Petek, 17. 10. 2025, ob 21.00, Galerija Škuc, Stari trg 21, Ljubljana.
vstopnica: 5 €, priporočena rezervacija info@skuc.org
Preveč sveta se skriva v meni je sodobno-plesna predstava, ki jo v gibu ustvarja Anamaria Bagarić in se pri tem povezuje z umetniki različnih žanrov.
V sodelovanju z zvočno umetnico Ido Hiršenfelder sta, vsaka s svojim avtorskim izrazom, ustvarili predstavo, ki upodablja prenasičenost informacij, ki se neprestanoma zažirajo v telo. Skozi prizmo telesa se to izraža v poskusu fizične reprezentacije notranjega monologa, medtem ko glasba svoje zvoke izlušči iz globoke notranjosti, »izpod lopatic«.
Skozi medij poezije snov predstave v obliki govorjene besede izraža Nina Dragičević iz zbirke To telo, pokočno (Škuc, 2021):
nobenih besed
nobenega opisa
nobene značilnosti
niti lupina
niti horizont
nobena materija
brez teže
brez sence
brez sape
nobene značilnosti
in vendar tu
dolgo tu
od nekdaj tu
Gib in misel sledita filozofiji buto plesa in izpostavita hrbet kot osnovni označevalec prečenja dveh svetov; notranjega in zunanjega. Ker se svet premika s hitrostjo, ki je človek ne dohaja, je potreben proti-pol, kjer okolica (vsaj za hip) lahko obstaja v njegovem ritmu. Kot proti-pol se izrazi telo, ki v notranjosti išče pristnost in prvinskost, ki je z mislijo ne doseže. Telo tako - z vsako mislijo, ki jo razstavi do temeljev, ne ve kje je njeno mesto, kaj naj z njo počne in ali je sploh njegova, da jo misli - govori zgodbo o nemoči.
Anamaria Bagarić je avtorica, koreografinja in plesalka. V Egiptu se je predstavila s prvim avtorskim solom Dark Matter(s) (2017) in sodelovala s Kairsko operno hišo. V Sloveniji redno sodeluje s kolektivom fizičnega gledališča Fourklor in projektno v polju sodobnega plesa in gledališča. Je avtorica predstav Prizma (2019), Kava, črna (2022), Preveč mene se skriva v svetu (2024), Preveč sveta se skriva v meni (2025) in tkivo:človek (2025).
Ida Hiršenfelder (beepblip) je zvočna umetnica in arhivistka. Komponira potopitvene psihogeografske prostorske skladbe z elektroniko, kodo, analognimi sintetizatorji in terenskimi posnetki. V delih raziskuje predvsem zvočno ekologijo in zvočno prostorjenje, s katerimi obravnava teme, kot so sebstvo neorganskih drugih, prevajanje nečloveških živalskih jezikov in poslušanje neslišnega. Bila je članica zvočnega kolektiva Theremidi Orchestra (2011–7), trenutno pa je del skupine Jata C za bioakustiko in zvočno ekologijo (2018–), skupnosti Clockwork Voltage za modularno sintezo (2022–) in CENSE Central European Network for Sonic Ecologies (2022–). Njene samostojne albume Šum za strune, 1 (2019), Šum za strune 2 (2020) in prihajajočega Ritmagogija (2025) je izdala založba Kamizdat. Zvočne instalacije je razstavljala na skupinskih razstavah v številnih muzejih, kot so MG+MSUM (2013, 2023, 2025), MSU Zagreb (2019), ZKM Karlsruhe (2022) in Kunsthaus Graz (2025). Njene skladbe so bile predstavljene na različnih festivalih, med drugim Ars Electronica, Linz (2016), Device Art, Zagreb (2019), OTTOsonics, Ottensheim (2022), Wave Field Synthesis, Haag (2022, 2023), Gibaja, Zagreb (2023), Experimance, Saarbrücken (2024), Festival korenite hoje TO)pot, Ljubljana (2024) in Svetlobna gverila, Ljubljana (2025, napovedano). Hiršenfelder je zaključila magisterij iz sonologije na Kraljevem konservatoriju v Haagu (2023). Pogosto komponira za sodobni ples, za kar je v sezoni 2023/24 prejela nagrado zlata strela Zavoda Bunker za zvočno krajino.
Dr. Nina Dragičević je pesnica, esejistka in skladateljica. Je avtorica knjig Kdo ima druge skrbi (Škuc, 2014), Slavne neznane (Škuc, 2016), Med njima je glasba (Parada ponosa, 2017), Ljubav reče greva (Škuc, 2019), To telo, pokončno (Škuc, 2021), Kako zveni oblast (Založba /*cf, 2022), Ampak, kdo? (Škuc, 2023), Auditory Poverty and Its Discontents (Errant Bodies Press, 2024) in Nemogoče (Beletrina, 2025). Za svoje delo je prejela nagrado Lastovka 2025, Werner Düttmann Fellowship 2023 (Akademie der Künste, Berlin), nagrado Dr. Ane Mayer Kansky 2023, Jenkovo nagrado 2021, Župančičevo nagrado 2020, dve nagradi Vitez poezije 2018, bila je finalistka za nagrado Palma Ars Acustica.
Cikel Ciklon omogočata: Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo
Ciklon je cikel dogodkov, ki so zasnovani tako, da dajejo vidnost in prostor queer glasbenicam in glasbenim skupinam v lokalnem (lgbt+) varnem odrskem prostoru. S ciklom glasbenih in diskurzivnih dogodkov Ciklon povezujemo lokalne glasbene ustvarjalke (tudi mlajše generacije) z glasbenicami iz sosednjih (Avstrija, Hrvaška) in ostalih držav (Švedska) ter tako vzpostavljamo mrežo glasbenic v evropskem prostoru z namenom povezovanja, izmenjevanja ideje, izkušenj ali izzivov.