Poetically Uncorrect
koncert in druženje ob izdaji albuma Enkrat drugič
petek, 13. 3. 2026, ob 20h, Galerija Škuc
Vstopnina: prostovoljni prispevki
Vabljene, vabljeni na praznični koncert Poetically Uncorrect. Polno razlogov je za praznovanje: začetek pomladi; žvrgolenje ptic; vonj po potokih; petek trinajsti; skupnostna skrb ob obstoječih in prihajajočih grozljivkah; dejstvo, da smo živi in se lahko družimo; zagate, nerodnosti in lepote ljubezni; prodornost skupinskega smeha; nežnost skupinskega joka; obstoj krasnih podpornih prostorov, kjer se srečujemo. Malenkost pa bomo tudi praznovali izdajo glasbenega albuma Enkrat drugič. Pa vseeno pridite tokrat in ne enkrat drugič. Enkrat drugič in nekje drugje lahko ustvarimo tudi tukaj in zdaj.
Zasedba Poetically Uncorrect se je rodila iz sodelovanja, prijateljstva, ljubezni in prepiranja treh ustvarjalcev - Gergelyja Dózse z Madžarske, Maje Dekleva Lapajne iz Slovenije in Simeona Huzuna iz sveta nomadizma. Osebki so sicer doma v klovnovstvu, plesu in gledališču, ob prehodu v glasbo pa so zgradili še en poetičen dom – svojstven svet s čudovito krhkimi koncerti in glasbenim albumom Enkrat drugič.
Poetically Uncorrect se žanrsko gibljejo nekje med samoreflektivnim pankom, nežnimi intimnimi zvočnimi pokrajinami, kaotičnimi uživancijami, iskanjem lepote v fušu, strastnimi življenjskimi napevi z neskončnimi končevanji, treši sintesajzerskimi utripi in igranjem na plastenko vode. Skratka, Poetically Uncorrect so žanrsko nekorektni.
Besedila, glasba, izvedba : Gergely Dózsa, Maja Dekleva Lapajne, Simeon Huzun
Tonski mojster : Damjan Dobrina
Produkcija : Društvo za sodobno klovnsko umetnost
Več o Poetically Uncorrect:
https://poeticallyuncorrect.band/
instagram.com/poeticallyuncorrect
facebook.com/p/Poetically-Uncorrect-61556706880738/

foto: Sunčan Stone

Ahmed Masud: Izdelovalka mrtvaških prtov, monodrama
PONOVITVE:
torek, 17. 3. 2026, ob 20.00, PTL, Ljubljana, ( vstopnice )
nedelja, 8. 3. 2026, ob 20.00, Intimni oder, GT22, rezervacija vstopnic: rezervacije@moment.si
sreda, 22. 10. 2025, ob 19.00, Minoriti, Maribor (vstopnice)
torek, 21. 10. 2025, Mestno gledališče Ptuj (zaključena)
ponedeljek, 20. 10. 2025, ob 19.30, Mestno gledališče Ptuj ( vstopnice )
sreda, 15. 10. 2025, ob 20.00, Pošta, Robbova ulica 15, Ljubljana (vstopnice)
torek, 14. 10. 2025, ob 20.00, Pošta, Robbova ulica 15, Ljubljana (vstopnice)
četrtek, 12. 6., ob 21.00, Galerija Škuc
nedelja, 25. 5., ob 21.00, Klub Monokel
ponedeljek, 26. 5., ob 21.00, Klub Monokel
torek, 27. 5., ob 21.00, Klub Monokel
petek, 4. 4., ob 20.00 Klub Monokel
sobota, 5. 4., ob 20.00, Klub Monokel
četrtek, 10. 4., ob 20.00, Klub Monokel
četrtek, 3. 4. 2025, ob 20.00, klub Monokel, premiera
cena vstopnice: 10 €, 7 € študentje, dijaki, upokojenci, rezervacije vstopnic: info@skuc.org
V monodrami IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV gre za prvoosebno izpoved gospe Suad, osemdesetletne prebivalke Gaze, ki danes morda ni več živa. Ahmed Masud, palestinski pisatelj in dramatik, sicer profesor angleške književnosti na univerzi v Londonu, je leta 2014 o njej napisal dramo. In Hadži Suad, gospa Suad, kot jo je poimenoval, je hkrati postala še fikcija. Simbol odpora in nepodredljivosti palestinskega ljudstva. Dramska oseba, ki zaradi strašne resničnosti, v katero je ujet njen narod sredi največjega koncentracijskega taborišča na svetu, kot palestinska Mati Korajža postane za vedno živa.

Draga Potočnjak, fotografija z vaje B. Bučinel

Eda Čufer
Nekaj misli ob uprizoritvi Izdelovalke mrtvaških prtov
Danes zjutraj (18. 3. 2025) so me novice o brutalnem pokolu civilistov, med njimi več kot sto otrocih, v zgodnjih jutranjih urah ubitih v Gazi, prestregle, ravno ko sem se pripravljala na pisanje tega sestavka o Izdelovalki mrtvaških prtov – uprizoritvi, ki nastaja po besedilu palestinskega avtorja Ahmeda Masuda. Tekst se začne s prizorom, ki se je za mnoge uresničil danes zjutraj. Junakinja Hadži Suad v prvem prizoru premišljuje, ali je mogoče prav danes dan, ko bo umrla v enem od izraelskih zračnih napadov.
Čeprav je nastanek besedila spodbudila enainpetdesetdnevna vojna v Gazi leta 2014 (potem ko je avtor že več kot desetletje živel v Angliji), se zdi, kot da bi se dogajalo v realnem času leta 2025. To časovno prekrivanje postavlja pred nas, ustvarjalce predstave, izziv. Kako se znajti med fiktivnostjo literarno-gledališkega besedila in medijsko fikcionalizacijo realne genocidne vojne in progress ?
Absurdistični, nadrealistični in sarkastični ton in razvoj Masudovega besedila pod površino skriva resnično tragedijo generacij Palestincev, ki so svoja življenja preživeli v zasilnih domovih, taboriščih in getih. Hadži Suad nas v svoji pripovedi vodi od angleške kolonizacije pred katastrofo ( nakba ), s katero se leta 1948 začne nenehno preganjanje in razseljevanje Palestincev, do enainpetdesetdnevne vojne leta 2014 (in posredno do genocidne vojne 2023–2025, ki je v polnem teku). Med nakbo so bili ubiti Suadini starši in celotna družina, med prvo intifado je bil ubit sin, najdenček, ki ga je zapuščenega našla v kaosu nakbe ,leta 2014 pa se sooča z dejstvom, da je vnuk Gasan prebegnil v izraelsko vojsko, ki jo bo mogoče prav »tistega dne« ubila.
Ustvarjalci predstave se sprašujemo, ali je to drama absurda ali tragedija, ki se izteče v umor matere. Kako to delo uprizoriti in ga odigrati?
Ko je Susan Sontag leta 1993 prišla v oblegano Sarajevo in je tam z igralci štiri tedne postavljala na oder Beckettovo igro Čakajoč Godota , se mi je zdel izbor teksta skoraj tavtološko banalen, saj smo takrat, ujeti v efekt CNN-a , zares, kakor na Godota, čakali na mednarodno voljo in politično ter vojaško pomoč pri zaustavitvi vojne, ki se je pred našimi očmi razvijala v genocidno (Srebrenica). Toda mogoče sta Beckett in dramatika absurda prava smer v iskanju notranjih občutij, prek katerih bi se lahko povezali svetovi resnične osemdesetletne izdelovalke mrtvaških prtov iz Gaze, Masuda, ki v Londonu živi življenje, kakršnega ne bi mogel živeti, če bi ostal v Palestini, in nas, ki se trudimo v to vživeti in razumeti, seveda na osnovi lastnih izkušenj in informacij, ki jih imamo na voljo.
V Beckettovi drami, ki je bila napisana konec štiridesetih let prejšnjega stoletja, je Theodor Adorno odkrival preoblečeno tragedijo, ki sta jo spodbudili izkušnja holokavsta in moderna kriza smisla po drugi svetovni vojni. Ko smo bili v devetdesetih letih zgroženi nad pomanjkanjem mednarodne solidarnosti med vojno na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, ki so jo štiriindvajset ur na dan globalno predvajale multinacionalne kabelske in satelitske mreže, smo se pogosto spraševali, kam je izginil humanizem eksistencializma in absurdizma. Ali je treba krivdo iskati v relativizmu poststrukturalizma in postmodernizma? V ujetosti v vlogo gledalcev pokolov, ki ne morejo narediti ničesar? V Pogledu na bolečino drugega (2003) Susan Sontag piše prav o odzivu ljudi na medijske podobe aktualnega sodobnega vojnega nasilja. Ko so po planetu zaokrožili prvi posnetki in fotografije vojne v Sarajevu, katere tarča so bili civilisti, so ljudje čutili, da bi bilo treba nekaj narediti, takoj. Kasneje so se prizorov iz Bosne zasitili, ker se ta vojna ni in ni hotela končati.
Kako naj se torej odzovemo na slabih sto let trajajoče vse hujše krčenje in odvzemanje življenjskega prostora in na nenehno represijo nad palestinskim narodom, represijo, ki se razvija v odprt genocid, znova, pred našimi očmi? Sama bom sklenila z upanjem, da ga je še mogoče ustaviti in krivce zanj spraviti na sodišče.
KOLOFON:
Ahmed Masud: IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV
Prevajalka: Kristina Božič, režiser: Ivan Peternelj, igrata: Draga Potočnjak in Ivan Peternelj, dramaturginja: Eda Čufer, scenografka: Ema Kugler, kostumografka: Slavica Janošević, lektorica: Mateja Dermelj, oblikovalec gledališkega lista: Matej Peternelj, oblikovalec svetlobe: Borut Bučinel, tonska mojstrica: Lana Križaj, izvršna producentka: Barbara Hribar
Predstava je nastala v produkciji Društva za umetnost AVGUS in ŠKUC gledališča ob finančni podpori Mestne občine Ljubljana in Ministrstva za kulturo Republike Slovenija.
Zahvaljujemo se Slovenskemu mladinskemu gledališču in Tanji Velagić.

Hannah Koselj Marušič: Srednje uspešni poskus življenja po skorajšnji katastrofi
Sreda, 18. 3. 2026, 19.00-21.00, Galerija Škuc, Stari trg 21, Ljubljana.
Izvajalka:
Hannah Koselj Marušič je vizualna umetnica, performerka, pesnica in filmska ustvarjalka, ki raziskuje preobrazbo težkih življenjskih izkušenj v univerzalne zgodbe o moči, rasti in ranljivosti. Diplomirala je iz likovne umetnosti na AVA, na UL ALUO pa zaključuje magisterij Videa, animacije in novih medijev. Njeni kratki filmi so bili prikazani na domačih in mednarodnih festivalih; trije med njimi, VSE JE ENO VSE JE VSEENO, Razcepljene konice in Podgane z rožastimi klobuki, so bili večkrat nagrajeni. Razstavljala je v DobraVagi, ZDSLU, Obalnih galerijah Piran, Cirkulaciji 2, projektnem prostoru fundacije ULAY, na festivalu Rdeče zore, Laboratorium Venezia, bienalu mladih Mediterranea 20, francoskem intermedijskem festivalu Les Instants Vidéo, galeriji Ravnikar in drugih, za serijo razstav in film Razcepljene konice je prejela nagrado UL ALUO. Njen pesniški prvenec VSE JE ENO VSE JE VSEENO, ki je hkrati zbirka avdiovizualnih del, je bil nominiran za najboljši prvenec 40. Slovenskega knjižnega sejma, leta 2025 je bila nominirana za Nagrado ženske o ženskah, njena video dela pa so v arhivu DIVA in v arhivu artfem.tv
Opis delavnice:
Na seminarju/delavnici se bomo ukvarjale_i z izkušnjo osebne katastrofe in njeno transformacijo skozi umetniško prakso. Udeleženke_ci si bodo ogledali kratki film Podgane z rožastimi klobuki avtorice Hannah Koselj Marušič, ki govori o življenju z obsesivno-kompulzivno motnjo, ter prisluhnile_i izbranim pesmim iz njene pesniške zbirke VSE JE ENO VSE JE VSEENO (Literarno društvo IA, zbirka Črna skrinjica, 2024), ki na različne načine naslavljajo duševno zdravje in ne-zdravje. Po ogledu filma in branju poezije bo sledila sproščena diskusija ter delavnica kreativnega pisanja na temo “Sveti strahovi”, v kateri bodo udeleženke_ci skozi pisanje raziskovale_i svoje notranje svetove, izkušnje in načine soočanja.

UTELEŠENO: 2026
5. 3. 2026 - 25. 8. 2026
___________
Program:
5. 3. 2026 ob 19. uri Lazar Simeunović Simptom očeta
6. 3. 2026 ob 19. uri Hristijan Nashulovski Ljudi
19. 3. 2026 ob 19. uri Ana Malnar Obdrži me tu
23. 3. 2026 ob 18. uri Ekspanzija v prostoru (Javna diskusija) Moderatorka: Alenka Pirman Sodelujejo: Dunja Kukovec, Barbara Borčić, Vladimir Vidmar, Maša Žekš, Jasmina Založnik in Tatiana Kocmur.
25. 8. 2026 ob 19. Uri Alja Branc Barbosa Platonic Dances
___________
Galerija Škuc predstavlja UTELEŠENO, novo programsko platformo, posvečeno performativnim umetniškim praksam. Projekt se osredotoča na minljive, časovne in utelešene umetniške forme, ki v ospredje postavljajo prisotnost, proces in neposredno izkušnjo ter se upirajo popredmetenju.
Prva edicija prinaša štiri performanse in javno diskusijo. Nastopili bodo Lazar Simeunović (Simptom očeta, 5. 3. 2026), Hristijan Nashulovski (Ljudi, 6. 3. 2026), Ana Malnar (Obdrži me tu, 19. 3. 2026) in Alja Branc Barbosa (Platonic Dances, 25. 8. 2026). 23. marca 2026 bo potekala javna diskusija Ekspanzija v prostoru, ki jo bo moderirala Alenka Pirman. V pogovoru bodo sodelovali Dunja Kukovec, Barbara Borčić, Vladimir Vidmar, Maša Žekš, Jasmina Založnik in Tatiana Kocmur.
Program odpira vprašanja telesa kot političnega in čustvenega prostora, mehanizmov oblasti, identitete, nepripadnosti ter sodobnih oblik skupnosti. UTELEŠENO vzpostavlja prostor za raziskovanje in razvoj performansa ter krepi njegovo vlogo v sodobni umetnosti.
___________
Več o projektu
___________
Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

četrtek, 19. 3. 2026, ob 18. uri
Prvoosebno branje zgodb, medgeneracijski bralni klub; vodi: Zala Hriberšek, gostja: Vesna Lemaić.
prijave: info@skuc.org
Vabimo vas na bralni klub, na katerem bomo tokrat brali romana Obraz , avtorice Vesne Lemaić, ki se nam bo tudi pridružila.
O knjigi:
Junakinja romana je Bruna, ki se ne znajde dobro v družbi sfabriciranega videza. Preganja jo strah pred izgubo identitete in doma. Svoje telo občuti kot razsrediščeno, obraz kot nekaj, kar je ne predstavlja, kar se ji vsiljuje, kar uhaja izpod nadzora. Zdi se ji, da ne pripada več sama sebi. Ali je vanjo seglo nekaj tujega iz somraka ali gre za posledice socialne stiske? Protislovja se množijo. A stvari niso take, kot se zdijo. Bruna mogoče ne izgublja stika s sabo, ampak ga poglablja. Pripoved skozi podobe in prostore obrobnosti razpira vpogled v realnost sodobne družbe.
O avtorici:
Vesna Lemaić je uveljavljena slovenska pisateljica, urednica in publicistka. Avtorica več kratkoproznih zbirk in romanov, v katerih obravnava vprašanja družbenih neenakosti, razrednih razlik in intimnih identitet. Njena dela so bila večkrat nagrajena in prevedena v tuje jezike. Aktivno sodeluje v literarnem življenju doma in v mednarodnem prostoru.

Prvoosebno branje zgodb je del projekta Ko telo govori pesem - umetnost in izkušnja z rakom .
Dogodek omogoča Javna agencija RS za knjigo.

PRAVLJIČNO DRUŽENJE Z IVANOM MITROVSKIM
petek, 27. 3. 2026, ob 10.00, OŠ Janeza Levca
Ivan nam bo predstavil svojo novo slikanico Rdeča raketa. Rdeča raketa je glavni člen Slovenske vesoljske agencije. Njena naloga je, da raziskuje, odkriva in preučuje vesoljske prostranosti in širjave. Tokrat naši junaki pristanejo na urejenem, čistem in modernem planetu. A kmalu se izkaže, da vse le ni tako sijajno, kot se zdi. Namesto da bi uživali v neštetih znamenitostih planeta, kmalu postanejo ujetniki zlih sil. Ali bodo za večno ostali ujetniki na oddaljenem planetu daleč od doma? Če bodo dovolj iznajdljivi, vztrajni in pogumni se z malce sreče vendarle morda izvijejo iz te sila zamotane situacije.
Na delavnici bomo risali. Pri tem se bomo predvsem posluževali barvnega papirja in štempiljčkov raznih oblik.
Ivan Mitrevski se je rodil 1979 v Ljubljani. Zaključil je študij filozofije in sociologije kulture. Med študijem je začel objavljati svoje ilustracije in stripe v raznih revijah. V tem času je postal del uredništva revije Stripburger, kasneje pa je bil tudi njen glavni urednik. S krajšimi predahi je ves čas objavljal stripe in ilustracije. Ilustriral je že veliko knjig. Posebej rad ilustrira slikanice, izobraževalno literaturo in stripe. Ogromno časa porabi za skiciranje in domišljanje. Veliko manj za barvanje.
Dogodek omogočata Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za knjigo RS.

K4 ROZA, pomladna edicija
sobota, 21. 3. 2026, ob 23.00, Klub K4
vstopnice že v predprodaji 12 €: https://www.mojekarte.si/si/k4-roza/vstopnice-1211372.html
Noč pripada kvir telesom, ki jih svet poskuša omejiti. Mi zavzamemo plesišče.
Drag razpre spol kot oder: preobleka kot taktika, pretiravanje kot metoda, identiteta kot gibanje.
Ritem ne prosi za dovoljenje. Drži tempo, dokler se plesišče ne razkadi K4 Roza ne prosi, ne čaka, ne izključuje.
Pomladno K4 Roza odpirajo:
DJs: Hibiku, Naj, Filip IV
+ drag performansi: Akira Ve, Arachnid, Analiza, Rospianna
Music policy: pop, dance, techno
Artwork: @jakobgolob
___________________________
KLUB K4
Kersnikova 4, Ljubljana
www.klub-k4.si // www.facebook.com/klubk4
STAROSTNA OMEJITEV / AGE LIMIT: 18+

VSTOPNINA / ENTRANCE FEE:
Presale K4: 12€ ( mojekarte.si )
Door K4: 15€
INFO: info@klub-k4.si
GARDEROBA / LOST & FOUND
k4garderoba@gmail.com

Drugi poskus ljubljanskega pesniškega festivala
21.–28. 3. 2026
8 dni, 11 prostorov, 11 dogodkov in maratonsko branje
SOB, 21. 3.: 11. Ljubljanski pesniški maraton / več lokacij
Poslušaš poezijo? Jo pišeš, urejaš, prevajaš in/ali bereš na ves glas?
Prijavi se na ljubljanski pesniški maraton, ki ga organiziramo ob svetovnem dnevu poezije v soboto, 21. 3. 2026 in deli nekaj svojih pesmi! Izpolni prijavnico in napiši, kateri dan, ob kateri uri in na kateri lokaciji bi rad_a nastopil_a: https://forms.gle/FRcwPRYKdTmqo6ag7
Časa za nastop imaš 7 minut, če pa bo za določeno lokacijo več zanimanja, bomo nastope najprej skrajšali na 5 ali na 3 minute.
R A Z P O R E D 10.00-12.30 Vodnikova domačija 13.00-15.30 Center za poezijo Tomaža Šalamuna 16.00-18.30 LUDa knjigarna 19.00-21.30 Monokel 22.00-00.00 ŠKUC
21. marec je razglašen za svetovni dan poezije in takrat v Ljubljani že dobro desetletje na različnih lokacijah poteka branje poezije. Na branju se običajno zvrsti več kot sto nastopajočih, nanj se lahko prijavi kdorkoli in bere izključno svoje avtorske pesmi.
Tudi letos po pesniški maraton spremljala pop-up knjigarna s pesniškimi zbirkami, ki jo organizira pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature. Za dodatne informacije smo na voljo na zalozba.crna.skrinjica@gmail.com .
Povej in prepošlji naprej, hvala! *** Ljubljanski pesniški maraton so omogočili pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature, zavod Divja misel, Center za poezijo Tomaža Šalamuna, LUDa knjigarna, Monokel, ŠKUC in založba Črna skrinjica. *** Dogodek je del programa Drugega poskusa ljubljanskega festivala poezije, ki se bo v različnih prostorih v Ljubljani odvil med 21. in 28. marcem.
Festival na pobudo Dejana Kobana in Nežke Struc s partnerji, koproducenti in soorganizatorji pripravlja pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature. Program sofinancirata Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za knjigo RS.

Fižolje pravljice: Pravljično druženje z Alenko Spacal
4+, 90 min
Galerija ŠKUC
Torek, 24. 3. 2026, ob 10.00 (za vrtce in šole)
Prijave in informacije: info@skuc.org, 01 40 35 30 , vsak delavnik med 9.00 in 15.00, ter 01 421 31 42 , vsak delavnik med 12.00 in 18.00.
Število mest: 25
Pravljičarka bo otrokom najprej pripovedovala ljudske pravljice, povezane s fižolom. Sledilo bo pripovedovanje zgodbe iz avtorske slikanice Fižolčica beži pred fižolovo juho . Mala modra junakinja pobegne iz sklede s fižoli, ki so namenjeni za juho. Ko se na begu kotali po tleh stanovanja in spoznava svet od spodaj navzgor, so povsod okrog nje same noge. Tak je pogled majhnega otroka, ki raziskuje svojo okolico, medtem ko se igra in plazi po tleh. Čigave noge sreča Fižolčica na svoji poti? Ali ji bo uspelo pobegniti fižolovi juhi? Njene dogodivščine se ob menjavi letnih časov sklenejo tam, kjer se začenja nova fižolja zgodba ...
Po želji lahko v naslednji uri pripravimo tudi likovno ustvarjalnico.
Alenka Spacal je pisateljica, ilustratorka in pravljičarka. Kot samozaposlena v kulturi deluje pod okriljem Bajalke, zavoda za založništvo in umetnost pripovedovanja. Ustvarila je šest avtorskih slikanic: Me ne zanima!, Plastelinčica in časopis, Fižolčica beži pred fižolovo juho, Modre ptičje misli, Kako ti je ime? in Mavrična maškarada . Avtorske in ljudske pravljice pripoveduje v vrtcih, šolah, knjižnicah, galerijah in na prireditvah za otroke. Razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah ilustracij doma in v tujini. Njene ilustracije so bile večkrat nagrajene. Več o avtorici in njenem delu najdete na spletni strani: www.bajalka.si.
Mentorica: Alenka Spacal
Za ves material, potreben za ustvarjanje, bo poskrbljeno.
Primerno tudi za otroke s posebnimi potrebami in gibalno ovirane.

Na obisku pri Neveni Aleksovski
4+, 90 min
Trg prekomorskih brigad 1 Sobota, 4. 4. 2026, ob 11.00 (za izven)
Vodstvo in ustvarjalna delavnica
Prijave in informacije: Jasmina Kožar, info@skuc.org, 041 714 876
Število mest: 10
Dobimo se pred glavnim vhodom v stavbo na Trgu prekomorskih brigad 1, zraven Kina Šiška
Nevena Aleksovski je slikarka, ilustratorka in likovna pedagoginja. Tokrat jo bomo obiskali v njenem delovnem prostoru na Trgu prekomorskih brigad 1. Razkazala nam bo prostor, v katerem ustvarja, predstavila svoja dela, tehnike in teme, ki jo pri delu zanimajo. Pogovorili se bomo o umetniškem poklicu, o tem, kaj pomeni biti umetnik ali umetnica ter kako nam lahko umetnost pomaga, da se izrazimo in se med seboj še globlje povežemo. Nato bomo tudi sami ustvarjalni. Z Nevenino pomočjo bomo naredili ogromno skupinsko risbo, na kateri bomo eksperimentirali z različnimi risarskimi tehnikami, svobodno izražali čustva in ideje, predvsem pa se bomo povezovali, družili, spoznavali, igrali in skupaj ustvarjali.
Za ves material, potreben za ustvarjanje, bo poskrbljeno.
Dostopno za gibalno ovirane in primerno tudi za otroke z lažjimi motnjami v razvoju.

Moja skrivnost
6+, 40 min
Koseški bajer
Ponedeljek, 30. 3. 2026, ob 17.00 (za izven)
Zvočna predstava
Predstava za otroke in njihove spremljevalce je zasnovana kot doživljajski zvočni sprehod po gozdu, z glasbo in plesom. Z raziskovanjem drobnih instalacij in poslušanjem duhovite zgodbe, spoštljive do otroške žalosti, nas to posebno potovanje z globokim razumevanjem otroka in njegovih stisk popelje v sončno deželo igre in radosti.
Besedilo: Saška Rakef, Nina Kokelj
Režija in dramaturgija: Saška Rakef
Glasba: Ingrid Mačus
Zvočno oblikovanje: Urban Gruden
Oblikovanje prostora in ilustracije: Lucija Zucchiati
Risbe in zapis besedil za dnevnik: Ana Tereza Perko, Leja Šetinc
Koreografija: Ajda Pirtovšek
Svetovalka za jezik: Mateja Juričan
Strokovna sodelavka: Katarina Lia Kompan Erzar
Jezikovni pregled: Aleš Učakar
Urednik: Alen Jelen
V predstavi igrata Ajda Pirtovšek in Tines Špik.
Interpretacija likov v zvočni igri: Mojka Končar, Tines Špik, Petra Štibelj (Praprotki), Peter Alojz Marn, Blaž Šef, Uroš Smolej, Tines Špik (Zajčki), Ana Tereza Perko (Lara), Luka Maslaković (Igor), Tibor Bezlaj Milčinski, Mila Koščak, Leja Šetinc, Nace Žerjal (deklice in dečki).
Zvočni efekti in petje: nOrkester 2025, Atelje Sarasvati (posnetek nastal na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca Ajdovščina)
Produkcija: ŠKUC Gledališče in 3. program Radia Slovenija – program ARS
Če bo vreme slabo, je nadomestni termin v petek, 3. 4. 2026, ob 17.00.
brezplačne vtopnice: Vstopnice za prireditve v okviru 18. festivala Bobri • Bobri

Večerja | predstava
Ponovitvi: petek, 20. 3. 2026, ob 20. uri, Galerija Škuc, sreda, 25. 3. 2026, ob 20. uri, Galerija Škuc
cena vstopnice 8 €, 5 € za dijake, študente in upokojence, rRezervacija vstopnic: info@skuc.org
Premiera: torek, 10. 3. 2026, ob 20. uri, Galerija Škuc - RAZPRODANO!
Večerja kot zadnji večji obrok v dnevu ali kot povabilo na prijetno prijateljsko druženje v staro mesčansko stanovanje. 7 posameznikov, ki nimajo nič zares skupnega se znajde na večerji. Zakaj? Kdo sploh so? Kaj jih povezuje? Kaj prikrivajo? Na videz prijetno druženje se tekom večera spreobrne v popoln kaos.
IGRAJO: Tinkara Kolar, Iza Lužar, Maks Mihajlović, Marina Mihajlović, Špela Pehant, Matija Pevec, Marko Tozon Muršec, Gašper Turk
Produkcija Samonastali v sodelovanju z Društvom ŠKUC.
Društvo ŠKUC sofinancirajo: Ministsratvo za kulturo, Mestna občina Ljubljana in Urad za mladino RS