Naročam se na e-novice
galerija-pogovor
S K R B N O
K U R I R A N J E
Skrbno kuriranje
predstavitev knjige in pogovor o kuriranju kot skrbstveni praksi
ponedeljek, 3. 4., 2023, ob 18.uri, Galerija Škuc, Stari trg 21, 1000 Ljubljana
Predstavitev knjige Skrbno kuriranje (Curating with care, Routledge 2023) s sourednico Elke Krasny in piskami poglavja Platforma skrbi: kolektivni kuratorski načini n*a*i*l*s hacks*facts*fictions (The platform of care: collective curatorial modes of the n*a*i*l*s hacks*facts*fictions platform) Petjo Grafenauer, Brigito Miloš in Katjo Kobolt.

Zbornik Skrbno kuriranje (2023), ki sta ga uredili Elke Krasny (Akademija umetnosti Dunaj) in Lara Perry (Univerza v Brightonu) združuje refleksije več kot 20 avtoric_jev kuratorstvu kot skrbstveni praksi in poziva h kuratorski pozornosti do prvenstva skrbi za vse življenje ter k bolj “skrbnemu kuratorstvu”, ki se odziva na družbeno, ekološko in politično analizo kuratorskega skrbništva.

Izhajajoč iz meddisciplinarnega in medgeneracijskega umetniško-raziskovalnega projekta Roževina zgodovine (n*a*i*l*s hacks*facts*fictions platforma, Mesto žensk, District Berlin, galerija Škuc, UL-ALUO, Goethe-Institut Ljubljana, 2020), ki je razgrinjal pogled na zgodovino skozi vizuro kozmetike in lepotnega dela, so Petja Grafenauer (ALUO), Katja Kobolt (ZRC SAZU) in Brigita Miloš (Univerza na Reki) v zbornik Skrbno kuriranje (2023) prispevale razmišljanja o ambivalentnosti kozmetike, kuratorstva in real-politike kot skrbi.

Družbeni in ekološki boji za drugačno planetarno kulturo, ki temelji na skrbi in spoštovanju dostojanstva življenja, se odražajo v sodobnih kuratorskih praksah, ki raziskujejo soodvisnosti človeka in nečloveške narave. Prevlada teme skrbi v kuratorstvu je odziv na dvojno krizo: krizo družbene in ekološke skrbi, ki je značilna za globalno politiko, in poklicno krizo kuratorstva pod pritiski vse bolj komercializirane kulturne krajine. V knjigi so zbrani teoretični eseji, metodološki izzivi in študije primerov kuratork_jev, aktivistk_ov in teoretičark_kov, ki delujejo v različnih globalnih geografijah, da bi raziskale različne načine, na katere se kuratorsko delo kaže kot skrb, saj je življenje in preživetje vseh bitij odvisno drug od drugega.

Predstavitev zbornika bo potekala v angleškem jeziku in bo v pogovoru z udeleženkami tematizirala možnosti in pasti kuriranja kot skrbstvene prakse.

Dogodek bo osvetlil tudi večletno participatorno meddisciplinarno raziskovanje mednarodne platforme n*a*i*l*s hacks*facts*fictions, predvsem njegovo ljubljansko postajo Roževina zgodovine (26. Mesto žensk festival, 2020), ki je na pobudo Katje Kobolt združila kuratorke_je, umetnice_ke, teoretičarke_ke in študentke_e v skupnem raziskovanju zgodovino skozi vizuro kozmetike in lepotnega dela, ter s produkcijo umetniških del, izvirnih znanstvenih in strokovnih prispevkov, z razstavo z diskurzivnim in pedagoškim programom ter zbornikom razkrila povezave med režimi dela, spoli, družbenimi razredi, migracijami, različnimi identitetami in njihovimi estetskimi kodiranji.

___________

Dr. Elke Krasny, profesorica za umetnost in pedagodiko ter predstojnica oddelka za izobraževanje v umetnosti na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Krasny v svojih znanstvenih in akademskih spisih, kuratorskem delu in mednarodnih predavanjih obravnava vprašanja skrbi v sedanji zgodovinskih presečiščih s poudarkom na emancipatornih in transformativnih praksah v umetnosti, kuratorstvu, arhitekturi in urbanizmu. Razstava iz leta 2019 in uredniški zbornik Critical Care. Architecture and Urbanism for a Broken Planet, ki sta jo kurirali in uredili skupaj z Angeliko Fitz, je izšla pri založbi MIT Press in uvaja perspektivo skrbi v arhitekturi, ki obravnava antropocenske pogoje globalne sedanjosti. Krasny je skupja z Laro Perry souredila knjigo Curating as Feminist Organizing (Kuratorstvo kot feministično organiziranje, Routledge, 2023).

Dr. Petja Grafenauer je docentka na Oddelku za teorijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Je specialistka za lokalno in regionalno umetnost po drugi svetovni vojni, s poudarkom na slikarstvu in sodobni umetnosti. Od leta 2012 raziskuje tudi presečišča med gospodarstvom in umetnostjo. Trenutno dela na dveh raziskovalnih projektih, in sicer Modeli in prakse mednarodne kulturne izmenjave Gibanja neuvrščenih: raziskovanje prostorsko-časovnih kulturnih dinamik in Protesti, umetniške prakse in kultura spomina v postjugoslovanskem kontekstu. Svoja dognanja redno objavlja v znanstvenih, strokovnih in poljudnih medijih, nazadnje v Tretjem besedilu. Napisala ali uredila je več knjig o likovni umetnosti, med drugim študijo o pop artu na Slovenskem z naslovom Non-Aligned Pop (2017), knjigo besedil Zdenke Badovinac z naslovom An Authentic Interest (2010) in monografijo o slikarju Aleksiju Kobalu (2008).

Dr. Brigita Miloš je docentka na Oddelku za kulturne študije Univerze na Reki. Ukvarja se s področjem študij spolov in literature, študij telesa in feministične teorije. Je koordinatorka Centra za ženske študije na Reki.

Dr. Katja Kobolt se kot raziskovalka, kustosinja in umetnostna pedagoginja ukvarja s spolom, umetnostjo in literaturo ter zasleduje vprašanja širšega kulturnega pomena. Kobolt je v sodelovanju z različnimi institucijami in feminističnimi ter postmigrantskimi skupinami (mdr. transjugoslovanski kuratorski kolektiv Red Mined, n*a*i*l*s hacks*facts*fictions platforma) in ustanovami (mdr. Mesto žensk, 54. Oktobrski Salon Beograd, District Berlin, Lothringer 13 München) spodbudila in izvedla raziskovalne, publikacijske, umetniške in kulturne projekte. Predavala je na Humboldt Universität zu Berlin, Berlin University of the Arts, Ludwig-Maximilians-Universität v Münchnu in na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici. Je Marie Skłodowska-Curie raziskovalka na Inštitutu za kulturne in spominske študije Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU.

___________

Dogodek soorganizirajo: ALUO, Galerija Škuc, Goethe-Institut Ljubljana, Mesto žensk, ZRC SAZU

___________

Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.