Naročam se na e-novice
topografije net
T O P O G R A F I J E
Z V O K A
2 0 2 3

TOPOGRAFIJE ZVOKA 2023: SREČEVANJA / TOPOGRAPHIES OF SOUND 2023: ENCOUNTERS

17. - 18. november 2023,  Galerija Škuc, Ljubljana

Topografije zvoka vedno pomenijo srečanje, srečevanja, trke v zvočnem okolju, ki nas afektira, daje misliti in nas vpenja  v različne kontekste. Srečevanja so v sodobnem (post pandemskem) času absurdno postala mediirana, vtrta v virtualni prostor, zvok pa prostor rabi, rabi ga za svojo širitev, rabi stik, korelacijo. Pričujoči program nagovarja tovrstna srečevanja, srečevanja v medgeneracijskem prostoru, med ljudskim in sodobnim, med glasom, šumom in zvenom, med fizičnim in zvočnim telesom in njunim izzvenom v resonanci prostora, v šumu,  v večslojnosti časa, ki se reaktualizira preko odmeva preteklosti, v večglasjih med osebnim in družbenim, med spominom in minljivostjo. Srečuje se z besedo, z glasovi, tekstom, šumom, tehnološko obdelavo zvoka, z materialno zvočno sledjo zvočnega zapisa, v mikrotonalnem zvenu glasbil in nepredvidljivi naturi elektronsko generiranega šuma. Italijanska skladateljica in glasbenica Silvia Tarozzi subtilna tonska ubiranja skrajno pretanjeno in hkrati ekspresivno vpenja v predrugačeno tradicijo petja in zborovstva, v večglasja glasbil, glasov, zvočil, posnetkov in v okoliški šum, ki se nenehno gnetejo v vedno na novo nastajajočem organizmu, polnem harmonskih trkov in zlitij. V njih tli paradoks solističnega nastopa, biti sam, a obenem v nenehni polifoniji zvokov, ki nas obdajajo. V tej polifoniji tiho zvenijo tudi sledi in glasovi preteklosti, kot v ljudskih pesmih kot živih pričevalcih naše družbene preteklosti in sedanjosti. V njih zveni  »Ljudska pesem kot socipolitični komentar« v besedah Bogdane Herman, domačega pionirskega glasu srečevanj preteklega in sodobnega, ki v duu z eksperimentalnim glasbenikom in intermedijskim ter zvočnim umetnikom Borutom Savskim ustvarja skrajno samosvoj zbir novokomponiranih eksperimentalnih slovenskih ljudskih pesmi ni glasbena arheologija, ampak živo in sodobno ukvarjanje z vzorci ljudskih pesmi. Je tkanje spomina, ohranjanje živosti v zvenu in šumu. Hkrati pa je tudi minljivost, srečanje in poslavljanje obenem. Mehiška skladateljica in glasbenica Angélica Castello nas v svojih štirinajstih refleksijah o koncu sooči z lastno zgodovino zvoka, zgodovino, ki je v nenehnem preoblikovanju, v soočanju z novimi zvoki, prostori in idejami, ki zvenijo v lastni minljivosti. Zvok kot odtekanje, poslavljanje, minljiva entiteta, ki se vtisne v našo refleksijo, v nas in nas lahko preoblikuje, pusti sled.. Zvok je vedno ta vmesna točka,  to srečanje, ta stik, trk, ki pregnete aktualno realnost v hipu trenutka in vzpostavlja novae mogoče prostore, v katerih pa vedno odzvanjajo sledi minulega, sledi spomina in glasov preteklosti, ki se na ta način vedno znova in znova reaktualizira. V srečanjih.

 

TOPOGRAFIJE ZVOKA 2023: Bogdana Herman & Borut Savski: Čista glasba

Petek, 17. november 2023 ob 20.00, Galerija Škuc

 BOGDANA HERMAN & BORUT SAVSKI (Slovenija): Čista glasba

ČISTO kot ROB: npr. čisto do konca, čisto na vrhu, čisto pri miru, …

ČISTO kot BREZ: čisto zlato, čista voda, čista površina, …

ČISTO z vidika ČISTEGA TONA, ki bi ga poskušala držati, a se to ne da, ker telo tega ne dopušča… (Bogdana Herman)

Čista glasba je tista, ki je povedna sama po sebi. Ne potrebuje vsebine / družbenega konteksta. Je ideja (ne potrebuje telesa?). Nastaja kot logična (cerebralna?) dejavnost (glava brez telesa?). Je ideal, ki se mu približuje z redukcijo elementov družbenosti (družabnosti?). Čista glasba ni iskanje naravnih vzorov ali naravnih virov - ni mimetična. A vse to so le izhodišča. (Borut Savski)

Borut Savski in Bogdana Herman ustvarjata skrajno intriganten trk med sodobnostjo in preteklostjo, med tehnološko vsakdanjostjo in arhaičnim, ljudskim, zajetim v sodobnem miljeju. A tudi tehnološko je v njunem primeru rustikalno, izvzeto iz sfere potrošniške gonje v tehnologiji in vtrto v lasten ustvarjalni izraz, kjer tehnologija postane sredstvo skupnega prostora, skupnosti, kot je bila v preteklosti ljudska pesem. Od novokomponiranih pesmi v sveži izdaji prehajata v »Čisto glasbo«.

Bogdana Herman, profesorica slavistike in učiteljica veščin sporazumevanja, pesnica, raziskovalka in pevka ljudskih pesmi  je ena izmed pionirk, ki je zvene, zvoke in vsebine ljudske glasbe spojila z današnjimi zvočnimi praksami in razprla tenko navidezno linijo, ki naj bi ljudskost ločevala od sodobnosti, med ljudskim in umetnim. Je članica ponovno obujene legendarne zasedbe Salamander, ki v sodobni maniri in skozi improvizacijo uglasbljuje poezijo Milana Dekleve. Posnela je vrsto plošč, nastopala v 23 državah sveta, ustvarjala radijske in TV oddaje o slovenskih ljudskih pesmih, narečjih in govorih, vrtla petje v filme, TV dokumentarce in gledališe predstave. Na njeni poti jos premljajo številni sodelavci: Tomaž Pengov, Jerko Novak, Milan Dekleva, Marko Kravos, Lado Jakša, Ivan Volarič Feo, Marko banda, Volk Folk, Zdravko Duša, Damijan Kracina, Jure Tori, Bakalina Velika, Borut Savski. Afrodita Hebar, Milena Kosec, Anja Šmajdek, Svetlana Makarovič, Silvana Paletti, Katarina Juvančič, Irena Z. Tomažin, Zvonka T. Simčič. 

Mednarodno priznani domači ustvarjalec Borut Savski je pionir zvočne umetnosti, njen temeljni sotvorec v našem prostoru. Je intermedijski umetnik, tvorec zvočnih in interaktivnih orodij ter mehanizmom, založnik (Trivia), radijski umetnik (Ministrstvo za eksperiment, Radio Študent), tvorec novih umetniških paradigem, prostorov in skupnosti (Cirkulacija 2), mislec zvoka (Huda ura), eden prvih avtorjev zvočnih postavitev v naših galerijskih prostorih in glasbenik, ki o glasbi in zvoku razmišlja drugače, povsem samosvoje in s tem močno vpliva na naše glasbeno in zvočno ustvarjalno okolje.

Povezava: http://www.3via.org/index.php?htm=novoljudske/index 

 Savski Herman foot Ales Rosa 1

foto: Aleš Rosa

BOGDANA HERMAN & IRENA Z. TOMAŽIN: Glasovanja

Pogovor med dvema glasovalkama o glasu, glasovih, petju, sodobnosti, tradiciji … o srečevanjih glas(ov) med osebnim in družbenim …

 

TOPOGRAFIJE ZVOKA 2023: Silvia Tarozzi: Coralli / Angélica Castello: Catorce reflexiones sobre el fin

Sobota, 18. november 2023 ob 20:30, Galerija Škuc

 SILVIA TAROZZI (Italija): Coralli

Coralli je igra asonanc, ki spominja na zbor, zborovskost, večglasno petje. Coralli je elektroakustični solo projekt, v katerem sodeluje majhna množica različnih zvočnih organizmov: glas, shennai, terenski posnetki, igračaste citre, midi orgle, violina, kitare ... Ti skupaj rišejo zvočne pokrajine in včasih gradijo strukturirane harmonije. Na nastopu akustično petje, violina in kitara vodijo dialog, ki se naslanja na vnaprej posnete zvoke, ustvarjajo prostore za improvizacijo ali se držijo melodije pesmi. V samosvojih »karaokah« polifonija akustičnih in vnaprej posnetih zvokov poraja različne zvočne prostore ter različne gostote, dinamike in orkestracije. Coralli je delo v nastajanju, v katerem se "zvočni organizmi" sčasoma spreminjajo, kar odraža proces rasti, odkrivanja in glasbenega eksperimentiranja.

Silvia Tarozzi je violinistka, skladateljica in improvizatorka. Ustni prenos glasbe in oblika, ustvarjena z globokim potopitvijo v zvok, sta značilnosti njenega glasbenega raziskovanja in se izražata v številnih tesnih sodelovanjih s skladatelji, kot so Éliane Radigue, Pauline Oliveros, Pascale Criton, Cassandra Miller, Martin Arnold, Pierre-Yves Macé in Philip Corner.  Njeni projekti so izšli pri priznanih založbah I dischi di Angelica, Unseen Worlds, New World Records in Potlatch. Njene koncerte sta posnela in predvajala radio BBC in France Musique. Je članica znanega francoskega ansambla za sodobno glasbo Dedalus. Redno nastopa na festivalih in prizoriščih v Evropi, Severni Ameriki, Kanadi in Mehiki. V kritiško mednarodno odmevnem projektu iz l. 2021Canti di guerra, di lavoro e d’amore je skupaj s čelistko Deborah Walker subtilna tonska ubiranja skrajno pretanjeno in hkrati ekspresivno vpela v tradicijo podeželskih ljudskih pesmi iz Emilije oz. širše regije Emilija Romanja, pesmi delavk, žensk, nosilk sveta v pesmih upora in sočutja.

Povezava: www.silviatarozzi.it 

Silvia  Tarozzi radio  Giorgio Giliberti) 

 foto: Giorgio Giliberti

ANGELICA CASTELLO (Mehika): Catorce reflexiones sobre el fin

Delo Catorce reflexiones sobre el fin (Štirinajst razmišljanj o koncu) je nastalo na podlagi instalacije, ki je bila leta 2019 razstavljena v Museo de Arte Contemporáneo de Oaxaca v Mehiki. Štirinajst magnetnih teles na traku, v dialogu s štirinajstimi deli elektroakustične glasbe, kasneje vpetih v album in glasbo, sestavljeno iz zvočne antologije Angélice Castelló.  Catorce reflexiones sobre el fin je kompleksna skladba, sestavljena iz več delov, ki imajo, čeprav so med seboj artikulirani, svoje lastno življenje. Kot vsako telo imajo tudi ta edinstveno zgodovino, sestavljeno iz mešanih fragmentov, ki jih je sproducirala Angélica; od terenskih posnetkov, referenc in samoreferenc do prejšnjih skladb, izkušenj in glasovnih posnetkov, narejenih posebej za te skladbe, ponovno posnetih v različnih formatih, od low do high fidelity, analognih in digitalnih, sestavljenih, razčlenjenih in rekomponiranih (Castelló, A., 2019). Podobno, kot vsako telo, razmišljajo tudi o svojem koncu, bodisi absolutnem bodisi časovnem, o številnih načinih biti končen in poslavljanja.

Skladateljica, glasbenica, improvizatorka in zvočna umetnica Angelica Castello že več let predstavlja aktivno ustvarjalno nit med Evropo in Mehiko. Castelló, rojena leta 1972 v Mexico Cityju, je študirala glasbo v rodnem mestu na Conservatorio Nacional de México, na Université de Montréal, Conservatorium van Amsterdam, Konservatorium der Stadt Wien, na oddelku za kompozicijo in elektroakustiko na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti na Dunaju ter na zasebni univerzi Anton Bruckner v Linzu. Ustvarja kot solistka, v številnih zasebah (Subshrubs, Low Frequency orchestra, Cilantro, ...) in v številnih srečevanjih z mednarodno improvizatorsko sceno: Burkhard Stangl, Billy Roisz, Martin Siewert, Maja Osojnik, Katharina Klement, Urkuma, Franz Hautzinger, Isabelle Duthoit, Sophie Agnel, Gudinni Cortina, dieb13, Jerome Noetinger, Gunter Schneider, Barbara Romen, Mario de Vega, Christian Fennesz, Attila Faraveli, Kazu Uchihashi, Juanjose Rivas, Tamara Wilhelm, Dafne Vicente-Sandoval... Piše elektroakustično glasbo, komorno glasbo, ustvarja v mediju glasbenega gledališča in zvočnih instalacij ter v polju radijske umetnosti.  V l. 2022 je na znanem festivalu Wien Modern premierno predstavila delo Red Rooms or Seven episodes about a precarious relationship:Little Red Riding Hood and the Wolf, glasbeno gledališče, ki se ispirira pri instalacijah Red Rooms Louis Burgoise

Nastopi in naročena dela (izbor): Wien Modern, Festival Klangspuren Schwaz, Styriarte Graz, CTM Berlin, Salzburger Osterfestspiele, musikprotokoll im steirischen herbst, festival "music unlimited" wels, Ulrichsberger Kaleidophon, festivala Kontraste in Imago Dei (Krems), Osterfestival Tirolska, festival LMC (London), festival taktlos-bern (Bern), Grabenfesttage (Dunaj), Numusic (Norveška), Interpenetration (Gradec), Radar (Mehika), Konfrontationen Nickelsdorf, Visiones Sonoras (Mehika), High Zero (Baltimore), artacts (St. Johann), Blurred Edges (Hamburg) in drugi.

https://castello.klingt.org

 CASTELLO-©MORITZ-SCHELL-2-scaled

foto: Moritz Schell

 

 

TOPOGRAPHIES OF SOUND 2023: SILVIA TAROZZI: Coralli / ANGELICA CASTELLO: Catorce reflexiones sobre el fin

 

Saturday, 18th of November 2023 at 20:30

 

SILVIA TAROZZI (Italy): Coralli

 

Coralli is a game of assonances that recalls choir, chorality, the polyphonic singing. Coralli is an electroacoustic solo project that features a small multitude of different sound organisms: voice, shennai,field recordings, toy zhiters, midi organs, violin, guitare… They draw soundscapes and sometimes build structured harmonies. In the performance the acoustic singing, the violin and the guitar dialogue leaning on pre-recorded sounds, creating spaces for improvisation or adhering to the melody of a song. In a kind of improbable karaoke, the polyphony of acoustic and pre-recorded sounds gives rise to different sound spaces and different densities, dynamics and orchestrations. Coralli is a work in progress in which the “sound organisms” change over time, reflecting a process of growth, discovery and musical experimentation.

 

Coralli was presented in 2022 at Ateliers Claus in Brussels and in Bruges. In 2023 it was presented at Fridmann Gallery in New York (New Ear Festival) in collaboration with Issue Project Room, in London (Evesdropping Festival) and in Tel Aviv (Teiva Festival).

 

Silvia Tarozzi is a violinist, composer and improviser. The oral transmission of music and the form created by deep immersion in sound are the hallmarks of her musical exploration and are reflected in her many close collaborations with composers such as Éliane Radigue, Pauline Oliveros, Pascale Criton, Cassandra Miller, Martin Arnold, Pierre-Yves Macé and Philip Corner.  Her projects have been released on the renowned labels I dischi di Angelica, Unseen Worlds, New World Records and Potlatch. Her concerts have been recorded and broadcast by BBC Radio and France Musique, and she is a member of the renowned French contemporary music ensemble Dedalus. She performs regularly at festivals and venues in Europe, North America, Canada and Mexico.

 

ANGÉLICA CASTELLO (Mexico): Catorce reflexiones sobre el fin (Fourteen Reflections On The End

 

Catorce reflexiones sobre el fin (Fourteen Reflections On The End) originated from an installation exhibited at the Museo de Arte Contemporáneo de Oaxaca, Mexico, in 2019. Fourteen magnetic bodies of tape that dialogued with the fourteen pieces of electroacoustic music now contained in this album composed from the sound anthology of Angélica Castelló. Thus, Catorce reflexiones sobre el fin is a complex piece consisting of multiple parts that, although articulated with each other, hold a life of their own.Like every body, these have a unique history made up of mixed fragments spun by Angélica, ranging from field recordings, references, and self-references to previous pieces, experiences, and voice recordings made specifically for these compositions re-recorded in various formats, from lo to high fidelity, analog and digital, composed, decomposed and recomposed (Castelló, A., 2019). Likewise, as any body, they also reflect on their end, whether absolute or temporal, of the many ways of being finite and of saying goodbye. (from liner notes of Lorena Moreno Vera)

Composer, musician, improviser and sound artist Angelica Castello has been an active creative thread between Europe and Mexico for several years. Born in Mexico City in 1972, Castelló studied music in her hometown at the Conservatorio Nacional de México, the Université de Montréal, the Conservatorium van Amsterdam, the Konservatorium der Stadt Wien, the Department of Composition and Electroacoustics at the University of Music and Performing Arts in Vienna, and at the private Anton Bruckner University in Linz. She has performed as a soloist, in numerous  ensembles (Subshrubs, Low Frequency Orchestra, Cilantro, ... ) and in numerous encounters with the international improvisational scene: Burkhard Stangl, Billy Roisz, Martin Siewert, Maja Osojnik, Katharina Klement, Urkuma, Franz Hautzinger, Isabelle Duthoit, Sophie Agnel, Gudinni Cortina, dieb13, Jerome Noetinger, Gunter Schneider, Barbara Romen, Mario de Vega, Christian Fennesz, Attila Faraveli, Kazu Uchihashi, Juanjose Rivas, Tamara Wilhelm, Dafne Vicente-Sandoval. .. She writes electroacoustic music, chamber music, works in the medium of musical theatre and sound installations, and in the field of radio art.  In 2022, she premiered Red Rooms or Seven episodes about a precarious relationship: Little Red Riding Hood and the Wolf, a musical theater work inspired by Louis Burgoise's Red Rooms installations.

 Program omogočata: Ministrstvo za kulturo in Mestno občino Ljubljana

 ministrstvo-za-kulturo-republike-slovenije-in-mestna-obcina-ljubljana-2048x198-1-1200x116