Lepo vabljene_ na odprtje končne razstave 20. generacije Šole za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti v petek, 15. 5. 2026, ob 19. uri !
___________
Friends with Benefits (Več kot prijateljice_) Končna razstava 20. generacije Šole za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti
15. 5. 2026 - 10. 6. 2026
Umetnice: BRAVO ( Ana Urbiha , Neža Urbiha , Pika Basaj ), DILEMA , ILY ( Iza Štrumbelj Oblak , Lea Topolovec , Yana Deliyska ) Kurator_ke: Eva Pušnik , Julija Hoda , Kara Marušič , Lucija Lunder , Svit Skobir Lampič , Tamara Pepelnik , Urša Culiberg Mentorska podpora: Alenka Gregorič , Vadim Fiškin Vodje šole: Lara Plavčak , Tia Čiček , Urška Aplinc
___________
Obr azstavni program:
22. 5. ob 15.00: Ogled razstave s kuratorkami_ in umetnicami – v angleškem jeziku.
23. 5. ob 17.30: Gabrielle de la Puente (The White Pube): Agenda prijateljstva , predavanje in predstavitev knjige – v angleškem jeziku.
28. 5. ob 15.00: Ogled razstave s tiflopedagogom Petrom Rotom (MDSSNG) in kuratorkami_ – v slovenskem jeziku za osebe s slepoto in slabovidnostjo.
3., 5. in 7. 6. od 15.00 do 19.00: Plenty of Fish in the Sea , participatorni performans kolektiva ILY (obvezna predhodna prijava na collective.ily@gmail.com ).
10. 6. ob 18.00: Končni ogled razstave s kuratorkami_ – v slovenskem jeziku, ob spremstvu tolmačke za slovenski znakovni jezik.
___________
Friends with Benefits je skupinska razstava kolektivov BRAVO, DILEMA in ILY, ki skozi različne umetniške prakse raziskuje prijateljstvo kot izhodišče za sodelovanje, podporo in skupno ustvarjanje. Razstava odpira vprašanja o prepletu osebnih odnosov in umetniškega dela ter o tem, kako skrb, bližina in medsebojna pomoč oblikujejo načine delovanja v sodobni umetnosti.
Kolektivi skozi instalacije, performativne dogodke in dokumentacijo preteklih projektov izpostavljajo prednosti in izzive dela s prijateljicami_ – od zabrisovanja meja med zasebnim in profesionalnim do oblik podpore, ki blažijo negotove pogoje umetniškega dela. Razstava obenem reflektira tudi pomen mreženja, sodelovanja in skupnosti znotraj umetniškega sistema.
___________
Več o razstavi!
___________
Podpora: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Ljubljana Partnerji: Zavod Risa, Druga violina, Knjigarna Azil (ZRC SAZU), Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica Sponzor: DIOPTA, d. o. o., Ljubljana Zahvale: sodelujoče_ pri programu šole Svet umetnosti 2024/26, Aleš Barle, Lar Nikolaj Leskovar, Barbara Leskovar, Ata BRAVO, družina Uhan, Iris Lukšič
___________
Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

PRETEŽNO JASNO , gledališka predstava, Samonastali
premiera: sreda, 20. 5. 2026, ob 20.30, Galerija Škuc
ponovitev: petek, 22. 5. 2026, ob 20.30, Galerija Škuc
cena vstopnice: 9 € /7 € študentje, dijaki, upokojenci, rezervacije: info@skuc.org
Vabljeni_e na avtorsko predstavo po motivih romana Pretežno jasno, avtorice Barbare Cerar.
Predstava raziskuje globine človekove psihe skozi otroško igro. Igra ni samo igra. Je laboratorij odnosov in nezavednih dinamik. V psihodinamskem smislu aktivira stare relacijske izkušnje. Skupina v igri pogosto zdrsne v bolj primarne načine funkcioniranja, v skupinsko regresijo. Postane manj racionalna in bolj afektivno organizirana. Simbolno kar naenkrat postane preveč realno. Igra ni samo igra.
“Ko sem bila majhna, je globoko v mojem vrtu rasla češnja. Z nje je visela gugalnica, na kateri sem se rada gugala in pela: “Barčica po morju plava, drevesa se priklanjajo.” Visoko v krošnji je počivala lesena hišica. Naredil jo je moj brat. Na tej češnji sem odrasla. “Oj, le naprej, oj, le naprej, dokler je še vetra kej.”
Moja češnja, moj Severin, hvala, da bivata nekje v meni in mi odstirata, od kod in kam.”
Iza Lesjak

Igrajo: Ajda Opara, Jaša Gončin, Jernej Markelj, Tia Rozman, Matija Pevec, Aja Korošec Subošić
Avtorica koncepta in režiserka: Iza Lesjak
Asistent režije: Jernej Markelj
Dramaturginja: Ajda Gramc
Svetovalec za gib: Luka Ostrež
Zvok in luč: Rok Ljubič
Avtorica pesmi Najdi me ti, Neznanec: Iza Lesjak
Produkcija: Zavod Omrežje, ŠKUC
Hvala: Žiga Hren, Dorian Šilec Petek, Filip Žunić!
Fotografija: Zoija Hana Kozole
*V predstavi so uporabljena tudi dela avtorjev Sarah Kane, Daneta Zajca, Srečka Kosovela.

Sreda, 20. 5. 2026, ob 19. uri, ŠKUC-Kulturni center Q/Klub Tiffany, Ljubljana.

Kviropisje so literarni dogodki, kjer smo odprte_i za vse literarne zvrsti kvir oziroma LGBTQIA+ izraza: poezija, proza, dramatika, prevajana kvir dela, scenaristika, performans, glasbena besedila (in glasbeni nastopi!), esejistika, dnevništvo in tako dalje.
Za branje se lahko prijavite na povezavi: https://forms.gle/VWXkBZ84cC5KsvDT7
Na zadnjem, prekmurskem Kviropisju smo tudi začele_i z novostjo: BRANETOVO POSLANICO.
Brane Mozetič je dolgoletni urednik knjižne zbirke Lambda pri založbi ŠKUC; zaslužen je za nadvse pestro bero izvirne in prevedene kvir literature v slovenščini. Ponudil je, da za vsako Kviropisje občinstvu podari izvode knjige pretekle_ga avtorice_ja zbirke Lambda. Za to smo mu nadvse hvaležni in 20. 5. nas bo v sklopu Branetove poslanice obiskal nihče drug kot pesnik Milan Šelj! Na dogodku bodo na voljo Milanove knjige, kot so bile na prejšnjem knjige Suzane Tratnik.
Na vsakem dogodku Kviropisja so na voljo tudi vse novoizdane knjige založbe ŠKUC po znižani ceni:
- Jean Cocteau: BELA KNJIGA
- Čas divjega tulipana: antologija osmanske lirike
- Garth Greenwell: KAR TI PRIPADA

- Nina Dragiičević (ur.): KRALJICE
- Selby Wynn Schwartz: ŽIVLJENJE KAMELEONA

- Mattilda Bernstein Sycamore: KONEC SAN FRANCISCA
- Bjørn Rasmussen: KOŽA JE ELASTIČNI OVOJ, KI OBDAJA TELO
- Brane Mozetič: PUNČEK
- Valentijn Hoogenkamp: ANTIBOY
- Anna Lidia Vega Serova: TRIBADE BREZ PLEMENA
- Nataša Velikonja: PRISPEVKI K ZGODOVINI LGBT GIBANJA V SLOVENIJI 1984-2024


Kviropisje pripravljajo:
Vodja organizacijske ekipe: Pino Pograjc . Organizacijska ekipa: Miha Bizjak, Tevž, Alex Eržen, Matija Pogorelc. Fotografija: Marcel Obal. Oblikovanje: Angela Steiner . Produkcija: Zavod Omrežje in Društvo ŠKUC

Finančna podpora Kviropisja: Mestna občina Ljubljana, Kulturni center Q (Klub Tiffany), društvo ŠKUC, Javna agencija za knjigo RS - JAK, Zavod Omrežje in Urad za madino RS.

Program Kulturnega centra Q poleg lastnega vložka podpirajo Urad za mladino ter Oddelek za zdravje in socialno varstvo Mestne občine Ljubljana, Urad Republike Slovenije za mladino in JAK.

ŠKUC – Kulturni center Q obvešča:
Klub Tiffany predstavlja varen prostor, ki ga sooblikujemo vsi_e, namenjen GLBTQ skupnosti, kjer je prepovedano vsakršno verbalno ali fizično nasilje. Prav tako se ne tolerira homofobije, bifobije, transfobije, seksizma, nacionalizma, rasizma in drugih oblik zatiranj.
Vse obiskovalke_ce prosimo, da to upoštevajo in hkrati opozorijo ekipo na pojav nasilja. To lahko storite osebno ali nam pišete na kulturnicenterq@gmail.com in FB stran Klub Tiffany .

četrtek, 21. 5. 2026, ob 18. uri, ŠKUC, Metelkova 6, Ljubljana.
Prvoosebno branje zgodb, medgeneracijski bralni klub; vodi: Zala Hriberšek, gostja: Suzana Tratnik.
prijave: info@skuc.org
V srečanjih KO TELO GOVORI PESEM bodo na tokratnem bralnem klubu spregovorile kratke zgodbe Suzane Tratnik iz knjige ŠKARJE . S prvoosebnim pripovedovanjem pa se bomo v zgodbe vključile udeleženke kluba.
O knjigi:
Zbirka Škarje je kolaž zgodb o deklicah, mladostnicah, ženskah, ki vsak dan sproti odločno stopajo po nezačrtani poti, upajoč, da bodo kakor nori zajec Njusi skočile na polje svobode in neodvisnosti. Ko se znajdejo v nizu nezavidljivih situacij, ki jih skoraj zlomijo, vsekakor pa jim le še oddaljijo samorealizacijo, se protagonistke lahko oprejo predvsem na svoj notranji glas. Včasih jih pri ohranjanju lastne zbranosti podprejo majhni čudeži, denimo sposobnost za najdaljši skok na svetu, devet mačk, fotografija v zadnjem levem žepu kavbojk ali vreča krompirja na pikniku .
O avtorici:
Suzana Tratnik (1963, Murska Sobota). Diplomirala je iz sociologije na Fakulteti za družbene vede in magistrirala iz antropologije spolov na Institutum Studiorum Humanitatis. Živi in dela v Ljubljani kot pisateljica, prevajalka in publicistka. Je soustanoviteljica lezbične skupine LL v Ljubljani leta 1987 in sodelavka Festivala LGBT filma. Objavila je osem kratkroproznih zbirk: Pod ničlo (1997), Na svojem dvorišču (2003), Vzporednice (2005), Česa nisem nikoli razumela na vlaku (2008), Dva svetova (2010), Rezervat (2012), Noben glas (2016) in Škarje (2023); šest romanov: Ime mi je Damjan (2001), Tretji svet (2007), Tombola ali življenje! (2017), Norhavs na vrhu hriba (2019), Pontonski most (2020) in Ava (2021), otroško slikanico Zafuškana Ganca (2010), napisala pa je še monodramo Ime mi je Damjan (2002), radijsko igro Lep dan še naprej (2011), dve strokovni deli o lezbičnem gibanju v Sloveniji in o lezbični literaturi ter memoare Lezbični aktivizem po korakih (2013). Leta 2007 je prejela nagrado Prešernovega sklada za literaturo, leta 2017 nagrado Novo mesto short za kratko prozo, leta 2018 nagrado desetnica za najboljši mladinski roman in leta 2023 Levstikovo nagrado za izvirno leposlovje za otroke in mladino. Njene knjige in kratke zgodbe so prevedene v več kot dvajset jezikov, sama pa je prevedla več knjig britanske in ameriške proze in strokovne literature.

Prvoosebno branje zgodb je del projekta Ko telo govori pesem - umetnost in izkušnja z rakom .
Dogodek omogoča Javna agencija RS za knjigo.

Lepo vabljene_ na novo izvedbo VideoDvorišča v četrtek, 21. 5., ob 20. uri!

VideoDvorišče.20 | Skupnosti
Projekcija in pogovor Četrtek, 21. 5. 2026, 20.00 Notranje dvorišče Galerije Škuc, Stari trg 21, Ljubljana

Filmski program raziskuje različne načine tvorjenja skupnosti; od postopaške skupnosti dveh prijateljev, ki iščeta službo, do začasne protestniške skupnosti, kjer se zavezništva sklepajo hitro in še hitreje razpadajo, do skrbstvene skupnosti daleč od ponorelega sveta in v končni fazi do skupnosti, ki mora na novo iznajti svojo infrastrukturo. Program poskuša skozi različne stranpoti zarisati poteze, nujne za gradnjo skupnosti, pa čeprav se te vedno znova izkažejo za začasne tvorbe, podvržene stalnim rekonfiguracijam.
PROGRAM


Diego Menendes: Ljubljanske zgodbe 2 , 2013, 9′


Miha Možina: Venci vejli: Pojoči protest , 2020, 11′


Ester Ivakič: Assunta , 2018, 18′


Nikita Kopitin: Raising Dust , 2025 30′



V primeru dežja bo projekcija v galeriji. Pogovor s prisotnimi avtoricami_ji bo potekal v angleškem jeziku.
Prost vstop.
Organizacija: SCCA-Ljubljana/Postaja DIVA, Galerija Škuc Podpora: Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo Oblikovanje podobe: Brina Vidic

Več o programu!

Z'BORKE , koncert
sobota, 23. 5. 2026, ob 20.00, Galerija Škuc
Vstop prost!
FPZ Z'borke (zbor + borke) je samoorganizirani nehierarhični protikapitalistični feministični pevski zbor, ki deluje že trinajsto leto. Nastopajo povsod od protestov do koncertnih odrov, od rudnika do knjigarne, od domače Ljubljane do festivalov v tujini. S svojimi pesmimi se odločno upirajo imperializmu in militarizaciji, opozarjajo na problematiko nasilja nad ženskami ter slavijo LGBT+ identitete. Predstavile vam bodo žanrsko in jezikovno raznolik repertoar, nanizan na rdečo nit intersekcijskega feminizma.

FPZ Z'borke (“choir fighters”) is a self-organized, non-hierarchical anti-capitalist feminist choir that has been active for over twelve years. They sing everywhere: from protests to concert stages, from mines to bookstores, from their home city of Ljubljana to festivals abroad. Through their songs, they fight imperialism and militarization, draw attention to the issue of domestic violence, and celebrate LGBT+ identities. Their genre- and linguistically diverse repertoire is strung together by a common thread of intersectional feminism.

linki:
Fb : https://www.facebook.com/FPZ.Zborke
Ig : https://www.instagram.com/fpz.zborke
Yt:
https://youtube.com/@fpzzborke
Bluesky :
https://bsky.app/profile/fpz-zborke.bsky.social
Mastodon : https://toot.si/@fpz_zborke
Cikel Ciklon sofinancirata: Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo


Ciklon je cikel dogodkov, ki so zasnovani tako, da dajejo vidnost in prostor queer glasbenicam in glasbenim skupinam v lokalnem (lgbt+) varnem odrskem prostoru. S ciklom glasbenih in diskurzivnih dogodkov Ciklon povezujemo lokalne glasbene ustvarjalke (tudi mlajše generacije) z glasbenicami iz sosednjih (Avstrija, Hrvaška) in ostalih držav (Švedska) ter tako vzpostavljamo mrežo glasbenic v evropskem prostoru z namenom povezovanja, izmenjevanja ideje, izkušenj ali izzivov.

Ahmed Masud: Izdelovalka mrtvaških prtov, monodrama
PONOVITVE:
nedelja, 24. 5. 2026, ob 20.00, Gledališče Glej ( vstopnice )
nedelja, 10. 5. 2026, ob 20.00, Gledališče Glej ( vstopnice )
torek, 17. 3. 2026, ob 20.00, PTL, Ljubljana, ( vstopnice )
nedelja, 8. 3. 2026, ob 20.00, Intimni oder, GT22, rezervacija vstopnic: rezervacije@moment.si
sreda, 22. 10. 2025, ob 19.00, Minoriti, Maribor (vstopnice)
torek, 21. 10. 2025, Mestno gledališče Ptuj (zaključena)
ponedeljek, 20. 10. 2025, ob 19.30, Mestno gledališče Ptuj ( vstopnice )
sreda, 15. 10. 2025, ob 20.00, Pošta, Robbova ulica 15, Ljubljana (vstopnice)
torek, 14. 10. 2025, ob 20.00, Pošta, Robbova ulica 15, Ljubljana (vstopnice)
četrtek, 12. 6., ob 21.00, Galerija Škuc
nedelja, 25. 5., ob 21.00, Klub Monokel
ponedeljek, 26. 5., ob 21.00, Klub Monokel
torek, 27. 5., ob 21.00, Klub Monokel
petek, 4. 4., ob 20.00 Klub Monokel
sobota, 5. 4., ob 20.00, Klub Monokel
četrtek, 10. 4., ob 20.00, Klub Monokel
četrtek, 3. 4. 2025, ob 20.00, klub Monokel, premiera
cena vstopnice: 10 €, 7 € študentje, dijaki, upokojenci, rezervacije vstopnic: info@skuc.org
V monodrami IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV gre za prvoosebno izpoved gospe Suad, osemdesetletne prebivalke Gaze, ki danes morda ni več živa. Ahmed Masud, palestinski pisatelj in dramatik, sicer profesor angleške književnosti na univerzi v Londonu, je leta 2014 o njej napisal dramo. In Hadži Suad, gospa Suad, kot jo je poimenoval, je hkrati postala še fikcija. Simbol odpora in nepodredljivosti palestinskega ljudstva. Dramska oseba, ki zaradi strašne resničnosti, v katero je ujet njen narod sredi največjega koncentracijskega taborišča na svetu, kot palestinska Mati Korajža postane za vedno živa.

Draga Potočnjak, fotografija z vaje B. Bučinel

Eda Čufer
Nekaj misli ob uprizoritvi Izdelovalke mrtvaških prtov
Danes zjutraj (18. 3. 2025) so me novice o brutalnem pokolu civilistov, med njimi več kot sto otrocih, v zgodnjih jutranjih urah ubitih v Gazi, prestregle, ravno ko sem se pripravljala na pisanje tega sestavka o Izdelovalki mrtvaških prtov – uprizoritvi, ki nastaja po besedilu palestinskega avtorja Ahmeda Masuda. Tekst se začne s prizorom, ki se je za mnoge uresničil danes zjutraj. Junakinja Hadži Suad v prvem prizoru premišljuje, ali je mogoče prav danes dan, ko bo umrla v enem od izraelskih zračnih napadov.
Čeprav je nastanek besedila spodbudila enainpetdesetdnevna vojna v Gazi leta 2014 (potem ko je avtor že več kot desetletje živel v Angliji), se zdi, kot da bi se dogajalo v realnem času leta 2025. To časovno prekrivanje postavlja pred nas, ustvarjalce predstave, izziv. Kako se znajti med fiktivnostjo literarno-gledališkega besedila in medijsko fikcionalizacijo realne genocidne vojne in progress ?
Absurdistični, nadrealistični in sarkastični ton in razvoj Masudovega besedila pod površino skriva resnično tragedijo generacij Palestincev, ki so svoja življenja preživeli v zasilnih domovih, taboriščih in getih. Hadži Suad nas v svoji pripovedi vodi od angleške kolonizacije pred katastrofo ( nakba ), s katero se leta 1948 začne nenehno preganjanje in razseljevanje Palestincev, do enainpetdesetdnevne vojne leta 2014 (in posredno do genocidne vojne 2023–2025, ki je v polnem teku). Med nakbo so bili ubiti Suadini starši in celotna družina, med prvo intifado je bil ubit sin, najdenček, ki ga je zapuščenega našla v kaosu nakbe ,leta 2014 pa se sooča z dejstvom, da je vnuk Gasan prebegnil v izraelsko vojsko, ki jo bo mogoče prav »tistega dne« ubila.
Ustvarjalci predstave se sprašujemo, ali je to drama absurda ali tragedija, ki se izteče v umor matere. Kako to delo uprizoriti in ga odigrati?
Ko je Susan Sontag leta 1993 prišla v oblegano Sarajevo in je tam z igralci štiri tedne postavljala na oder Beckettovo igro Čakajoč Godota , se mi je zdel izbor teksta skoraj tavtološko banalen, saj smo takrat, ujeti v efekt CNN-a , zares, kakor na Godota, čakali na mednarodno voljo in politično ter vojaško pomoč pri zaustavitvi vojne, ki se je pred našimi očmi razvijala v genocidno (Srebrenica). Toda mogoče sta Beckett in dramatika absurda prava smer v iskanju notranjih občutij, prek katerih bi se lahko povezali svetovi resnične osemdesetletne izdelovalke mrtvaških prtov iz Gaze, Masuda, ki v Londonu živi življenje, kakršnega ne bi mogel živeti, če bi ostal v Palestini, in nas, ki se trudimo v to vživeti in razumeti, seveda na osnovi lastnih izkušenj in informacij, ki jih imamo na voljo.
V Beckettovi drami, ki je bila napisana konec štiridesetih let prejšnjega stoletja, je Theodor Adorno odkrival preoblečeno tragedijo, ki sta jo spodbudili izkušnja holokavsta in moderna kriza smisla po drugi svetovni vojni. Ko smo bili v devetdesetih letih zgroženi nad pomanjkanjem mednarodne solidarnosti med vojno na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, ki so jo štiriindvajset ur na dan globalno predvajale multinacionalne kabelske in satelitske mreže, smo se pogosto spraševali, kam je izginil humanizem eksistencializma in absurdizma. Ali je treba krivdo iskati v relativizmu poststrukturalizma in postmodernizma? V ujetosti v vlogo gledalcev pokolov, ki ne morejo narediti ničesar? V Pogledu na bolečino drugega (2003) Susan Sontag piše prav o odzivu ljudi na medijske podobe aktualnega sodobnega vojnega nasilja. Ko so po planetu zaokrožili prvi posnetki in fotografije vojne v Sarajevu, katere tarča so bili civilisti, so ljudje čutili, da bi bilo treba nekaj narediti, takoj. Kasneje so se prizorov iz Bosne zasitili, ker se ta vojna ni in ni hotela končati.
Kako naj se torej odzovemo na slabih sto let trajajoče vse hujše krčenje in odvzemanje življenjskega prostora in na nenehno represijo nad palestinskim narodom, represijo, ki se razvija v odprt genocid, znova, pred našimi očmi? Sama bom sklenila z upanjem, da ga je še mogoče ustaviti in krivce zanj spraviti na sodišče.
KOLOFON:
Ahmed Masud: IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV
Prevajalka: Kristina Božič, režiser: Ivan Peternelj, igrata: Draga Potočnjak in Ivan Peternelj, dramaturginja: Eda Čufer, scenografka: Ema Kugler, kostumografka: Slavica Janošević, lektorica: Mateja Dermelj, oblikovalec gledališkega lista: Matej Peternelj, oblikovalec svetlobe: Borut Bučinel, tonska mojstrica: Lana Križaj, izvršna producentka: Barbara Hribar
Predstava je nastala v produkciji Društva za umetnost AVGUS in ŠKUC gledališča ob finančni podpori Mestne občine Ljubljana in Ministrstva za kulturo Republike Slovenija.
Zahvaljujemo se Slovenskemu mladinskemu gledališču in Tanji Velagić.

Predstavitev knjige Vaje z ribo z avtorico Uršo Majcen in Simono Semenič
Ponedeljek, 25. 5. 2026, ob 20. uri, Galerija Škuc.
Vabimo vas na predstavitev knjige Vaje z ribo , zbirke štirih dram pesnice in dramatičarke Urše Majcen , ki bo v dialogu s pisateljico in gledališko ustvarjalko Simono Semenič spregovorila o snovanju štirih dramskih besedil v knjigi z naslovi Drame ni , Vaje z ribo , Orfej in Evridika in Otroci luči . Odlomke bo interpretirala igralka Lara Wolf .
Urša Majcen (1998) je diplomirana dramaturginja, vizualna ustvarjalka, performerka, pesnica in dramatičarka oz. dramatesa, med drugim je dobitnica Univerzitetne Prešernove ter Akademijske Prešernove nagrade in nominiranka za Nagrado Slavka Gruma. Po pesniškem prvencu ekosistem tišine in dramsko-scenarističnem diptihu Zgodba o bakrenem kralju so Vaje z ribo njena tretja samostojna knjižna izdaja. V štirih dramah v knjigi se ukvarja tako s kritiko institucionaliziranega gledališča kot s pozicijo mlade ženske v svetu, ob tem pa z izrazito dodelanim poetičnim jezikom odpira nove svetove interpretacije, ne le življenja in bivanja v družbi, marveč tudi antičnega mita in dojemanja jezika. Branje omenjenih štirih dram je močna čustvena izkušnja in ponuja vpogled v razvoj sodobne slovenske dramatike, katere predstavnica je tudi avtorica.
Dogodek poteka v sodelovanju z Galerijo Škuc.

K4 Roza: Majska kraljica afterparty
sobota, 30. 5. 2026, ob 23.00, Klub K4
Vstopnina:
Majska kraljica, Zorica: 15€ Combo (Klub K4 + Zorica): 25€ Klub K4: 15€ (predprodaja), 18€ (na dan dogodka)
Vstopnice lahko kupite v predprodaji na: https://www.mojekarte.si/si/roza-majska-kraljica/vstopnice-1213327.html
Po kronanju nove Majske kraljice v Zorici se noč v svoji najbleščeči podobi spušča v razgrete globine kluba K4. Ob 23. uri veliki floor prevzamejo mednarodna ikona Sonja Sajzor , razposajeni Hibiku in skrivnostna Agata , medtem ko bodo atmosfero do skrajnosti razkošno stopnjevali izbrani go-go fantje ter novookronana kraljica s svojim slavnostnim triumviratom spremljevalk.
Mali floor bosta zavzela Sašo & Barbara Pevec — dolgoletna akterja domače elektronske scene in ustanovitelja Psytrance Unity Slovenia ter Akrobatic Group. Že več kot dvajset let raziskujeta repetitivne elektronske strukture skozi psytrance, progressive in tech zvok, tako v klubih kot na prostem. Tokrat v intimnejši, plesno usmerjeni selekciji.
Arena:
Sonja Sajzor Hibiku Agata Fakk Kunt Go-go boys Predstavitev zmagovalke Majske kraljice in njenih treh spremljevalk
Bar:
Oneness ( FB , Soundcloud , Youtube )
Roza je varen prostor za kvir skupnost. Spoštuj meje, soglasje in identitete.
Artwork: @jakobgolob
___________________________
KLUB K4
Kersnikova 4, Ljubljana
www.klub-k4.si // www.facebook.com/klubk4
STAROSTNA OMEJITEV / AGE LIMIT: 18+
VSTOPNINA / ENTRANCE FEE:
Majska kraljica, Zorica : 15€ Combo (Klub K4 + Zorica): 25€ Klub K4 : 15€ (predprodaja), 18€ (na dan dogodka)
Vstopnice že v prodaji na mojekarte.si .
INFO: info@klub-k4.si
GARDEROBA / LOST & FOUND
k4garderoba@gmail.com