Študijski obisk v Ljubljani: Vključujoče kulturno izobraževanje
21. – 26. 4. 2026
V Društvu ŠKUC smo gostili udeležence študijskega obiska v okviru projekta Inkluzivna kulturno umetnostna vzgoja - izmenjava praks za uvedbo novega pristopa do kulturno umetnostne vzgoje , ki ga sofinancira Evropska unija. Projekt je namenjen deljenju dobrih praks, Društvo ŠKUC bo skozi projekt delilo izkušnje na področju kulturno umetnostne vzgoje, ki jo izvajamo, organizacija Poraka Nova iz Severne Makedonije pa izkušnje, ki jih imajo z delom z mladimi s posebnimi potrebami.

Naš skupni cilj je ustvariti vključujočo izobraževalno igro, s katero želimo mladim iz ranljivih skupin omogočiti učenje ter sodelovanje skozi kulturo in ustvarjalnost. Srečanje je povezalo mladinske delavce, pedagoge in kulturne delavce, med katerimi je bila tudi partnerska organizacija Poraka Nova.

Dogodek smo začeli s predstavitvijo našega dela in dolgoletne tradicije na področju alternativnih kulturnih praks ter podpore mladim. Udeleženci so nato v Cukrarni spoznali primere dobre prakse prilagajanja sodobne umetnosti za ranljive skupine, ki jih je predstavila Nina Vošnjak. V nadaljevanju programa smo z njimi delili različne pristope k vključevanju: Veronika Hovnik z Osnovne šole Janeza Levca je predstavila izkušnje pri delu z mladimi z motnjami v duševnem razvoju, mi pa smo jim pripravili voden ogled razstave Jetka Palestina v Galeriji Škuc. Udeleženci so spoznali tudi družbeno perspektivo mesta med vodenim ogledom z organizacijo Kralj ulice ter skozi ustvarjalno delavnico izdelave fanzina, ki jo je vodila Nevena Aleksovski. Obiskali smo tudi Mednarodni grafični likovni center ter raziskali, kako lahko muzeji s prilagojenimi programi spodbujajo kritično mišljenje in vključevanje različnih skupin.

Zadnji dan smo intenzivno posvetili snovanju koncepta za našo izobraževalno igro, opravili evalvacijo in začrtali nadaljnje korake, vključno s prihodnjim študijskim obiskom v Severni Makedoniji.

Veseli nas, da s takšnimi projekti krepimo mednarodno sodelovanje in pomagamo graditi dostopnejšo ter bolj vključujočo družbo za vse mlade.




Projekt je sofinanciran s strani Evropske unije.

Večerja | predstava
Ponovitve:
torek, 5. 5. 2026, ob 20.00, Galerija Škuc
sreda, 25. 3. 2026, ob 20.uri, Galerija Škuc - RAZPRODANO!
petek, 20. 3. 2026, ob 20. uri, Galerija Škuc - RAZPRODANO! cena vstopnice 8 €, 5 € za dijake, študente in upokojence, rRezervacija vstopnic: info@skuc.org
Premiera: torek, 10. 3. 2026, ob 20. uri, Galerija Škuc - RAZPRODANO!
Večerja kot zadnji večji obrok v dnevu ali kot povabilo na prijetno prijateljsko druženje v staro mesčansko stanovanje. 7 posameznikov, ki nimajo nič zares skupnega se znajde na večerji. Zakaj? Kdo sploh so? Kaj jih povezuje? Kaj prikrivajo? Na videz prijetno druženje se tekom večera spreobrne v popoln kaos.
IGRAJO: Tinkara Kolar, Iza Lužar, Maks Mihajlović, Marina Mihajlović, Špela Pehant, Matija Pevec, Marko Tozon Muršec, Gašper Turk
Produkcija Samonastali v sodelovanju z Društvom ŠKUC.
Društvo ŠKUC sofinancirajo: Ministsratvo za kulturo, Mestna občina Ljubljana in Urad za mladino RS

Knjiga in spol: Moč glasov, ki spreminjajo pogled
okrogla miza
Četrtek, 7. maj 2026, ob 20. uri, Galerija Škuc, Ljubljana.
Pogovor se osredotoča na pripovedovanje osebnih zgodb kot specifično obliko razumevanja, saj deljenje izkušenj pomaga pri prepoznavanju v družbi velikokrat nevidnih tem, zlasti tam, kjer so stereotipi globoko zakoreninjeni — kot na primer pri nasilju na podlagi spola, endometriozi in trans tematikah. Razprava izhaja iz predpostavke, da osebna pričevanja delujejo kot mehanizem razpiranja javnega prostora: omogočajo premik od individualizacije problemov k njihovemu družbenemu umeščanju. S tem razbijajo prevladujoče stereotipe, ki pogosto banalizirajo, patologizirajo ali delegitimirajo izkušnje posameznic_kov. Obenem pa se bo pogovor dotaknil tudi ambivalentnost takšnega razkrivanja: po eni strani gre za opolnomočenje, ustvarjanje skupnosti in kolektivnega znanja, po drugi pa za izpostavljenost, ranljivost in tveganje ponovne stigmatizacije ali instrumentalizacije izkušenj.
Maja Peharc se bo pogovarjala s Tjašo Franko, Nalom Kocjanom in Majo Plaz .

Projekt “Knjiga in spol” podpira Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo." Dogodek je organiziran s strani Spol.si v sodelovanju z Dnevi enakosti spolov na Filozofski fakulteti UL ob podpori KUD Mreže in Društva ŠKUC.

Bralni klub za mlade
Albert Camus: Kuga
Petek, 8. 5. 2026, ob 17. uri, Info center ŠKUC, Stari trg 21, Ljubljana.
Vabljeni_ne na bralni klub za mlade!
Na tokratnem bralnem klubu beremo roman Kuga avtorja Alberta Camusa.
Dogajanje je postavljeno v 40. leta 20. stoletja v mesto Oran na alžirski obali. Protagonist romana, zdravnik Bernard Rieux, začne po ulicah opažati vedno več mrtvih podgan. Mestne oblasti jih po vedno večjem pritisku javnosti odstranijo in zmotno mislijo, da je zgodba s tem zaključena. Izkaže se, da so podgane prenašalke kuge, ki se po mestu bliskovito razširi.
Camusov roman Kuga je v izvirniku prvič izšel leta 1947, v slovenskem prevodu Jožeta Javorška pa leta 1965. Velja za nekakšen literarni komplement njegovega filozofskega eseja Uporni človek, ki je izšel le nekaj let pozneje. Beremo ga lahko kot alegorijo ali kot kroniko izbruha elementarne nesreče v podobi epidemije, ki prizadene mesto Oran.
Bralni klub je namenjen vsem mladim, ki radi berete in se o prebranih knjigah tudi pogovarjate.
Bralni klub vodi Tadeja Pepelnjak, študentka gozdarstva.
⚠️Bralnega kluba se lahko udeležite, tudi če knjige niste prebrali v celoti. Na bralnem klubu namreč teme v knjigi navezujemo na lastno življenje in svoje izkušnje.
Na bralnem klubu se dobimo ob 17.00 v Škucu na Starem trgu 21.
❗️Če se bralnega kluba udeležite več kot 5x, vam podarimo knjigo Založbe ŠKUC.❗️
Za vsa dodatna vprašanja smo vam na voljo na info.center@skuc.org .

Dogodek sofinancirata Mestna občina Ljubljana in JAK.

Christopher Hampton
NEMŠKO ŽIVLJENJE
A German Life, 2019
Monodrama, slovenska praizvedba
ponovitev:
v petek, 15. 5. 2026, ob 19.00, Knjižnice Jožeta Udoviča, Cerknica
nedelja, 29. 3. 2026, ob 20.00, Pionirski teater, Miklošičeva 28, Ljubljana
Vstopnice: 20€ /15€ (dijaki/študenti/upokojenci/brezposelni)
Blagajna Pionirskega teatra, Miklošičeva ulica 28, je odprta uro pred predstavo (19.00-20.00) Rezervacija vstopnic: umetniski@pionirski-teater.si
Igralka: MARIJANA BRECELJ
Prevajalka ALENKA KLABUS VESEL, režiser ALEN JELEN, dramaturg MATJAŽ BRIŠKI, lektorica TATJANA STANIČ, scenografka URŠA VIDIC, kostumograf in fotograf CLAUDI SOVRÈ, oblikovalec svetlobe in tehnični vodja LEON BEDJANIČ,
Produkcija: ŠKUC gledališče, sezona 2025/26, koprodukcija: Pionirski teater in Zavod Kolaž
Premiera: 27. 11. 2025, ob 20.00, Dvorana Jenko, Miklošičeva 28, Ljubljana
ponovitvi: 30. 11. 2025, 9.12. 2025, ob 20.00, Pionirski teater
nedelja, 25. 1. 2026,ob 20.00, Pionirski teater, Miklošičeva 28, Ljubljana
petek, 30. 1. 2026, ob 20.00, Pionirski teater, Miklošičeva 28, Ljubljana

Nemško življenje je besedilo, ki odpira eno najtežjih poglavij evropske zgodovine. To je nemško predvojno in vojno obdobje, ki je bilo zaradi strašljivih dejanj za dolgo časa potisnjeno v kolektivni molk. Ta molk pa ni prinesel pozabe, ampak se je nepreklicno zlil z občutkom krivde, ki ga nosijo generacije.
In vendar se ne moremo slepiti: »O čemer nočemo govoriti, moramo molčati,« – a prav ta molk je postal neznosna senca, ki se vrača in zahteva, da se z njo soočimo.
Pripoved odpira pogled v zakulisje nemškega življenja tistega časa – v mišljenje, občutenje in predvsem v mehanizme prilagajanja, ki so omogočili, da je zlo postalo vsakdanje. Hkrati pa opozarja, da vprašanje odgovornosti ni le stvar preteklosti, temveč tudi sedanjosti in prihodnosti.
Bistvo teh spominov presega zgodovinski okvir. Ne govori le o tedanjem nemškem narodu, temveč nas opozarja na univerzalnost človeške izbire – na nevarnosti slepega sledenja, na krhkost morale in na odgovornost vsakega posameznika. V tem je delo hkrati literarni zapis, intervju in pretresljiv opomin.
Je ogledalo, ki ga ne držimo le preteklosti, temveč tudi sedanjosti in prihodnosti. Zrcalo, v katerem lahko uzremo sami sebe in se vprašamo: Kako bi ravnali mi? In – še pomembneje: Kako ravnamo danes?


Predstavo sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana

Nuovo Testamento (italo disco/darkwave) in The Spoiled (post-punk)
sobota, 16. 5. 2026, ob 21.00, Klub Gromka
Za oboževalce: Lebanon Hanover, Twin Tribes, London After Midnight, She Past Away, Kontravoid, Cold Cave ipd.
Vstopnice: 15 € v predprodaji, 18 € na dan
vstopnice že v predprodaji: https://www.mojekarte.si/si/nuovo-testamento-us-it/vstopnice-1211446.html
Italo-disco, darkwave, coldwave, post-punk in celo kakšen pridih rocka bi se našel.
Če vaša melanholična srca poskočijo ob omembi katerekoli izmed teh zvrsti, naj prinesemo kanček serotonina v vaša življenja z informacijo, da bomo vse združili pod eno streho.
V naše loge se vrnejo sedaj že kultni Nuovo Testamento. Ameriško-italijanska naveza, ki kombinira darkwave in italo-disco. Zasedba, ki strelja hite po tekočem traku in je sestavljena iz prekaljenih glasbenikov, ki so pred Nuovo Testamento pilili svoj glasbeni izraz v raznovrstnih glasbenih skupinah kot so Harror Vacui, Crimson Scarlet in celo d-beat psihičih Tørsö.
V zadnjih letih so iz majhnega, butičnega banda zrastli v kar priznano ime znotraj svoje scene, a kljub temu so se v Ljubljani vedno pripravljeni vrniti v pristno okolje manjšega klubskega odra, kjer lahko nostalgično podoživijo energičnost ter intimnost njihovih začetkov.
Tokrat jih na turneji spremlja njihov 'cimer' iz priznane založbe AVANT! records in sicer priznani post-punk izvajalec The Spoiled, ki se ponaša z introspektivno glasbo polno temne romantike, distorziranimi sinti, kitaro močno zakopano v valovih reverbe in vso to zvočno paleto začini še z občasnim rockovskim priokusom.
Nuovo Testamento
https://nuovotestamento.bandcamp.com/album/love-lines https://www.youtube.com/watch?v=B54XuMrcFpg https://www.youtube.com/watch?v=XeADtPcM9r8 https://www.youtube.com/watch?v=ldZPLUhXEXw
The Spoiled
https://thespoiled.bandcamp.com/ https://www.youtube.com/watch?v=2hbWaltJHiI https://www.youtube.com/watch?v=a0xA1bTdox8 https://www.youtube.com/watch?v=n0eOFTRNTHs

Koncert sofinancirata: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana

Ahmed Masud: Izdelovalka mrtvaških prtov, monodrama
PONOVITVE:
nedelja, 10. 5. 2026, ob 20.00, Gledališče Glej ( vstopnice )
nedelja, 24. 5. 2026, ob 20.00, Gledališče Glej ( vstopnice )
torek, 17. 3. 2026, ob 20.00, PTL, Ljubljana, ( vstopnice )
nedelja, 8. 3. 2026, ob 20.00, Intimni oder, GT22, rezervacija vstopnic: rezervacije@moment.si
sreda, 22. 10. 2025, ob 19.00, Minoriti, Maribor (vstopnice)
torek, 21. 10. 2025, Mestno gledališče Ptuj (zaključena)
ponedeljek, 20. 10. 2025, ob 19.30, Mestno gledališče Ptuj ( vstopnice )
sreda, 15. 10. 2025, ob 20.00, Pošta, Robbova ulica 15, Ljubljana (vstopnice)
torek, 14. 10. 2025, ob 20.00, Pošta, Robbova ulica 15, Ljubljana (vstopnice)
četrtek, 12. 6., ob 21.00, Galerija Škuc
nedelja, 25. 5., ob 21.00, Klub Monokel
ponedeljek, 26. 5., ob 21.00, Klub Monokel
torek, 27. 5., ob 21.00, Klub Monokel
petek, 4. 4., ob 20.00 Klub Monokel
sobota, 5. 4., ob 20.00, Klub Monokel
četrtek, 10. 4., ob 20.00, Klub Monokel
četrtek, 3. 4. 2025, ob 20.00, klub Monokel, premiera
cena vstopnice: 10 €, 7 € študentje, dijaki, upokojenci, rezervacije vstopnic: info@skuc.org
V monodrami IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV gre za prvoosebno izpoved gospe Suad, osemdesetletne prebivalke Gaze, ki danes morda ni več živa. Ahmed Masud, palestinski pisatelj in dramatik, sicer profesor angleške književnosti na univerzi v Londonu, je leta 2014 o njej napisal dramo. In Hadži Suad, gospa Suad, kot jo je poimenoval, je hkrati postala še fikcija. Simbol odpora in nepodredljivosti palestinskega ljudstva. Dramska oseba, ki zaradi strašne resničnosti, v katero je ujet njen narod sredi največjega koncentracijskega taborišča na svetu, kot palestinska Mati Korajža postane za vedno živa.

Draga Potočnjak, fotografija z vaje B. Bučinel

Eda Čufer
Nekaj misli ob uprizoritvi Izdelovalke mrtvaških prtov
Danes zjutraj (18. 3. 2025) so me novice o brutalnem pokolu civilistov, med njimi več kot sto otrocih, v zgodnjih jutranjih urah ubitih v Gazi, prestregle, ravno ko sem se pripravljala na pisanje tega sestavka o Izdelovalki mrtvaških prtov – uprizoritvi, ki nastaja po besedilu palestinskega avtorja Ahmeda Masuda. Tekst se začne s prizorom, ki se je za mnoge uresničil danes zjutraj. Junakinja Hadži Suad v prvem prizoru premišljuje, ali je mogoče prav danes dan, ko bo umrla v enem od izraelskih zračnih napadov.
Čeprav je nastanek besedila spodbudila enainpetdesetdnevna vojna v Gazi leta 2014 (potem ko je avtor že več kot desetletje živel v Angliji), se zdi, kot da bi se dogajalo v realnem času leta 2025. To časovno prekrivanje postavlja pred nas, ustvarjalce predstave, izziv. Kako se znajti med fiktivnostjo literarno-gledališkega besedila in medijsko fikcionalizacijo realne genocidne vojne in progress ?
Absurdistični, nadrealistični in sarkastični ton in razvoj Masudovega besedila pod površino skriva resnično tragedijo generacij Palestincev, ki so svoja življenja preživeli v zasilnih domovih, taboriščih in getih. Hadži Suad nas v svoji pripovedi vodi od angleške kolonizacije pred katastrofo ( nakba ), s katero se leta 1948 začne nenehno preganjanje in razseljevanje Palestincev, do enainpetdesetdnevne vojne leta 2014 (in posredno do genocidne vojne 2023–2025, ki je v polnem teku). Med nakbo so bili ubiti Suadini starši in celotna družina, med prvo intifado je bil ubit sin, najdenček, ki ga je zapuščenega našla v kaosu nakbe ,leta 2014 pa se sooča z dejstvom, da je vnuk Gasan prebegnil v izraelsko vojsko, ki jo bo mogoče prav »tistega dne« ubila.
Ustvarjalci predstave se sprašujemo, ali je to drama absurda ali tragedija, ki se izteče v umor matere. Kako to delo uprizoriti in ga odigrati?
Ko je Susan Sontag leta 1993 prišla v oblegano Sarajevo in je tam z igralci štiri tedne postavljala na oder Beckettovo igro Čakajoč Godota , se mi je zdel izbor teksta skoraj tavtološko banalen, saj smo takrat, ujeti v efekt CNN-a , zares, kakor na Godota, čakali na mednarodno voljo in politično ter vojaško pomoč pri zaustavitvi vojne, ki se je pred našimi očmi razvijala v genocidno (Srebrenica). Toda mogoče sta Beckett in dramatika absurda prava smer v iskanju notranjih občutij, prek katerih bi se lahko povezali svetovi resnične osemdesetletne izdelovalke mrtvaških prtov iz Gaze, Masuda, ki v Londonu živi življenje, kakršnega ne bi mogel živeti, če bi ostal v Palestini, in nas, ki se trudimo v to vživeti in razumeti, seveda na osnovi lastnih izkušenj in informacij, ki jih imamo na voljo.
V Beckettovi drami, ki je bila napisana konec štiridesetih let prejšnjega stoletja, je Theodor Adorno odkrival preoblečeno tragedijo, ki sta jo spodbudili izkušnja holokavsta in moderna kriza smisla po drugi svetovni vojni. Ko smo bili v devetdesetih letih zgroženi nad pomanjkanjem mednarodne solidarnosti med vojno na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, ki so jo štiriindvajset ur na dan globalno predvajale multinacionalne kabelske in satelitske mreže, smo se pogosto spraševali, kam je izginil humanizem eksistencializma in absurdizma. Ali je treba krivdo iskati v relativizmu poststrukturalizma in postmodernizma? V ujetosti v vlogo gledalcev pokolov, ki ne morejo narediti ničesar? V Pogledu na bolečino drugega (2003) Susan Sontag piše prav o odzivu ljudi na medijske podobe aktualnega sodobnega vojnega nasilja. Ko so po planetu zaokrožili prvi posnetki in fotografije vojne v Sarajevu, katere tarča so bili civilisti, so ljudje čutili, da bi bilo treba nekaj narediti, takoj. Kasneje so se prizorov iz Bosne zasitili, ker se ta vojna ni in ni hotela končati.
Kako naj se torej odzovemo na slabih sto let trajajoče vse hujše krčenje in odvzemanje življenjskega prostora in na nenehno represijo nad palestinskim narodom, represijo, ki se razvija v odprt genocid, znova, pred našimi očmi? Sama bom sklenila z upanjem, da ga je še mogoče ustaviti in krivce zanj spraviti na sodišče.
KOLOFON:
Ahmed Masud: IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV
Prevajalka: Kristina Božič, režiser: Ivan Peternelj, igrata: Draga Potočnjak in Ivan Peternelj, dramaturginja: Eda Čufer, scenografka: Ema Kugler, kostumografka: Slavica Janošević, lektorica: Mateja Dermelj, oblikovalec gledališkega lista: Matej Peternelj, oblikovalec svetlobe: Borut Bučinel, tonska mojstrica: Lana Križaj, izvršna producentka: Barbara Hribar
Predstava je nastala v produkciji Društva za umetnost AVGUS in ŠKUC gledališča ob finančni podpori Mestne občine Ljubljana in Ministrstva za kulturo Republike Slovenija.
Zahvaljujemo se Slovenskemu mladinskemu gledališču in Tanji Velagić.

četrtek, 21. 5. 2026, ob 18. uri, ŠKUC, Metelkova 6, Ljubljana.
Prvoosebno branje zgodb, medgeneracijski bralni klub; vodi: Zala Hriberšek, gostja: Suzana Tratnik.
prijave: info@skuc.org
V srečanjih KO TELO GOVORI PESEM bodo na tokratnem bralnem klubu spregovorile kratke zgodbe Suzane Tratnik iz knjige ŠKARJE . S prvoosebnim pripovedovanjem pa se bomo v zgodbe vključile udeleženke kluba.
O knjigi:
Zbirka Škarje je kolaž zgodb o deklicah, mladostnicah, ženskah, ki vsak dan sproti odločno stopajo po nezačrtani poti, upajoč, da bodo kakor nori zajec Njusi skočile na polje svobode in neodvisnosti. Ko se znajdejo v nizu nezavidljivih situacij, ki jih skoraj zlomijo, vsekakor pa jim le še oddaljijo samorealizacijo, se protagonistke lahko oprejo predvsem na svoj notranji glas. Včasih jih pri ohranjanju lastne zbranosti podprejo majhni čudeži, denimo sposobnost za najdaljši skok na svetu, devet mačk, fotografija v zadnjem levem žepu kavbojk ali vreča krompirja na pikniku .
O avtorici:
Suzana Tratnik (1963, Murska Sobota). Diplomirala je iz sociologije na Fakulteti za družbene vede in magistrirala iz antropologije spolov na Institutum Studiorum Humanitatis. Živi in dela v Ljubljani kot pisateljica, prevajalka in publicistka. Je soustanoviteljica lezbične skupine LL v Ljubljani leta 1987 in sodelavka Festivala LGBT filma. Objavila je osem kratkroproznih zbirk: Pod ničlo (1997), Na svojem dvorišču (2003), Vzporednice (2005), Česa nisem nikoli razumela na vlaku (2008), Dva svetova (2010), Rezervat (2012), Noben glas (2016) in Škarje (2023); šest romanov: Ime mi je Damjan (2001), Tretji svet (2007), Tombola ali življenje! (2017), Norhavs na vrhu hriba (2019), Pontonski most (2020) in Ava (2021), otroško slikanico Zafuškana Ganca (2010), napisala pa je še monodramo Ime mi je Damjan (2002), radijsko igro Lep dan še naprej (2011), dve strokovni deli o lezbičnem gibanju v Sloveniji in o lezbični literaturi ter memoare Lezbični aktivizem po korakih (2013). Leta 2007 je prejela nagrado Prešernovega sklada za literaturo, leta 2017 nagrado Novo mesto short za kratko prozo, leta 2018 nagrado desetnica za najboljši mladinski roman in leta 2023 Levstikovo nagrado za izvirno leposlovje za otroke in mladino. Njene knjige in kratke zgodbe so prevedene v več kot dvajset jezikov, sama pa je prevedla več knjig britanske in ameriške proze in strokovne literature.

Prvoosebno branje zgodb je del projekta Ko telo govori pesem - umetnost in izkušnja z rakom .
Dogodek omogoča Javna agencija RS za knjigo.

Solidarni s Palestino in Libanonom
Ponedeljek, 4. 5. 2026, ob 18. uri, Galerija Škuc, Stari trg 21, Ljubljana.
Ob zaključku razstave palestinske umetnice Samire Badran v prostorih Galerije Škuc prirejamo solidarnostno druženje v podporo in pomoč Palestini in Libanonu.
Pomembno se nam zdi, da se v takih trenutkih povezujemo in gradimo močno skupnost, zato želimo z benefitom tokrat ponuditi možnost sodelovanja čim širši skupnosti.
Poleg umetniških del, glasbenih/knjižnih izdaj, ki bodo na voljo, organiziramo tudi “srečelov”, dobitke pa smo razdelili v kategoriji izdelek in storitev. Verjamemo, da vsak nekaj zna, lahko nekaj podari (npr. kozarec marmelade/kimchija, kvačkan/pleten šal, kisle kumarice, "bon" za povrtnine; striženje las, risanje portreta, vožnja s kanujem, ura solopetja, pomoč pri sestavljanju pohištva, popravilo kolesa, …– k dobitku vključite kontaktne podatke, če so potrebni).
Za sodelovanje prosim izpolnite obrazec na povezavi: https://forms.gle/1GbGbNusM4wmf1k89
Dobitek/delo prinesite v prostore Galerije Škuc (Stari trg 21, Ljubljana) v naslednjih terminih:
- četrtek, 30. april, med 14. in 18. uro - nedelja, 3. maj, med 15. in 20. uro ali - ponedeljek, 4. maj, 2026 med 10. in 15. uro.
Prosimo vas, da za zaščito del in dobitkov poskrbite sami.
Na dogodku bodo mogoča samo plačila z gotovino.
Najlepša hvala za vaš razmislek.
Za morebitna vprašanja pišite na: info.center@skuc.org

Lepo vabljene_ na ogled razstave z umetnico Samiro Badran in kuratorko Àngels Miralda v četrtek, 2. 4., ob 18. uri in na odprtje razstave ob 19. uri!
___________
Jedka Palestina 2. 4. 2026 - 3. 5. 2026
Umetnica: Samira Badran Kuratorka: Àngels Miralda
___________
Obr azstavni dogodki
4. 4. 2026 ob 13. uri, Ogled razstave Jedka Palestina z umetnico Samiro Badran in kuratorko Àngels Miralda.
8. 4. 2026 ob 18. uri, Raziskovanje solidarnosti in njenih hierarhij – branje in pogovor o knjigi Hierarchies of Solidarity avtorjev சிந்துஜன் வரதராஜா (Sinthujan Varatharajah) in مشترى هلال (Moshtari Hilal). Moderatorka: Jana Stardelova
11. 4. 2026 ob 12. uri, Sumud – platforma za svobodno Palestino:Vsaka dobra pesem je dejanje odpora – branje palestinske poezije.
27. 4. 2026, ob 17. uri, No Border Craft – predstavitev kolektiva in delavnica kvačkanja palestinskih simbolov in motivov.
___________
Razstava Jedka Palestina predstavlja izbor del palestinske umetnice Samire Badran , ki živi in ustvarja v Španiji. Razstava združuje risbo, fotografijo, slikarstvo, kolaž in eksperimentalno animacijo. Umetniška praksa Samire Badran izhaja iz risbe kot temeljnega izraza, ki ga umetnica razvija v različnih medijih. V središču njenega ustvarjanja je Palestina, pri čemer se posveča temam apartheida, fragmentacije telesa in razdrobljenosti prostora ter kolektivnega spomina.
Razstava vključuje tudi izbor filmov iz projekta Palestina Animada , ki podpira palestinske umetnike in z mednarodnimi projekcijami opozarja na vitalnost ustvarjalne produkcije v Palestini kljub omejenim pogojem.
Razstava Jedka Palestina ponuja poglobljen vpogled v delo umetnice, ki skozi preplet osebne in kolektivne zgodovine ustvarja vizualni jezik upora, spomina in vztrajanja.
___________
Več o razstavi!
___________
Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.