo Sina v Zellerjevi drami Sin (2021, Atelje 212), kneza Miškina v Idiotu (2022, Beograjsko dramsko gledališče) in Hamona v Antigoni (2022, Beograjsko dramsko gledališče). Odlikuje ga izrazita sposobnost ustvarjanja zelo različnih in kompleksnih gledaliških in filmskih likov. Za svoje igralsko delo je prejel več pomembnih nagrad, med njimi Steriievo nagrado iz sklada »Dara Darinka Čalenić« za najboljšega mladega igralca (2023). Med letoma 2023 in 2025 je bil stalni član gledališča Atelje 212. Njegova umetniška pot ga je pripeljala tudi v Slovenijo, kjer je na AGRFT nadaljeval študij gledališke režije. Leta 2025 je v sklopu magistrskega študija pripravil avtorski projekt Ide gas (2025, AGRFT).

Luka Bokšan (1991, Celje) je gledališki in filmski igralec. Je diplomant Akademije za gledališče, radio, film in televizijo ter prejemnik študentske Prešernove nagrade (2019). Že med študijem je postal član igralskega ansambla SLG Celje, od leta 2023 pa deluje kot samostojni delavec v kulturi. Kot gost sodeluje z različnimi institucionalnimi gledališči, predstave, v katerih ima pogosto nosilno vlogo, pa so redno udeležene in nagrajene na domačih in mednarodnih festivalih. Bil je med drugim Henrik VI. v Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije (2024, SLG Celje), Lawrence Durrell v Beograjskem triu (2024, Anton Podbevšek Teater, Cankarjev dom) in Jože v In mnogi drugi ... (2025, Prešernovo gledališče Kranj, SLG Celje). Aktiven je tudi na neodvisni sceni, v uprizoritvah performativne, fizične in sodobnoplesne narave, hkrati pa je prepoznaven obraz na filmu in televiziji ter odličen interpret umetniške besede v literarnih oddajah na Radiu Slovenija. Njegovo delo zaznamujejo sistematičen in poglobljen pristop, močna odrska prezenca ter poudarjena kolektivnost z izrazitim občutkom za soigro.
Foto: Nada Žgank
Prevajalec in režiser: Alen Jelen;
dramaturg: Tilen Oblak;
kostumograf: Claudi Sovrè;
glasbena oblikovalka: Nina Kodrič, tonski mojster: Jure Žigon, zvočni izvajalec: Marcel Obal;
oblikovalec svetlobe: Janko Oven
lektorica: Klasja Zala Kovačič;
Igrata: Luka Grbić, Luka Bokšan
Produkcija: ŠKUC gledališče Koprodukcija: Cankarjev dom Ljubljana, Zavod Kolaž
Predstavo sofinancira Mestna občina Ljubljana

Gospa Judit, monodrama
Gostovanje:
torek, 13. 10. 2026, Gradec
sreda, 14. 10. 2026, Dunaj
Ponovitev:
sobota, 5. september, ob 18.00, festival kave, Vrhnika , več o dogodku: https://visitvrhnika.si/dogodki/festival-kave-vrhnika-2026/
sobota, 20. junij 2026, ob 20.00, Mavsarjev vrt za Cankarjevo hišo, Na klancu 2, Vrhnika. (Ogled predstave je brezplačen, vendar so potrebne prijave na turizem@zavod-cankar.si do 18. junija oz. do zapolnitve mest.)
Ivan Cankar
Gospa Judit
Monodrama, ŠKUC gledališče
Avtorica priredbe in strokovna sodelavka Tatjana Doma Režiser in scenograf Alen Jelen Kostumograf Claudi Sovrè Lektor Martin Vrtačnik Prevajalka v angleščino Ana Bohte Lektorica za angleški jezik Arven Sakti Kralj
Igra
Gospa Judit Gaja Višnar
Roman, novelo ali satirično povest, kot besedilo Gospa Judit žanrsko označujejo različni literarni zgodovinarji, je Ivan Cankar začel pisati leta 1903, izšla pa je leta 1904 kot odgovor na uničujoče in zavrnilne kritike njegovega romana Hiša Marije Pomočnice , ki je izšel leta 1903. V delu Gospa Judit je Cankar odkrito kritiziral zlagano meščansko družbo in moralo svojega časa ter z Judit vzpostavil nov lik ženske v slovenski literaturi – etično pozitiven ženski lik. Cankar v vseh svojih delih, tudi v Gospe Judit , prepleta in razvija dva tematska nastavka: hrepenenje in socialnopolitično tematiko. Tokratna odrska priredba se osredotoča na Juditino hrepenenje in njeno iskanje ljubezni, ki sta gonilo celotnega dogajanja. Judit je edinka, ki je odrasla brez materine ljubezni, izhaja iz intelektualnega okolja, njen oče je učitelj, sama je izobražena, starejši mož pa jo vpelje v družbeno elito. Zelo mlada stopi v zakon brez ljubezni, nezvestega moža prezira, do njega čuti gnus. Tako kot pred njo Ema Bovary in Ana Karenina se tudi Judit ne boji pretrgati vezi zlaganega meščanskega zakona, da bi lahko sledila zahtevam srca. Judit hrepeni po čisti ljubezni, išče jo v različnih moških, ki pa niso dovolj močni, da bi ji ljubezen vračali in tako omogočili, da bi prenehala hrepeneti po njej. Judit je v iskanju ljubezni in hrepenenju popolnoma sodobna junakinja, ki ne pristaja na kompromise, polovičarstvo in zlagane odnose. Ne podreja se pričakovanjem in zahtevam družbe, temveč se poda na samotno pot iskanja ljubezenskega ideala, kar jo pripelje do resignacije in razočaranja. Ali je prava, čista ljubezen med dvema človeškima bitjema, upoštevajoč zahteve družbe, sploh mogoča?
PREMIERA IN PONOVITVE
četrtek, 18. 9. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc v slovenskem jeziku
sobota, 27. 7. 2024, ob 22. uri, premiera, Festival Dobimo se pred Škucem, Galerija Škuc, Ljubljana.
nedelja, 28. 7. 2024, ob 19. uri, Festival Dobimo se pred Škucem, Galerija Škuc, Ljubljana.
torek, 3. 9. 2024, ob 20.00, Galerija Škuc
sreda, 16. 10. 2024, ob 20.00, Galerija Škuc
sobota, 9. november, ob 20.00 v Galeriji Škuc (premiera v angleškem jeziku)
nedelja, 3. 8. 2025, ob 19.30, Galerija Škuc v angleškem jeziku, v okviru festivala Teater v Galeriji, vstop prost, rezervacije: info@skuc.org


Ivan Cankar Madam Judit
Monodrama, ŠKUC theater
Adapted by Expert Consultant: Tatjana Doma Director and Production Designer: Alen Jelen Costume Designer: Claudi Sovrè Reader: Martin Vrtačnik English Translation: Ana Bohte English Language Consultant: Arven Šakti Kralj
Starring: Madam Judit: Gaja Višnar
In 1903, Ivan Cankar started writing his Madam Judit , a novel or a satirical story, as literary historians describe this work. Published in 1904, it was a response to all the destructive and negative criticism of his previous novel The Ward of Our Lady of Mercy , which had been released a year earlier. In Madam Judit , he openly criticized the phoney bourgeois society and the morals of the time, and introduced a new character to Slovenian literature – an ethically positive character.
In all his works, Madam Judit included, Cankar intertwines and develops two thematic aspects: the longing and the socio-political part. This theater adaptation deals mainly with Judit’s longing and her search for love, two powerful drives of the story. Judit, an only child, bereft of motherly love, stems from an intellectual background. As her father is a teacher, she is well-read and is introduced into high society by her ageing husband. Having entered a loveless marriage at a very young age, she despises her unfaithful husband, moreover, she is disgusted by him. Much like Ema Bovary and Anna Karenina before her, Judit is not afraid to sever all the constraints of a sham marriage and follow her heart. Still pining for pure love, she seeks it in many men, but they turn out too weak to be able to reciprocate this love. So, she keeps yearning ... In her longing and search for love, Judit is quite a modern character, not submitting to compromise, futile or untrue relationships. She does not bow to the expectations of society, but bravely embarks on the lonely path towards her ideal of love, only to end up in resignation and disappointment. Is real, pure love between two people even possible when all of society's demands are taken into account?
Predstavo sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana

Tehnopolis (klubski večer)
Petek, 16. 10. 2026, ob 21.30, Zorica, Lok4cija, Kersnikova 4, Ljubljana.
Prihaja nov dogodek ljubljanskega underground tehno gibanja TEHNOPOLIS, ki se bo odvil v baru Zorica, Kersnikova 4, Ljubljana.
Na tokratnem dogodku bodo rolali: Thon Kland , LXS in Electrosaurus .
Vstop prost.
Vabljeni!!

Electrosaurus
Skladatelj , aranžer, DJ in producent. Miladojka. Darwa, Clair Audient, Chilli Space, Rotor, Agotela, Urban Dance Institution feat.Shola Phillips, Lucy May Lubriani, Quasar, Space Orchestra. Ustanovitelj in vodja klubske scene TEHNOPOLIS in založbe TEHNOPOLIS MUSIC, s katerima je povezal ustvarjanje slovenskih in tujih umetnikov v Tehno, dub Tehno in Deep Tehno sceni v distribuciji TRIPLE VISION.
https://www.triplevision.nl/release/TPM001/
https://tehnopolis.bandcamp.com/music
https://www.instagram.com/tehnopolis.music/
https://www.facebook.com/p/Tehnopolis-100069034337348/
https://opensea.io/TEHNOPOLIS

Thon Kland
Z elektronsko glasbo ukvarja od leta 2002. Po prvih korakih na vinilu je nekaj let pozneje prešel na digitalni format in se seznanil z različnimi programskimi okolji za produkcijo glasbe kot je Ableton Live, ki je kmalu postal njegovo osrednje orodje. V začetku prejšnjega desetletja je sodeloval s kolektivom VOLUME pri organizaciji dogodkov na TrainStation SubArt Squat v Kranju. Zadnjih nekaj let redno nastopa v tehno serialkah razliènih domaèih skupin, kot so Knauf, Tehnopolis in Prospekt. V letu 2023 je Davorin pristal na prvi vinilni EP izdaji pri založbi Tehnopolis skupaj s Stanislavom Tolkachev (Kiev) in Kessell – om (Madrid) ter našim domačim artistom LXS in Organon.

LXS
LXS je Damir Ademi, DJ in producent iz Celja. Svoja prva avtorska dela je izdal pri Definition of Mayhem – Nemčija sledi glasba skladb Cardiac Arrest in Beast, nato izdaja na zahtevo Dj Rush (Kne deep) Silent Noizz Ep. Kmalu so ga povabili v špansko agencijo Trivial Musik (kasneje Cubbo) in sledili so prvi nastopi v tujini, med katerimi je bil najbolj aktiven v Španiji, Italiji, Belgiji, Ukrajini in na Hrvaškem. Aktiven član Hardass techno teama (slo), ki je vkljuèeval dogodek Massacrate in festival Woodshock. Začenja novo ustvarjalno stran pod novim imenom - LXS in objavlja nove kreacije: Combination research (Advent, UK), Patterns (Nizozemska), Phobiq (Italija), Sigma5 (Slo), Remm rec (Slo), Vezotonik (Slo), Tehnopolis (Slo)).
Kot DJ nastopa na festivalih kot so Code (Španija), Eco festival (Slo)..., ter klubih kot so Ambasada Gavioli, K4, Pekarna, Rog, Ch0, Tiffany, Subsub, Swenak. Nenazadnje se LXS pojavlja skupaj s Stanislavom Tolkachevom, Thonom Klandom in Organonom na vinilni kompilaciji "TRANS TEHNOPOLIS EXPRESS" z originalno skladbo Kompresst, ki jo je remiksiral legendarni španski tehno DJ in producent KESSELL.
https://www.facebook.com/LxS.aka.Lexis
https://soundcloud.com/lexis
https://www.instagram.com/damir_lxs
https://www.beatport.com/artist/lxs/157776
https://hardwax.com/37108/various-artists/trans-tehnopolis-express/

Projekt podpira Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana. / The project is supported by the Ministry of Culture and the City of Ljubljana.

Bralni klub za mlade
Kazuo Ishigura: Klara in sonce
Torek, 20. 10. 2026, ob 17. uri, Info center ŠKUC, Stari trg 21, Ljubljana.
Info center Škuc tudi to šolsko leto vabi mlade na bralni klub, kjer se boste tokrat skupaj pogovarjali o romanu Klara in Sonce britanskega nobelovca Kazua Ishigura.
Zgodbo romana pripoveduje robotka Klara, t. i. umetna prijateljica ali na kratko UP. Klara je izjemno vedoželjna in si želi spoznati zunanji svet, ki ga lahko opazuje le izza izložbenega okna, kjer je razstavljena. Skrbi jo, da bo za vedno ostala v trgovini, saj ves čas prihajajo novi modeli umetnih prijateljev, ki so veliko bolj napredni od nje, a nekega dne jo za svojo družabnico izbere bolehna deklica Josie, tu pa se zgodba šele začne. Skozi njeno nekoliko naivno, a pozorno doživljanje se razkrivajo odnosi med ljudmi, vprašanja o prijateljstvu in ljubezni ter razmislek o tem, kaj pravzaprav pomeni biti človek.
Bralni klub je namenjen vsem mladim, ki radi berete in se o prebranih knjigah tudi pogovarjate.
⚠️Bralnega kluba se lahko udeležite, tudi če knjige niste prebrali v celoti. Na bralnem klubu namreč teme v knjigi navezujemo na lastno življenje in svoje izkušnje.
Na bralnem klubu se dobimo ob 17.00 v Škucu na Starem trgu 21.
Za vsa dodatna vprašanja in prijave smo vam na voljo na info.center@skuc.org .

Dogodek sofinancirata Mestna občina Ljubljana in JAK.

Podporna skupina za mlade
Info center ŠKUC bo 22. 10. 2026 začel s podporno skupino namenjeno mladim (18 – 29 let), ki se soočate s težavami v duševnem zdravju.
Podporna skupina bo ponujala varen prostor, v katerem boš lahko delil_a svoje občutke, stiske in prejel_a medsebojno podporo. Na srečanjih bomo težave in izzive naslavljali z metodo pogovora s podporo stažistke terapevtke.
Zaželena je udeležba na vseh srečanjih. Udeležba je brezplačna.
Srečanja bodo trajala 10 tednov. Srečanja bodo potekala tedensko v BAZI, Centru mladih Ljubljana na Ambroževem trgu 3.
Rok prijave je 20. 10. 2026.
Prijavnica je na voljo tukaj: https://forms.gle/piJ5AMH3LgL3JFy29
Za vsa vprašanja pa se lahko obrneš tudi na info.center@skuc.org .
Podporna skupina poteka v sodelovanju Info centra Škuc in Mladih zmajev.

Projekt sofinancira Urad za mladino Mestne občine Ljubljana.

Urša Majcen: Živali v naletu
predstavitve pesniške zbirke | Založba ŠKUC, zbirka Vizibilija (61), Ljubljana, 2026.
ćetrtek, 22. 10. 2026, ob 20. uri, Galerija Škuc, Ljubljana.
Branje bo spremljala Veronika Černe - Raketa . Z avtorico se bo pogovarjal Sergej Harlamov .
Iz spremne besede Sergeja Harlamova:
Če so bili v slovenskem literarnem prostoru postopki in besedišče visokega modernizma skorajda enoznačno povezani z moškimi avtorji in njihovim pogledom (kar pa ne pomeni, da ženskih predstavnic ni bilo!), Majcen v svoji drugi zbirki obrne perspektivo na način, da jim pokaže njihov lasten jezik. Na mesto Zajčeve Magdalene, ponižane, nage, nekogaršnje, stopa suveren, vztrajen in samosvoj glas, ki noče pristati na vlogo žrtve, temveč podedovana sredstva obrne od zunaj navzven, da bi dekonstruiral ravno okoliščine teh degradacij in se – v aktivnem odporu do in od njih – na novo inkorporiral onkraj vnaprejšnjih form in formulacij, ki jih zapovedujejo spol, spolnost, razred, kultura, konec koncev tudi vrsta. Na zahteve okolice, ki kar naprej vpije »Bodi moje telo!«, stihi Urše Majcen, hladni kot rezilo skalpela, odgovarjajo: »Jaz (p)ostajam svoje telo!« Neukročeno in neudomačeno – kot jezik. Kot živali v naletu.
Urša Majcen (1998) je diplomirana dramaturginja, vizualna ustvarjalka, performerka, pesnica in dramatičarka oz. dramatesa. Je samostojna delavka v kulturi, članica kolektiva REAKTOR, njena dela so bila večkrat upodobljena na odru ali filmu, objavlja tudi strokovne prispevke. Med drugim je dobitnica Univerzitetne Prešernove ter Akademijske Prešernove nagrade in nominiranka za Nagrado Slavka Gruma. Trenutno zaključuje magisterija iz scenaristike ter dramaturgije in scenskih umetnosti na AGRFT. Po pesniškem prvencu ekosistem tišine, dramsko-scenarističnem diptihu Zgodba o bakrenem kralju in zbirki dram Vaje z ribo, je pesniška zbirka Živali v naletu njena četrta samostojna knjižna izdaja.
Raketa je tonka, radijka in zvočna ustvarjalka, ki je svoj jezik našla nekje med raztegnjenimi vokali in čudnimi atmosferami, skupaj povezanimi s čudeži tehnik dub miksanja. Ravnokar je pri Kamizdat izšel njen album Sence, v katerem s svetom deli svoj najbolj pristen zvočni izraz.

GLBT branja omogoča Javna agencija za knjigo RS.

DORA TOMORI, koncert
petek, 23. 10. 2026, ob 20.00, Galerija Škuc
vstopnina 1 €, priporočene rezervacije info@skuc.org
Dora Tomori , prodorna kantavtorica iz Ljubljane, se je v preteklih letih slovenski publiki razgalila s svojim celovečernim prvencem Where No Heartbreak Has Gone (2023), ki ga je temeljito preigrala na domačih tleh – tako v intimi kot tudi na večjih odrih. Pesmi z albuma redno krasijo frekvence radijskih postaj, kot sta Val 202 in Radio Študent (singli Mosquito Bite (2023), New Religion (2022)). Glasbenico je sprejela tudi tujina – v zadnjih letih zaradi študija glasbe deluje na Nizozemskem, toda redno se vrača domov, kjer neguje svojo ustvarjalnost. Dorin razvoj od tako imenovanega spalničnega popa do širše indie rock sfere odmeva vpliv umetnikov, kot so Anna B Savage, Phoebe Bridgers in Jeff Buckley. Prvi plod njene selitve je bil diptih singlov Everything in None Of It (2025). Dvojni izid je v poletju 2025 podprla s svojo prvo samostojno turnejo v Sloveniji Feel Everything , ki jo je ponesla po znanih odrih Minoritov, Layerjeve hiše, festivala Plavajoči grad, Zorice …
Dora nov material razvija v čim bolj gnetljivo obliko, polno nostalgije po otroštvu, v kombinaciji s samozavestjo prve samostojnosti v svojih dvajsetih. Na nastopih pričara vzdušje refleksije in čutenja v intimnem svetu, ki si ga deli s publiko.
V ŠKUCU se bo oglasila v tandemu z multiinštrumentalistom, vokalistom in aranžerjem, Danijelom Bogatajem, ki bo Doro spremljal z violino in kitaro.


Cikel Ciklon omogočata: Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo


Ciklon je cikel dogodkov, ki so zasnovani tako, da dajejo vidnost in prostor queer glasbenicam in glasbenim skupinam v lokalnem (lgbt+) varnem odrskem prostoru. S ciklom glasbenih in diskurzivnih dogodkov Ciklon povezujemo lokalne glasbene ustvarjalke (tudi mlajše generacije) z glasbenicami iz sosednjih (Avstrija, Hrvaška) in ostalih držav (Švedska) ter tako vzpostavljamo mrežo glasbenic v evropskem prostoru z namenom povezovanja, izmenjevanja ideje, izkušenj ali izzivov.

MARKO JENIČ , koncert
ponedeljek, 26. 10. 2026, ob 21.00, Galerija Škuc
Marko Jenič je violinist, ki se posveča raziskovanju zvoka v svojem glasbenem izražanju pa prepleta različne tehnike igranja, ki se raztezajo od rezkih zvokov do blagih šumov. Občasno pri svojih nastopih uporablja zvočne posnetke, različna zvočila in elektroniko. Igra v različnih glasbenih zasedbah, sodeluje pa tudi v kombinacijah z ne-zvočnimi umetniškimi praksami kot sta izrazni ples in poezija.
Vstopnina na koncert: 1 €.
Z Ropotarnico želimo tako še naprej koncertno pokrivati ustvarjanje domače avant-improvizatorske scene in njihovih povezav s tujimi glasbeniki, ustvarjajočimi na tem polju sodobne glasbe. Koncerti bodo po možnosti skušali slediti ritmu enkrat mesečno, ob ponedeljkih ob 21.00 uri v Galeriji Škuc. Vstopnice, v zameno za simboličen kulturni evro, bodo na voljo le pred začetkom koncerta.
Umetniški vodja in selektor koncertnega ciklusa Ropotarnica je Vitja Balžalorsky.
Ob vabilu se že veselimo vaše prisotnosti in vam želimo obilo pozornosti in užitkov ob poslušanju izvajalcev s prihajajoče Ropotarnice.
Koncertni cikel Ropotarnica nam omogočajo: Ministrstvo za kulturo, MOL - Oddelek za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, Zavod Omrežje.