POSVETI, DELAVNICE IN OKROGLE MIZE

7. 10. 2024, Galerija Škuc

Delavnica/ posvet Skupaj povezani v sodobni umetnosti in kulturi

Delavnico sta vodila Andreja Žele in Žiga Sedmak

Sodulujoči: Darinka Županec Ivanovski, Irena Orel, Alenka Marsenić, Matjaž Končina, Jernej Škof, Maša Cvar, Nevena Aleksovski, Nina Cvar, Tamara Mihalič, Nina Pernat, Zala Hriberšek, Barbara Kanc in Miha Bizjak

Tokrat smo se na delavnici osredotočili na delo z otroci s posebnimi potrebami (lažja in zmerna duševna motnja).

Delavnico sta vodila in z nami delila svoje bogate izkušnje strokovna sodelavca Andreja Žele in Žiga Sedmak. Na delavnici sta predstavila kako kulturne vsebine približati otrokom s posebnimi potrebami. Sledil je pogovor in izmenjava izkušenj z udeleženci_kami. 

Andreja Žele,  univerzitetna diplomirana pedagoginja in sociologinja kulture z opravljenim specialno  pedagoškim izpopolnjevanjem za delo z izbrano skupino otrok s posebnimi potrebami.  Zaposlena na OŠ s prilagojenim programom Levstikov trg  od leta 2009. Udeležuje se  različnih izobraževanj in usposabljanj s področja kulture in umetnosti za šole, sodelujem z  različni inštitucijami na tem področju ter organiziram najrazličnejše kulturne dogodke ter dneve dejavnosti za učence.

 Žiga Sedmak, dipl. profesor defektologije, strokovni delavec, 2o let zaposlen na Centru Janeza Levca,  Ljubljana. V vzgojno izobraževalno delo vpleta vsebine dramske vzgoje četudi ni posebej  opredeljena kot področje posebnega programa vzgoje in izobraževanja z a osebe z  zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Nekaj manj kot 25 let, z nekaj vmesnimi premori,  deluje v Šentjakobskem gledališču kot ljubiteljski igralec in režiser.

26. 8. 2024, Galerija Škuc

Skupaj povezani v sodobni umetnosti in kulturi z Tomažem Deklevo Lapanje

Delavnico je vodil Tomaž Dekleva Lapanje

Sodelujoči: Olivija Grafenauer (Društvo Impro), Alenka Marsenič, Nuka Horvat (DruštvoTransAkcija), Danko Ostojić, Saša Strnad, Darinka Županec, Miha Satler, Jernej Škof, Nevena Aleksovski, Nina Pernat, Maša Cvar, Matjaž Končina, Tina Cerk, Zala Hriberšek in Jasmina Kožar

Tomaž Lapajne Dekleva je dramatik in vsestranski ustvarjalec na področju sodobnega gledališča. Z gledališko improvizacijo se je začel ukvarjati leta 1993. Izobraževal se je v številnih delavnicah mentorjev improvizacijske šole Dela Closa. Danes je poklicni gledališki ustvarjalec, ki je sooblikoval projekte Društva za razvoj gledališča v izobraževanju, Kolektiva Narobov, Društva Rdeči noski, Radia Slovenija, Televizije Slovenija, … Je avtor več objavljenih in uprizorjenih dramskih besedil, knjig in strokovnih člankov in član Društva slovenskih pisateljev.

Tomaž nam je na  delavnici predstavil načine kako najti in spodbujati iskrice sprejemanja, radoživosti, veselja, optimizma - ne da bi te oseba zavrnila in hkrati na spoštljiv način ozavestiti morebitne  stiske uporabnikov, ki se lahko vrstijo od občutka nepripadanja, neuspešnosti v šolanju/delu, do zdravstvenih težav, nesprejemanja spolne identitete/usmeritve, staranja in/ali drugih.

Delavnico, posvet smo zaključili z pogovorom in izmenjavo izkušenj dela z ranljivimi skupinami.

7. 6. 2024, Galerija Škuc

O specifičnih oviranostih gibalno oviranih mladih ter pristopi/orodja za delo z njimi

Delavnico je vodila Zala Hriberšek 

Sodelujoči:Maša Cvar, Jasmina Kožar, Nina Cvar, Ana Marija Kanc, Nevena Aleksovski, Nina Pernat, Tina Cert in Jernej Škof

Zala Hriberšek je profesorica slovenskega jezika in književnosti ter je poleg predmeta slovenščine učila predmete iz odprtega kurikula s področja kulture in umetnosti v različnih programih Srednje šole Cirius Kamnik.  Na delavnico je povabila tudi svo bivšo učenko Tino Cerk, ki nam je o svoji oviranosti povedala naslednje:

Kaj pomeni »biti oviran«, se sprašujem že celo življenje. In vedno pridem do istega odgovora. Okolje je tisto, ki te naredi omejenega ali oviranega. Z besedo »okolje« se navezujem na ljudi in družbo, bolj kot na materialne ovire. Čeprav so tudi te pomembne, so nadvse pomembni pogledi in pronicljivost ljudi v dojemanju drugačnosti od sebe. Vselej smo medsebojno drugačni, a vendar medsebojno podobni ali enaki v vrednotah, željah, upanju, vrednosti.

S prvo oviranostjo sem se soočila v osnovni šoli, kjer zaradi družbenih norm in pričakovanj, nisem dosegala standarda »normalnosti«, zaradi težave v hoji in počasnosti. »Okolje ali družba« sta me  naredila invalida, saj se sama nisem prej definirala kot nezmožno. Moja entiteta ni bila enakovredna njihovi ali njim samim –  tako so me definirali.

Stigmatizacija do drugačnosti se zmanjšuje z boljšim prepoznavanjem naše splošne medsebojne drugačnosti med vsemi nami ne glede na (ne)invalidnost. Zagotovo pa je še veliko stigmatizacije, prisotno predvsem v neurbanem okolju.

Ni mi težko živeti s svojo oviranostjo ali invalidnostjo. Imam dovolj kvalitetno življenje, mogoče v nekem primeru celo boljše, saj sem zato imela več priložnosti v življenju, kot jo je imel hodeči sovrstnik/imela hodeča sovrstnica. Videla sem več sveta, kulturnih dogodkov, spoznala veliko različnih ljudi ... Vsaka stvar ima svoje prednosti in slabosti, zatorej imam tudi slabe izkušnje. Konstantna dokazovanja sebi ter drugim o sposobnosti in zmožnosti, sprejemanju sebe in svojega spreminjajočega se zdravstvenega stanja, spopadanjem s stereotipi in z nezmožnostjo v primerjavi z drugim. Skratka, lahko bi rekli, da se vsi spopadamo z istimi vprašanji in željami, le na drugačen način jih naslavljamo in po drugačni poti bojujemo svoje notranje in zunanje boje.

10. 4. 2024, ŠKUC, Metelkova 6 

O specifičnih oviranostih LGBT+ ter pristopi/orodja za delo z njimi

Delavnico sta vodila Miha Satler in Jernej Škof

Sodelujoči: Nina Pernat, Matjaž Končina, Nina Cvar, Tamara Mihalič, Jernej Škof, Jasmina Kožar, Nevena Aleksovski, Miha Satler, Maša Cvar in Nevena Aleksovski

Z ožjimi sodelavci projekta smo imeli srečanje, kjer smo  analizirali izvedene delavnice, predebatirali težave, ki se pojavljajo pri izvajanju projekta, predvsem pri izvedbah delavnic, ki potekajo na terenu pod vodstvom strokovnih delavcev in mentorjev. V pomoč nam je bili strokovni sodelavec Miha Satler, ki nam je predal svoje zkušnje z delo z mladimi LGBT+ in delo v Ilgyo.

16. 10. 2023, Galerija Škuc

Kaj ranljivim skupinam pomeni umetnost

Izmenjava dobrih praks strokovnih sodelavcev, umetnikov_ic in kulturnih delavcev, ki pripravljajo in izvajajo vsebine za ranljive skupine.

Sodelujoči: Andreja Žele, Žiga Sedmak, Maja Ličen, Zala Hriberšek, Jernej Škof, Jasmina Kožar, Maša Cvar, Nevena Aleksovski, Maša Ogrizek, Alenka Spacal, Katjuša Kovačič, Adrijan Praznik, Olja Grubić, Jasna Klančišar, Miha Perne, Mateja Fi, Mija Pungeršić in Nataša Bucik

Na posvetu smo se zbrali vsi, ki smo na projektu sodelovali v letu 2023, tako strokovni delavci,  umetniki_ce in delavci v kulturi. Namen srečanja je bil, da izmenjamo izkušnje in pridobimo dodatna znanja, ki jih potrebujemo za delo z ranljivimi mladimi, ter spoznamo, kaj umetnost tem občinstvu pomeni. Hkrati so nas  strokovni delavci seznanili z orodji za delo z mladimi ter pristope, ki jih lahko uporabimo, ko delamo z mladimi s specifično oviranostjo. Umetniki_ce in kulturni delavci pa smo izmenjali izkušnje  in dobre prakse, ki smo jih imeli na delavnicah namenjenim ranljivim skupinam. Okvirno smo se dogovorili tudi kako s projektom nadaljevati in ga nadgraditi v prihodnjih letih. Veseli smo bili, da se nam je pridružila tudi Nataša Bucik in nam podala tudi svoje bogate dolgoletne izkušnje, ki jih ima z delom in promocijo kulturne vzgoje. V programu sodelujoče_i umetnice_ki so prejeli certifikat o pridobljenih izkušnjah.

9. 6. 2023, ŠKUC, Metelkova 6

O specifičnih oviranostih mladih ter pristopi/orodja za delo z njimi

Sodelujoči: Jernej Škof, Tamara Mihalič, Jasmina Kožar, Nevena Aleksovski, Zala Hriberšek, Maša Cvar in Tanja Matjašević

Z ožjimi sodelavci projekta smo imeli srečanje, kjer smo  analizirali izvedene delavnice, predebatirali težave, ki se pojavljajo pri izvajanju projekta, predvsem pri izvedbah delavnic, ki potekajo na terenu pod vodstvom strokovnih delavcev in mentorjev. V pomoč nam je bili strokovna sodelavka Zala Hriberšek, ki nam je predala svoje bogate izkušnje z več kot 30 letnim delom z mladostniki iz ranljivih skupin.

 Projekt omogoča: Ministrstvo za kulturo RS