Lepo vabljene_ na ogled razstave z umetnico Samiro Badran in kuratorko Àngels Miralda v četrtek, 2. 4., ob 18. uri in na odprtje razstave ob 19. uri!
___________
Jedka Palestina 2. 4. 2026 - 3. 5. 2026
Umetnica: Samira Badran Kuratorka: Àngels Miralda
___________
Obr azstavni dogodki
4. 4. 2026 ob 13. uri, Ogled razstave Jedka Palestina z umetnico Samiro Badran in kuratorko Àngels Miralda.
8. 4. 2026 ob 18. uri, Raziskovanje solidarnosti in njenih hierarhij – branje in pogovor o knjigi Hierarchies of Solidarity avtorjev சிந்துஜன் வரதராஜா (Sinthujan Varatharajah) in مشترى هلال (Moshtari Hilal). Moderatorka: Jana Stardelova
11. 4. 2026 ob 12. uri, Sumud – platforma za svobodno Palestino:Vsaka dobra pesem je dejanje odpora – branje palestinske poezije.
27. 4. 2026, ob 17. uri, No Border Craft – predstavitev kolektiva in delavnica kvačkanja palestinskih simbolov in motivov.
___________
Razstava Jedka Palestina predstavlja izbor del palestinske umetnice Samire Badran , ki živi in ustvarja v Španiji. Razstava združuje risbo, fotografijo, slikarstvo, kolaž in eksperimentalno animacijo. Umetniška praksa Samire Badran izhaja iz risbe kot temeljnega izraza, ki ga umetnica razvija v različnih medijih. V središču njenega ustvarjanja je Palestina, pri čemer se posveča temam apartheida, fragmentacije telesa in razdrobljenosti prostora ter kolektivnega spomina.
Razstava vključuje tudi izbor filmov iz projekta Palestina Animada , ki podpira palestinske umetnike in z mednarodnimi projekcijami opozarja na vitalnost ustvarjalne produkcije v Palestini kljub omejenim pogojem.
Razstava Jedka Palestina ponuja poglobljen vpogled v delo umetnice, ki skozi preplet osebne in kolektivne zgodovine ustvarja vizualni jezik upora, spomina in vztrajanja.
___________
Več o razstavi!
___________
Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

Ko telo govori pesem , literarni večer in branje
torek, 7. 4. 2026, ob 20.00, Galerija Škuc
Literarni večer Ko telo govori pesem se posveča izkušnji raka in soočanju z boleznijo: telesu, ki se spreminja; odnosom, ki se lomijo ali poglabljajo; vprašanjem minljivosti, spolnosti, moči in skupnosti.
Brale_i bomo poezijo in pričevanja, ki ste nam jih poslale_i. Skozi besede bomo odpirale_i prostor za izrekanje ter za skupnost, ki podpira in prisluhne raznolikim izkušnjam.
Z vami bodo Tanja Matijašević, Jerneja Vrabič, Milan Šelj, Špela Setničar in druge_i pesnice in pesniki. Svoje zapise boste lahko prebrale_i tudi vse_i prisotne_i – na voljo bo odprti mikrofon.
Projekt organizirata Društvo ŠKUC in Zavod Omrežje
Projekt sofinancirata: Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo

Yii , koncert
četrtek, 9. 4. 2026, ob 20.00, Galerija Škuc
cena vstopnice: 8 €, 5 € dijaki, študentje, upokojenci, priporočena rezervacija info@skuc.org
Yii je duo dveh posameznikov, potepajočih se v svetu nenavadnih, nadrealističnih sanj, kjer se zgodbe vijejo po brezpotjih in skorajda znani obrazi ostajajo zabrisani. V tem čudnem okolju ju usmerja njuna radovednost, ki se razpleta skozi akustične pojave glasu in saksofona ter ju vodi k vse prej kot gotovemu izidu.
Njun debitantski album »The trails of levitating creatures« je izšel 27. novembra 2025 pri založbi CRRNT Collective. Aprila 2026 gre duo na turnejo ob izidu albuma s koncerti v Galeriji Škuc v Ljubljani (SI) ter prizoriščih Kulturkotter v Gradcu (AT) in Echoraum na Dunaju (AT).
Luka Zabric – alt saksofon
Laura Zöschg – glas

Laura Zöschg (IT) bio
Laura Zöschg je glasbenica in skladateljica, ki deluje na področju improvizirane in eksperimentalne glasbe. Njena izrazna sredstva so različne barve in zvoki glasu, pri določenih projektih pa tudi klavir, cerkvene orgle in prečna flavta. Od zgodnjega otroštva je obiskovala ure petja, klavirja in flavte, leta 2016 pa je začela študirati jazz vokal na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti (KUG) v Gradcu. Nato se je preselila v Aarhus na Danskem, kjer je leta 2022 zaključila magistrski študij. Od takrat Laura nastopa po vsej Evropi z različnimi skupinami in projekti kot so Yii, Blaume, mimicri, Undercurrent ter svoj solo projekt LOA.
Med njenimi najnovejšimi izdajami je album dua Yii »The trails of levitating creatures«, debitantski EP dua Blaume »excess air«, improvizirani solo EP na cerkvenih orgah z naslovom »sem« in sodelovanje na albumu »I Can Feel My Dreams« multiinštrumentalista in skladatelja Damiana Dalla Torreja (IT/DE).
Laura je odraščala v Schabsu v Južnem Tirolskem, od leta 2022 pa živi in deluje v Kopenhagnu na Danskem.
Luka Zabric (SI) bio
Luka Zabric, rojen leta 1997 v Ljubljani (SI), je saksofonist, improvizator in skladatelj, od leta 2020 živeč v Kopenhagnu (DK). V prvi stik z glasbeno improvizacijo je prišel v glasbenem centru Edgar Willems (GCEW, inštitut), sprva na kljunasti flavti ter skozi glasbeno teorijo (solfeggio), pri 12 letih pa se je začel seznanjati z jazzom, ko je začel igrati alt saksofon. Njegovo nadaljnje glasbeno izobraževanje ga je vodilo skozi jazz inštitut Univerze za glasbo in upodabljajoče umetnosti v Gradcu (KUG) [2016-20] in Konservatorij za ritmično glasbo (RMC) v Kopenhagnu [2020-22], med katerim so ga začele vse bolj privlačiti liminalne zvočnosti širokega spektra akustičnih pojavov njegovega inštrumenta. Srečanja in sodelovanja s kolegi, profesorji in drugimi navdihujočimi umetniki tako znotraj kot zunaj institucionalnih okvirov so utirali pot njegovemu zvočnemu raziskovanju skozi uporabo razširjenih tehnik igranja, akustičnih inštrumentalnih preparacij ter raziskovanje več-mikrofonskih kombinacij snemanja.
Njegova diskografija kot vodja skupine vključuje izdaje Cradled Cravings (The Gatherers, 1. september 2023, CRRNT), Nebožder (solo EP, 1. december 2023, CRRNT), Live in Osijek (The Gatherers, 20. december 2024, Soundbrick Studio), Unspoken Remains (Mass of Debris, 12. julij 2025, CRRNT) in Trails of Levitating Creatures v sodelovanju z vokalistko Laura Zöschg (Yii, 27. november 2025, CRRNT).
Program Društva ŠKUC omogočajo: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo in Urad RS za mladino

Zgodbe, ki gradijo skupnost
V okviru programa »Ustavimo hiv in kultura« smo zasnovali novo pobudo – zbiranje zgodb in pesmi ljudi, ki živijo s hivom, ter njihovih bližnjih. Hiv, njegova preventiva in kulturni odzivi nanj so z nami že več kot štiri desetletja. Z nami so tudi ljudje, ki s hivom živijo 30 ali celo 40 let, pa tudi tisti, ki so diagnozo prejeli pred nekaj meseci. Vsaka od teh izkušenj je del naše skupne zgodovine – in naše kulture.
Zbiranje osebnih pripovedi in pesniških izrazov ni zgolj dokumentiranje. Gre za ustvarjanje prostora, kjer posamezniki lahko artikulirajo svojo izkušnjo – z lastnim jezikom, ritmom in občutkom. S tem se hiv premakne iz statistike in medicinske terminologije v polje človeškega, izkustvenega in kulturnega.
Svojo zgodbo lahko anonimno deliš na: https://tally.so/r/MeYXjY
Zakaj je to pomembno?

Ohranjanje zgodovine skupnosti: Izkušnje ljudi, ki živijo s hivom že desetletja, predstavljajo dragocen zgodovinski arhiv – pričevanje o obdobjih strahu, izgube, aktivizma, napredka zdravljenja in sprememb družbenega odnosa. Brez teh glasov bi pomemben del skupnostnega spomina preprosto izginil.
Destigmatizacija skozi osebno izkušnjo: Osebne zgodbe zmanjšujejo predsodke. Ko hiv dobi obraz, glas in čustvo, se rušijo stereotipi. Ljudje ne srečajo več “diagnoze”, ampak človeka.
Opolnomočenje avtorjev zgodb: Proces pripovedovanja ali pisanja pesmi omogoča refleksijo, samopotrditev in občutek slišanosti. Gre za simbolno vračanje moči – posameznik ni zgolj objekt medicinske obravnave, temveč subjekt lastne zgodbe.
Medgeneracijski dialog: Povezovanje tistih, ki s hivom živijo desetletja, z mlajšimi generacijami ustvarja kontinuiteto znanja, izkušenj in solidarnosti. Mlajši dobijo vpogled v zgodovino boja in napredka, starejši pa občutek, da njihove izkušnje niso pozabljene.
Kultura kot prostor preventive: Zgodbe in pesmi delujejo kot mehka, a izjemno učinkovita oblika preventive. Spodbujajo empatijo, razmislek o odgovornosti, odprt pogovor o spolnosti, odnosih in skrbi zase. Preventiva tako ne temelji zgolj na informacijah, temveč tudi na čustvenem razumevanju.

Pobuda prispeva k večji vidnosti ljudi, ki živijo s hivom, krepi skupnostno povezanost ter zmanjšuje notranjo in zunanjo stigmo. Dolgoročno ustvarja trajen kulturni arhiv, ki lahko služi kot izobraževalno gradivo, umetniški navdih in raziskovalni vir. Hkrati odpira varne prostore za izražanje in spodbuja vključevanje oseb, ki bi sicer ostale tihe zaradi strahu ali sramu.
S tem zbiranje zgodb in pesmi postaja več kot projekt – postaja dejanje kulturnega spomina in solidarnosti. Hiv je del naše realnosti že 40 let. Tudi zgodbe ljudi, ki z njim živijo, so del naše skupne kulturne krajine – in prav je, da jih slišimo, ohranimo in cenimo.
Projekt omogoča: Ministrstvo za zdravje

odbo.oqpo , koncert
sobota, 11. 4. 2026, ob 20.00, Galerija Škuc
cena vstopnice: 8 €, 5 € dijaki, študentje, upokojenci, priporočena rezervacija info@skuc.org
odbo.oqpo je trio, ustanovljen leta 2017 na pobudo italijanskega vlaftista Paola Pascola in zvočnega umetnika Alberta Novella, ki sta po večletnem sodelovanju v projektu hBar želela razširiti svoje ustvarjanje na nova glasbena in zvočna področja.
K sodelovanju sta povabila slovenskega tolkalca Vida Draslerja, enega vidnejših predstavnikov srednje generacije improvizirane glasbe v Sloveniji.
Zasedbo sestavljajo flavta, bas flavta (Paolo Pascolo), modularni sintetizatorji (Alberto Novello) ter tolkala (Vid Drašler). Trio deluje na presečišču komponirane in prosto improvizirane glasbe ter vzpostavlja dinamično ravnovesje med akustičnimi instrumenti in elektroniko.
Njihov zvočni izraz združuje elemente free jazza, sodobne improvizacije in elektroakustičnega eksperimentiranja, pri čemer je v ospredju kolektivna interakcija, raziskovanje tekstur in razširjenih zvočnih možnosti. Glasba tria odbo.oqpo je odprta, nepredvidljiva in intenzivna, hkrati pa premišljena in osredotočena na zvočne podrobnosti.
Trio je doslej nastopil na številnih koncertih in festivalih ter posnel album, ki dokumentira njihov zrel in prepoznaven kolektivni izraz.
Zasedba:
Paolo Pascolo – flavta, bas flavta
Alberto Novello – modularni sintetizatorji
Vid Drašler – bobni
Album: https://jestern.bandcamp.com/album/odbooqpo
Video: https://www.youtube.com/results?search_query=odbo+oqpo

Program Društva ŠKUC omogočajo: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo in Urad RS za mladino

Sophijin simpozij | V senci odraslih: položaj otrok v sodobni družbi
Ponedeljek, 13. aprila 2026, ob 18. uri v Galeriji ŠKUC, Stari trg 21, Ljubljana
Sodelujejo: Vesna Leskošek, Tanja Rener, Tamara Narat, Ana Kralj, Žana Marušič, Urban Boljka, Robi Kroflič
Vabimo vas na pogovor ob predstavitvi knjige V senci odraslih: položaj otrok v sodobni družbi, ki je izšla pri založbi Sophia. Temeljno sociološko analizo otroštva dopolnjujejo interdisciplinarni prispevki, ki povezujejo sociologijo, psihologijo, pedagogiko in socialno delo. Pogovor z avtorji in avtorjema knjige bo moderirala urednica in soavtorica dr. Tamara Narat. V ospredju bo premislek o konceptih otroštva, kdo je otrok kot družbeni subjekt in kakšne so njegove potrebe v sodobni družbi, kaj pomenijo svoboda, moč otrok v razmerjih z odraslimi, varnost, zaščita in participacija. Poudarili bomo pomen spoštovanja otrok kot družbene skupine, posebna pozornost bo namenjena razumevanju otrok kot moralnih akterjev, ki aktivno soustvarjajo družinske, šolske in širše družbene odnose, ter implikacijam teh spoznanj za razvoj bolj demokratičnih praks in politik, ki vplivajo na otroštvo.
Iz recenzije dr. Andreje Živoder: »Knjiga V senci odraslih je pomemben in aktualen prispevek na temo blaginje otrok v sodobni družbi. Ponuja kritičen in multidisciplinarni premislek o družbenem položaju otrok in mladostnikov, posamezne prispevke pa povezuje soglasje avtoric in avtorjev, da blaginje otrok ni mogoče razumeti brez analize družbenega statusa in razmerij moči v družbi. Osrednjo napetost med potrebo po zaščiti otrok ter omogočanjem njihove avtonomije in participacije prepričljivo umešča v strukturni konflikt interesov med otroki in odraslimi, ki ga vzdržujejo paternalistična razmerja moči ter manko prepoznave in spoštovanja otrok kot družbene skupine (…). Knjiga tako odpira pomembno vprašanje o tem, kaj sploh je dialog in kdo ima moč določati njegove meje in merila.«
Vabljeni!

Več o knjigi: V senci odraslih Naslovna ilustracija: Samira Kentrić
Sophijin simpozij organizira Založba Sophia ob podpori Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, ki je omogočila izid knjige, in v sodelovanju z Galerijo Škuc.

Kratka predstavitev sodelujočih:
Tamara Narat je sociologinja in višja raziskovalka na Inštitutu RS za socialno varstvo. Raziskuje kakovost in blaginjo življenja otrok in mladine, participacijo in revščino otrok ter socialno in družinsko politiko.
Tanja Rener je zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani in častna članica Slovenskega sociološkega društva, redna profesorica za sociologijo družin in sociologijo spolov na Fakulteti za družbene vede. Na magistrskem študiju predava predmet Utopistike – alternative družbenega razvoja.
Vesna Leskošek je redna profesorica na Fakulteti za socialno delo. Pedagoško in raziskovalno se ukvarja s področji socialne države, družbene neenakosti, revščine, spola in zaščite otrok. V zadnjih letih se posebej osredotoča na raziskovanje revščine v starosti in na prehransko revščino.
Ana Kralj je sociologinja, zaposlena na Fakulteti za socialno delo. Pri svojem pedagoškem in raziskovalnem delu se osredotoča predvsem na tematike migracij, etničnosti, nacionalizmov, marginaliziranih družbenih skupin in na študije spolov.
Žana Marušič je sociologinja in raziskovalka na Inštitutu RS za socialno varstvo, kjer se ukvarja predvsem s socialnim položajem in temeljnimi pravicami otrok in družin.
Urban Boljka je strokovni sodelavec in raziskovalec na Inštitutu RS za socialno varstvo, predava tudi na Fakulteti za družbene vede. Področja njegovih raziskav obsegajo socialno in družinsko politiko, kakovost življenja otrok in mladine, družbeno pravičnost ter univerzalni temeljni dohodek.
Robi Kroflič je redni profesor za področji obče pedagogike in teorije vzgoje na Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Ožja področja njegovega znanstvenega delovanja so teorije pedagoške avtoritete in pedagoškega erosa, spodbujanje prosocialnega in moralnega ter otrok in mladostnikov, inkluzivno izobraževanje, discipliniranje in kaznovanje ter proučevanje umetniške izkušnje kot medija vzgoje. V zadnjih letih je izoblikoval koncept celovitega induktivnega vzgojnega pristopa, pri preizkušanju tega koncepta pa je posebno pozornost namenjal vzgoji z umetnostjo ter pogojem za večjo participacijo in emancipacijo otrok iz ranljivih družbenih skupin.

V soboto, 28. 3. 2026, je Akademija Tiffany podelila Zlate Tifanije 2026. Skupaj z LGBT+ javnostjo se zahvaljujemo vsem nominirancem_kam za njihovo vidno delo in prispevek k življenju LGBT+ skupnosti. Posebne čestitke pa gredo vsem nagrajencem_kam, ki jim je LGBT+ skupnost s svojimi glasovi dodelila zlate kipce.
Zlate Tifanije slavijo dosežke LGBT skupnosti in posameznikov_ic, skušajo obujati spomin na preteklo leto in izpostaviti dogodke in osebe, ki so nam najbolj ostali v spominu, v vseh različnih plemenih, ki tvorijo živahno in barvito življenje LGBT skupnosti.
12. podelitev Zlatih Tifanij je v gala dvorani Galerije Škuc gostil_a Metod Zupan, ki jih je s svojo igrivostjo in brez dlake na jeziku podeljeval tako kot si je to zamislila Akademija Tiffany.
Letošnje Zlate Tifanije je oblikovala in izdelala Tamara Bregar, sicer po idejni predlogi Dušana Pisića.
Nastopili so: Pomaranča Devita, Mura Mišumi, Olja Grubić, Anđa Rupić, Luca Skadi.
Fotografinja: Nina Pernat
Še enkrat iskrene čestitke nagrajencem_kam 12. Zlatih Tifanij.

Nagrajenci_ke Zlatih Tifanij 2026 so:
LGBT+ osebnost leta: Akira Ve
Naj DJ: Anemagenta
Zlata muza: Urška Grčar
Naj žurerka: Staš Gregorič
Naj kelnarca: Mitja Marič
Tračarica leta: G2B: Scenike na Radiu Študent
Škandal leta: Helena Blagne misli, da Roza zabav v Klubu K4 ni več.
Prodor leta: Društvo Štikla
Umetniški dosežki: Kvirkago (predstava)
Ambasadorka leta: Rene Koradin
Drama Queen: Profesor Pederik
Akademski dosežek: dr. Nina Dragičević za antologijo Kraljice
Fleur de Tiffany: Belladonna Kunt
Naj dogodek: Clash of the queens 4
Naj žur: Tisoč in ena: Lady Gaga
Zlata Tifanija za posebne zasluge za skupnost: Jernej Škof
Obrazložitev:
Akademija Tiffany vsako leto podeli Zlato Tifanijo za posebne zasluge za skupnost. Ta kategorija je izvzeta iz javnega glasovanja. Predstavlja poklon in sporočilo Akademije Tiffany posameznikom, skupinam in skupnosti.
Akademija Tiffany letos podeljuje Zlato Tifanijo za posebne zasluge za skupnost posamezniku, ki ni le obraz naše skupnosti, temveč njeno neutrudno srce in gonilna sila. V slovenski LGBT+ prostor je vtisnil neizbrisen pečat, ki presega zgolj aktivizem.
Verjame, da je skupnostna skrb najvišja oblika upora, zato je bil dolgoletni vodja socialnih in kulturnih programov Društva ŠKUC, soustanovitelj Kulturnega centra Q, pobudnik in vodja projekta Kemseks ter dolgoletni član Akademije Tiffany. S svojo umirjeno in preudarno vodstveno držo je tudi v najzahtevnejših razmerah vselej uspel zagotoviti, da je naš skupnostni prostor, Klub Tiffany, prestal vse homofobne vihre.
Ni le snovalec programov, temveč tudi izjemno plodovit performer, režiser, producent in kurator. Njegov performativni razpon sega vse od kabareta do butoha, predstave in performanse, v katerih je sodeloval, pa je ponesel tudi prek meja Slovenije.
Z ustanovitvijo Kabareta Tiffany, laboratorija za LGBT performativno umetnost, je ustvaril prostor za kreativni prepih, ki nenehno prevprašuje družbene norme in bogati slovenski kulturni prostor. S prepričanjem, da se manjšinska skupnost plemeniti z razcvetom raznolike kulture, se je zavzel za in odigral pomembno vlogo tudi pri vzponu novega vala kraljev in kraljic preobleke.
Predvsem pa je neutrudni mentor, ki s svojo strokovnostjo in človeško toplino usmerja generacije aktivistov ter članom naše skupnosti odpira prostor za kreativno rast. Zlato Tifanijo mu podeljujemo kot simbol naše kolektivne hvaležnosti za njegovo neomajno predanost, za vse neprespane noči v imenu varnega plesišča in za to, da nas s svojim delom vedno znova opominja: skupnost ni dana – skupnost se gradi. Jernej Škof, ti si tisti gradnik, brez katerega bi bil naš mavrični mozaik danes precej manj barvit.

Letošnjo prireditev so pripravili: Dušan Pisić, Miha Bizjak, Jan Vasiljevič, Miha Satler, Luka Velički, Alex Eržen, Metod Zupan
Akademija Tiffany se še posebej zahvaljuje Galeriji Škuc, Kovrđavi, Filipu Kračmanu, Tari Dobravec, Matjažu Končina, Samotu Pavlici, podjetju Pernod Ricard Slovenija, Tajnici Lezbične Mafije, Nataši Velikonja, Jerneju Škofu ter prostovoljcem Mateju, Nat in Anni.

Christopher Hampton
NEMŠKO ŽIVLJENJE
A German Life, 2019
Monodrama, slovenska praizvedba
ponovitev:
nedelja, 29. 3. 2026, ob 20.00, Pionirski teater, Miklošičeva 28, Ljubljana
Vstopnice: 20€ /15€ (dijaki/študenti/upokojenci/brezposelni)
Blagajna Pionirskega teatra, Miklošičeva ulica 28, je odprta uro pred predstavo (19.00-20.00) Rezervacija vstopnic: umetniski@pionirski-teater.si
Igralka: MARIJANA BRECELJ
Prevajalka ALENKA KLABUS VESEL, režiser ALEN JELEN, dramaturg MATJAŽ BRIŠKI, lektorica TATJANA STANIČ, scenografka URŠA VIDIC, kostumograf in fotograf CLAUDI SOVRÈ, oblikovalec svetlobe in tehnični vodja LEON BEDJANIČ,
Produkcija: ŠKUC gledališče, sezona 2025/26, koprodukcija: Pionirski teater in Zavod Kolaž
Premiera: 27. 11. 2025, ob 20.00, Dvorana Jenko, Miklošičeva 28, Ljubljana
ponovitvi: 30. 11. 2025, 9.12. 2025, ob 20.00, Pionirski teater
nedelja, 25. 1. 2026,ob 20.00, Pionirski teater, Miklošičeva 28, Ljubljana
petek, 30. 1. 2026, ob 20.00, Pionirski teater, Miklošičeva 28, Ljubljana

Nemško življenje je besedilo, ki odpira eno najtežjih poglavij evropske zgodovine. To je nemško predvojno in vojno obdobje, ki je bilo zaradi strašljivih dejanj za dolgo časa potisnjeno v kolektivni molk. Ta molk pa ni prinesel pozabe, ampak se je nepreklicno zlil z občutkom krivde, ki ga nosijo generacije.
In vendar se ne moremo slepiti: »O čemer nočemo govoriti, moramo molčati,« – a prav ta molk je postal neznosna senca, ki se vrača in zahteva, da se z njo soočimo.
Pripoved odpira pogled v zakulisje nemškega življenja tistega časa – v mišljenje, občutenje in predvsem v mehanizme prilagajanja, ki so omogočili, da je zlo postalo vsakdanje. Hkrati pa opozarja, da vprašanje odgovornosti ni le stvar preteklosti, temveč tudi sedanjosti in prihodnosti.
Bistvo teh spominov presega zgodovinski okvir. Ne govori le o tedanjem nemškem narodu, temveč nas opozarja na univerzalnost človeške izbire – na nevarnosti slepega sledenja, na krhkost morale in na odgovornost vsakega posameznika. V tem je delo hkrati literarni zapis, intervju in pretresljiv opomin.
Je ogledalo, ki ga ne držimo le preteklosti, temveč tudi sedanjosti in prihodnosti. Zrcalo, v katerem lahko uzremo sami sebe in se vprašamo: Kako bi ravnali mi? In – še pomembneje: Kako ravnamo danes?


Predstavo sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana

Poziv za kratke filme – 42. Festival LGBT filma
Ustvarjate kratke filme z LGBT+ tematiko, liki ali zgodbami? Postanite del najstarejšega LGBT+ filmskega festivala v Evropi!
Festival LGBT filma z veseljem vabi k prijavi kratkih filmov (do 30 minut), ki odražajo raznolikost, pogum in ustvarjalnost LGBT+ skupnosti. Prijavite svoj film in se potegujte za glavno festivalsko nagrado!
Rok za prijavo: 1. september 2026
Prijavnico in vse napotke najdete na: www.lgbtfilmfest.si
Pridružite se festivalu, ki že več kot štiri desetletja odpira prostor zgodbam, ki spreminjajo pogled na svet.
Festival sofinancirata mestna obćina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo RS

S04E01 Ilinka Todorovski - Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo
povezava do podkasta: https://open.spotify.com/episode/3uJY4Q7b3VDTQd41QRapOg?si=5MiDHrq_QHuLsxVJGMDxJA
V Beli krajini sredi polj stoji letalo – Douglas C-47 Dakota. Kaj počne tam? Kakšne zgodbe skriva? Zgodovinsko skrivnost ene največjih evakuacij civilistov v tem delu Evrope razkriva tokratna gostja Tanje Matijašević v svoji knjigi Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo . Ilinka Todorovski se rada zapodi v arhive, saj ti zgodbam, ki jo spremljajo že od otroštva, dajejo širši kontekst. Tudi knjižna veša se je po njeni zaslugi navdušila nad zgodovino, saj takšne knjige dokazujejo, da ta ni le stvar brkatih mož na konjih.
Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo: evakuacija civilistov marca 1945 predstavlja poglobljeno in skrbno dokumentirano raziskavo. S prepletom arhivskih virov in osebnih pričevanj preživelih ter njihovih potomcev avtorica pokaže, kako vojna ne oblikuje abstraktne zgodovine, temveč usode konkretnih ljudi – njihovih družin, želja, strahov in upanj.
Literarne glasove ustvarjajo: Tanja Matijašević z gosti,
ŠKUC s podporo Javne agencije za knjigo.
Asociacije: od rdeče preko pice do srečanj
Časovni stroj: Ilinko zanimajo zgodbe in zgodovina. Knjige pri katerih je sodelovala pa jo “kar najdejo”, kot pravi.
Jezikovni vozli: kantonma
Leksikon: Vlak ali avto, Kje bi živela, Zvočne knjige, podkasti ali znanstvene oddaje?
Degustacija: Fančki so se najbolj v spomin btisnile domačinke v Kaštelih …
Priporočila: Suzana Tratnik - Škarje, Nora Verde - O ljubezni batinah in revoluciji, Jedrt Maležič - Bojne barve. Jacqueline Harpman; Jaz, ki nikoli nisem poznala moških
O avtorici:
Ilinka Todorovski
Novinarka, publicistka, avtorica in raziskovalka, ki je s svojim delom pomembno prispevak ohranjanju zgodovinskega spomina, dostojanstvu posameznic in posameznikov ter k uveljavljanju korektnega in odgovornega novinarstva v času porasta medijske propagande in političnih pritiskov. Med drugim je delovala kot dopisnica iz Zagreba za RTV Slovenija, urednica informativnih programov ter varuhinja pravic gledalk_cev in poslušalk_cev. Njeno delo zaznamujejo visoki profesionalni in etični standardi ter dosledno zagovarjanje pomena preverjenih dejstev, kritičnega razmišljanja in neodvisnega novinarskega dela. Njena novinarska in raziskovalna praksa pomembno prispeva k razumevanju zgodovine, medijske odgovornosti in družbene vloge novinarstva.
Literarne glasove omogoča: Javna agencija za knjigo RS: