Michał Witkowski: Lubiewo

Michał Witkowski (1975) sodi med najvidnejše poljske pisatelje mlajše generacije. Izdal je zbirki kratke proze Copyright (2001) in Fototapeta (2006) ter tri romane: Lubiewo (2005) Kraljica Barbara (Barbara Radziwiłłówna z Jaworzna-Szczakowej 2007) in Margot (2009).   O Lubiewu svoji najodmevnejši knjigi je avtor napisal: Bojim se da bodo imeli mediji potrebo knjigo navleči na lastno kopito. Da bodo to kar je zasebno in posamično zamolčali in na dan potegnili tisto česar tam v resnici sploh ni: Nizozemsko posvojitev itd. Da bodo knjigo stlačili v predalček "boj za pravice" napravili iz nje "manifest" "prvo poljsko gejevsko knjigo" itd. Sploh karkoli "prvega" npr. "prvi tak pogumen poskus …" ali pa "prvo poljsko queerovsko knjigo". Medtem ko je to edinole moja prva (in zadnja) knjiga ki niti ne govori toliko o pedrih kot delu le-teh ki se jim pogovorno reče tetke pa tudi o za bralce precej eksotičnih navadah ki jih je to okolje oblikovalo skozi leta. Med drugim me zanima katere ženske vzorce prevzemajo in zakaj ravno te in ne drugih. Mene ne zanimajo geji iz srednjega razreda ampak prav ti "odvratni umazani slabi" ker jim ne preostane drugega kot spletanje zgodbic jezik izmišljanje in to jim mora biti več kot dovolj. Geji iz srednjega razreda imajo svoje resne zveze hišice z vrtički in kosilnice za travo ti pa nimajo čisto nič. To je dvojni družbeni rob: niso samo geji ampak najbolj kriminalni sloj - tatovi prostitutke vlačuge. Če že imajo službo potem jo opravljajo sede. Sedijo. In medtem ko sedijo v kakšni dežurni sobi nočnega čuvaja zaporu ali kje drugje sanjajo in si izmišljujejo kar se da fantastične reči - zato so tako privlačni kot literarni liki. Resničnost pa naj bo še tako nagnusna se jih ne tiče ker živijo v svojem neresničnem svetu. Celo kadar se obrekujejo zgolj zadovoljujejo potrebo po pripovedovanju. Ta pedrska bohema se pred norostjo zateka v teatralnost camp nadrealizem. So uporniki zoper družbene hierarhije: kar je se drugim zdi nagnusno se njim ne svet srednjega razreda pa se jim kaže v vsem svojem rožnatem brezupu. Torej relativizirajo "splošno sprejet" dober okus "splošno priznana" moralna načela … So zaušnica vsemu kar je totalitarno splošno zavezujoče za vse in posvečeno. (Vir: http://free.art.pl/michal.witkowski)       / odlomek prevod Boris Kern /   O sebi govorita v ženski osebi oponašata ženske še do pred kratkim sta v parku osvajala fante pred Opero in na železniški postaji. Ne vemo koliko je bilo v tem resnice koliko folklore koliko pa navadne zafrkancije. Nekaj pa je gotovo - sta del sploh ne majhne skupine ljudi ki je odvisna od seksa. Pecanje je za njiju prava rutina! Celo zdaj ko sta v pokoju s tema trebuhoma sta zmožna marsičesa. Nobeden od njiju ni vedel da obstajajo plastične operacije niti možnosti za spremembo spola. Zadostovalo je opletanje z navadnimi črnimi torbicami ki sta jim rekli "torbičke". Kajti oblačita se v to kar imata - povprečnostni ekstrat socialističnega pedigreja. Zadošča držanje cigarete na drugačen način obrit obraz in vse te besede. V besedah tiči njuna moč. Ničesar nimata vse si morata zmislit zlagat zamrmrat. Dandanes se da za denar spremenit vse: spol barvo oči las ... Ni prostora za domišljijo. Zato sta raje revni in se tako "zabavata": - Pa dej nehi no lubica! - se zdaj spederira Patricija in postreže čaj v okrušeni skodelici. Ja v stari malomarni skodelici ampak vendarle na pladenjčku in s servetom. Oblika oblika je najpomembnejša. In besede. - Pa dej nehi no! To niso več tisti časi rit je že uvenela kje je ta predpredlanski sneg? O moj bog ti trapa ti si čisto zmešana? Pusti me! Lepo je rekel stari Villon: samo fante pecaj! Tako smo tudi delale. Pederiranje pomeni oponašanje žensk - tako kot si jih predstavljajo - opletanje z rokicami piskajoč glas govorjenje "pa dej nehi no" in "o moj bog bogica". Ali pa ufuravanje tipčku ko mu greš z roko pod brado in rečeš: - Glavico miško višje dvigni ko se z mano pogovarjaš. - Niti približno nočeta bit ženski želita bit tetkici. Tako se dobro počutita to je bil je in bo ostal njun način. Zabava v igranju babnic. Bit prava ženska že ni to to - igra vzburja izpolnitev pa kakšna izpolnitev neki ... In v njunem jeziku izpolnitev ni bilo. Poznata le besede kot so "lakota" "neizpolnitev" "mrzel večer" "veter" in "pridi pridi". Stalno zadrževanje v višjih rajonih dna med postajo najbolj klavrno službo in parkom kjer je bilo javno stanišče. Lahko bi celo rekli da je bil to nekakšen usran center sveta. ...