SLEPO KOLENO - srečanje in branje udeleženk_ delavnic LGBT-pisanja s Suzano Tratnik
torek, 17. 9. 2025, ob 20h, Galerija Škuc
Sodelujejo: Nadja Svetlin Kastelic, Mirjam Gostinčar, Tom Veber, Mojca Fo, Tanja Mastnak, Jelka Zorn in Samanta Hadžić Žavski
Vodi:Suzana Tratnik
Pri Društvu Škuc že dobro desetletje potekajo delavnice pisanja LGBT-proze, ki jih vodi pisateljica in prevajalka Suzana Tratnik. Tokrat se bo predstavilo šest avtoric in avtor, ki trenutno obiskujejo te delavnice, na katerih poskušajo rešiti »slepo koleno« v svojih besedilih. Kako so se lotile_i te naloge in kaj je nastalo, pa bomo slišale_i na tokratni javni predstavitvi. Vabljene_i!
Nadja Svetlin Kastelic, rojena na Jesenicah, kjer je obiskovala osnovno šolo in gimnazijo, je formalno izobraževanje zaključila kot magistrica sociologije na Fakulteti za družbene vede. Poklicno se ukvarja se z mednarodnimi zadevami na področju zdravja. Izven delovnega časa se posveča kulturi in športu. Je udeleženka tekaških in kolesarskih maratonov ter triatlona, navdušuje se tudi za drsanje in tenis. Od otroštva dalje sodeluje na šahovskih turnirjih in državnih prvenstvih. Piše prozo in poezijo, kar občasno predstavi na literarnih srečanjih ali delavnicah.
Mirjam Gostinčar, letnik 1969, po poklicu in srcu socialna delavka, od tega dela sicer že malce izmozgana, a vseeno. Svet želim videti boljši kot je, tudi zato se zatekam v pisanje predvsem kratkih zgodb. Te so včasih kruto realne, morda celo brutalne, me pa sproščajo. Pisanje je vsekakor svet neštetih možnosti, verjetno edini te sorte. Pisanje (in verjamem, da vsakovrstno umetniško ustvarjanje) ponuja brezmejno svobodo in obilico možnosti, ki si jih v realnem življenju težko privoščiš izživeti. Ni težko- zaplavaš pač v svet sanj in domišljije, in na ta način preizkusiš nešteto različnih življenj / vlog. V tem tihem in povsem mojem svetu si odpočijem, se razelektrim in si napolnim baterije:-)
Tom Veber rojen v Mariboru leta 1995 je igralec, interdisciplinarni umetnik, občasni prozaist, urednik, predvsem pa pesnik. Izdal je štiri pesniške zbirke (Točka preloma, Do tu sega gozd, Pordelih lic, Plesen in druge ljubezni), uredil je tudi dve antologiji poezije (Millimeter in pol in Srca v igri). Njegove pesmi so preveden v številne jezike, za svoje delo pa je bil tudi nagrajen, med drugim je prejemnik nagrade Fanny Haussmann za najboljši cikel pesmi.
Mojca Fo je arhitektka, slikarka in ilustratorka. Kadar slika, se njeni svetovi razvijajo iz zgodb v podzgodbe, iz realnih in fantastičnih globoko v arhetipske podobe in svetove. Prav táko je njeno pisanje. Zgodbe, ki so žive in pronicljive, ter podobe ulic in notranjih prostorov pogosto povezuje z zgodbami in podobami akterjev v njih. Blizu ji je japonska kultura, s katero se intenzivno ukvarja, tudi filozofija in narava. Piše krajšo prozo in pesmi, je dobitnica večih priznanj in nagrad. Sodelovala je na več kot 40-ih razstavah pri nas in v tujini.
Jelka Zorn je izredna profesorica na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za socialno delo. Kratke zgodbe in poezijo je brala na festivalu Lezbična četrt in Velikem lezbičnem branju. Pesem »Po protestu« je objavila v zbirki Beseda upora (uredil Dejan Koban), kratko zgodbo »Pregon« pa v spletnem časopisu Mešanec. Piše s podporo kreativnih delavnic pri Suzani Tratnik in Branetu Mozetiču. Navdih za pisanje črpa iz aktivizma in prevpraševanja medosebnih odnosov.
Samanta Hadžić Žavski (1993) je komparativistka in pisateljica. V študentskih letih je začela pisati kratko prozo, ki jo je objavljala v revijah Locutio, Novi zvon, Spirala, Sodobnost in Literatura. Izdala je dve zbirki kratke proze, Serijski morilec(2019) in Obiski (2022). V romaneskni formi pa se je preizkusila z romanoma Smrt, v temo zavita (2023) in Še en vdih (2025).
Tanja Mastnak (1962) je umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka in pedagoginja. V študentskih letih je pisala radijske igre in scenarije. Najbolj odmevna je bila radijska igra Onkraj dotika. Objavila je strokovno monografijo Koncept ponavljanja v slovenski umetnosti modernizma in doktorirala s tezo Ustvarjalni potencial marginalnega: ženske v slovenski umetnosti. S pisanjem proze se intenzivneje ukvarja šele zadnjih deset let. Objavila je dva romana: Alternativni ukrep in Sibirija.
program Društva ŠKUC omogoča: Javna agencija za knjigo RS
