CAT JUGRAVU: Trans(myth) Me Baby One More Time
Rave-Performans
Torek, 10. 9. 2024, ob 21. uri, Katedrala, Kino Šiška, Ljubljana.
Nebinarna_ romska_/romunska_ aktivistka_ in performerka_ Cat Jugravu v sodelovanju z lokalnimi trans in kvir osebami ustvarja rave-performans, ki združuje slovensko/slovansko kvir mitologijo in folkloro. Jugravu spodbuja povezanost in pripadnost z ravingom, ki lahko marginaliziranim skupinam ponudi zatočišče in utopični pobeg od prevladujočih norm. Potopitvena izkušnja je namenjena vsem, njen cilj pa je spodbujati zdravljenje, samospoznavanje in skupnost.
Živa glasba: DJ death obession (AT), Andrei Raicu (RO)
Organizatorji: Galerija Škuc, SCCA-Ljubljana, Zavod TransAkcija in Kino Šiška.
Vstopnina: 10 €
Celoten izkupiček bo namenjen Zavodu TransAkcija .

Foto: Johanna Mayrhofer

Več o razstavi in performansu!

Sreda, 11. september 2024, ob 19. uri, Kulturni center Q/Klub Tiffany , AKC Metelkova mesto, Ljubljana.
Lepo vabljene_i na pogovor o kvir skupnosti in avtonomnih prostorih.
V tednu, ko AKC Metelkova mesto obeležuje 31. leto obstoja in ko obeležujemo 40 let LGBT+ gibanja v Sloveniji, so kvir prostori, njihov obstoj ter kako graditi le-te, še kako pomembna tema refleksije. Ne le, da so prostori, ki so namenjeni marginaliziranim skupinam, vedno bolj pomembni, ampak so le-ti tudi mesto tvorjenja družbenih sprememb in razvoja solidarnejše družbe. S pogovorom se želimo dotakniti vprašanja razvoja takšnih prostorov in njihove prihodnosti v času, ko vprašanja o solidarni in enakopravni družbi postajajo vedno bolj pereča tema.
Na pogovoru bodo sodelovale_i: Matija Pohorec , novinar Radia Študent; Tilen Kolar , študent doktorskega študija na Fakulteti za geografijo Univerze v Leedsu in Ana Lorger , članica kolektiva društva Mesto žensk. Pogovor bo moderiral Metod Zupan , urednik redakcije za kulturo in humanistične vede Radia Študent.

Program Kulturnega centra Q poleg lastnega vložka podpirajo Urad za mladino in Oddelek za socialno varstvo Mestne občine Ljubljana, Urad Republike Slovenije za mladino in JAK.

ŠKUC – Kulturni center Q obvešča:
Klub Tiffany predstavlja varen prostor, ki ga sooblikujemo vsi_e, namenjen GLBTQ skupnosti, kjer je prepovedano vsakršno verbalno ali fizično nasilje. Prav tako se ne tolerira homofobije, bifobije, transfobije, seksizma, nacionalizma, rasizma in drugih oblik zatiranj.
Vse obiskovalke_ce prosimo, da to upoštevajo in hkrati opozorijo ekipo na pojav nasilja. To lahko storite osebno ali nam pišete na kulturnicenterq@gmail.com in FB stran Klub Tiffany.

Četrtek, 12. 9. 2024, ob 20. uri, v ŠKUC-Kulturni center Q/klubu Tiffany, AKC Metelkova mesto, Ljubljana.

Predstava se dogaja 13. 1. 2007. Srbija se je ravno osamosvojila od Črne Gore, vzpostavlja se nov politični režim, diši po svobodi, pa vendar svoboda ni samoumevna. Štirje prijatelji se dobijo v Beogradu v stanovanju, da bi proslavili "novo obdobje", ki prihaja, a za njimi pride travmatična izkušnja prve parade ponosa leta 2001. Boj proti interni in zunanji homofobiji, predalčkanju, razvrščanju in prvih paradah ponosa pa zahteva svoj davek za svobodo.


Število mest je omejeno, zato so potrebne rezervacije.
Za rezervacijo mest pišite na: rezervacije@kulturnicenterq.org



Vstopnina / Entrance fee : 8 €

Ajdin Huzejrović: Dan, ko je padel sneg
REŽIJA, DRAMATURGIJA: Ajdin Huzejrović KOSTUMOGRAFIJA: Ajdin Huzejrović in Borjan Bojičić SCENOGRAFIJA: Borjan Bojičić TON IN LUČ: Dan Petrich
IGRAJO: Ajdin Huzejrović Borjan Bojičić Miha Štilec Sebastijan Dajčman Jan Lisac
Predstava traja 65 minut.
Produkcija: Gledališki studio Dramatikon Kranj

Program Kulturnega centra Q poleg lastnega vložka podpirajo Urad za mladino in Oddelek za socialno varstvo Mestne občine Ljubljana, Urad Republike Slovenije za mladino in JAK.

ŠKUC – Kulturni center Q obvešča :
Klub Tiffany predstavlja varen prostor, ki ga sooblikujemo vsi_e, namenjen GLBTQ skupnosti, kjer je prepovedano vsakršno verbalno ali fizično nasilje. Prav tako se ne tolerira homofobije, bifobije, transfobije, seksizma, nacionalizma, rasizma in drugih oblik zatiranj.
Vse obiskovalke_ce prosimo, da to upoštevajo in hkrati opozorijo ekipo na pojav nasilja. To lahko storite osebno ali nam pišete na kulturnicenterq@gmail.com in FB stran Klub Tiffany .

Info center ŠKUC bo 3. 10. 2024 začel s podporno skupino namenjeno mladim (16 - 26 let), ki se soočate s težavami v duševnem zdravju.
Podporna skupina bo ponujala varen prostor, v katerem boste lahko delili_le svoje občutke, stiske in prejele_i medsebojno podporo.
Na srečanjih bomo težave in izzive naslavljali z metodo pogovora s podporo družinske terapevtke. Terapevtsko skupino bo vodila Inge Salmič Zajec , ki je svoje terapevtsko znanje pridobila na magistrskem študiju Zakonske in družinske študije na Teološki fakulteti ter na izpopolnjevanju s področja zakonske in družinske terapije.
Inge Salmič Zajec je po osnovni izobrazbi zgodovinarka in umetnostna zgodovinarka, svoje terapevtsko znanje je pridobila na magistrskem študiju Zakonske in družinske študije na Teološki fakulteti ter na izpopolnjevanju s področja zakonske in družinske terapije. V letu 2021 in 2022 je stažirala na Študijsko raziskovalnem centru za družine v Ljubljani. Tam je kot stažistka terapevtka izvajala individualne, partnerske in družinske terapije.
Izkušnje je pridobivala na društvih in organizacijah, kjer je opravila tudi različna izobraževanja in usposabljanja (Društvo za nenasilno komunikacijo, Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja, Društvo Vita za pomoč po nezgodni poškodbi glave, Društvo za inkluzijo, Društvo Snaga žene, Center Janeza Levca).
Ima opravljen strokovni izpit iz socialnega varstva. Njen osnovni način in pristop dela je po modelu relacijsko družinske terapije.
Zaželena je udeležba na vseh srečanjih. Udeležba je brezplačna.
Srečanja se bodo pričela 3. 10. 2024 in se nadaljevala 10 tednov. Srečanja bodo potekala ob četrtkih ob 18.00.
Prijave se zbirajo do 1. 10. 2024.
Prijavnica je na voljo tukaj .

Projekt omogoča Urad za mladino MOL.

Lepo vabljene_ na odprtje razstave Trans(myth) v sredo, 21. 8., ob 19. uri!

Trans(myth) 21. 8.–26. 9. 2024

Umetnica_: Cat Jugravu Pomočnik umetnice_: Pieter Defraene Kuratorka_: Tia Čiček Kuratorska pomočnica: Elena Chirila Udeleženke_: Katarina Babić Derenda, Nal Kocjan, Patrik Komljenović, Spike_Pika Terpin

Trans(myth) je procesualni projekt Cat Jugravu v koprodukciji Galerije Škuc, Kina Šiška in SCCA-Ljubljana ter s podporo Zavoda TransAkcija. Vključuje dve razstavi: Trans(myth) v Galeriji Škuc (21. 8.–26. 9.) in Trans(myth) Me Baby One More Time v Kinu Šiška (10. 9.–11. 10.), ki jo spremlja rave-performans z istim naslovom (10. 9.). Projekt dokumentira nastanek začasne skupine kvir in trans* umetnic_, ki se ukvarja z (ne)arhiviranjem kvirovske slovenske folklore, mitov in obrti. Oblikovanje kvir in trans* identitete je dinamičen, po svoji naravi procesualen proces, za katerega sta značilna nenehno samospoznavanje in izražanje. Odkrivanje kvir potencialov v mitih in folklori ponovno vzpostavlja in reinterpretira kulturne pripovedi, ki so zgodovinsko marginalizirale naše identitete. Projekt je sestavljen iz treh delov, ki dokumentirajo ustvarjanje, preoblikovanje in morebitno izginotje umetniškega dela, ne pa posameznega rezultata. To odraža ciklično izginjanje trans* in kvir arhivov, medtem ko sodelovalna narava projekta poudarja odpornost in ponovno pojavljanje teh pripovedi.

Več o razstavi!

Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

Petek, 13. 9. 2024, ob 18. uri, atrij Galerija Škuc, Ljubljana (če dežuje ŠKUC, Metelkova 6, Ljubljana)
Prvoosebno raziskovanje zgodb, medgeneracijski bralni klub za ranljive skupine; vodi: Zala Hriberšek.
prijave: info@skuc.org
Tokrat se nam bo na bralnem klubu pridružila pisateljica in prevajalka Jedrt Maležič .
Jedrt Maležič (1979) je pisateljica in književna prevajalka iz angleščine in francoščine. Leta 2016 je izdala kritiško dobro sprejeti kratkoprozni zbirki Težkomentalci (nominacija za najboljši prvenec) in Bojne barve (nominacija za nagrado novo mesto). V letu 2018 je sledil roman Vija vaja ven. Njeno delo Bojne barve je bilo prevedeno v makedonščino (Begemot, 2019), zbirka Težkomentalci pa je izšla v španščini (Litterae Slovenicae). Njen roman Napol morilke (Goga, 2021) je bil nominiran za nagrado kresnik, pri Založbi Goga pa je v letu 2022 izšel njen roman Križci, krožci.

Dogodek omogoča Javna agencija RS za knjigo.

narava in urbani prostor / gibanje, urbane intervencije, zvok / za družine
Torek, 17. 9. 2024, ob 17. uri in sobota, 21. 9. 2024, ob 11. uri, pričetek pred Galerijo Škuc, Ljubljana
Št. gledalcev je omejeno (45) zato vas naprošamo za predhodno rezervacijo na plesniteaterljubljana@gmail.com / Due to a limited number of audience (45) we kindly ask you to reserve your spot via plesniteaterljubljana@gmail.com
Dogodek je brezplačen in se prične pri galeriji Škuc / The entry for the event is free and begins at gallery Škuc

“Uprizoritev, namenjena predvsem otroški publiki, poskuša osmisliti javni prostor kot prostor asociativne igre, v kateri nekateri že obstoječi elementi ulic, cest, zidov postanejo sidrišča izpeljave uprizoritve. Otroško občinstvo se tako sreča s trajnimi in netrajnimi sledmi, slednje po mestu ustvarjajo tudi sami in tako pridajo svoj novi, izvirni prispevek. (…)” Benjamin Zajc, Delo
“The performance, intended primarily for young audiences, tries to find a sense of public space as a place of associative play, in which some of the already existing elements of streets, roads, walls become anchors for the unfolding of the performance. The audience thus encounters permanent and non-permanent traces, which they as well create around the city themselves, adding their new, original contribution. (…)” Benjamin Zajc, Delo

Koncept in izvedba / Concept and Performance: BARBARA KANC
Glasba in izvedba / Music and Performance: SAMO KUTIN
Sodelavci / Collaborators: NIKA ARHAR, TINA PAVLIN, METOD BLEJEC, UNA REBIĆ, JANKO OVEN, ANA MARIJA KANC, KATJA SOMRAK
Produkcija / Produced by: PLESNI TEATER LJUBLJANA
Koprodukcija / Co-produced by: DRUŠTVO ŠKUC
Foto / Photo: DRAGO VIDEMŠEK
Finančna podpora / Financial Support: Ministrstvo za kulturo RS / Ministry of Culture RS

ROPOTARNICA XXXII - ASTRID
ponedeljek, 23. 9. 2024, ob 21. uri, Galerija Škuc, Ljubljana.
Astrid Ana Kljun / Astrid je harfistka in pevka zasedbe Astrid & The Scandals, sicer pa magistra opernega petja z Akademije za glasbo v Ljubljani, kjer je študirala tudi klasično harfo. Od leta 2019 je aktivna na slovenski glasbeni sceni, vendar predvsem v vodah alternativne, indie glasbe. Med najvidnejšimi izdanimi skladbami so Kostarika , Dry Out in Hey, Julie , uveljavlja pa se tudi kot producentka in režiserka videospotov.
V Galeriji Škuc bo izvedla solo koncert s harfo, slišali boste lahko priredbe avtorskega repertoarja ter eksperimentalno začinjeno raziskovanje zvočnega spektra elektro-akustične harfe.
Vstopnina na koncert: 1 €.
Foto: Jan Pirnat
Koncertni cikel Ropotarnica nam omogočajo: Ministrstvo za kulturo, MOL - Oddelek za kulturo , Urad RS za mladino, Zavod Omrežje.

K4 ROZA
sobota, 28. 9. 2024, klub K4
K4 ROZA – Season Opening
Very demure, very mindful.
Step inside, lose yourself, and become part of the movement.
Zorica (21:00):
House Laboratory - Naša mala infekcijska klinika Spoštovani pacienti, vabimo vas na vaš redni pregled pri naših vrhunskih "zdravnicah”.
Klub (23:00):
Arena
Duki
Naj
Mr. Bucket
House Laboratory
Bar
Katcha b2b Balana msn gf b2b Virtualka

Artwork: Iza Kunt

KLUB K4
Kersnikova 4, Ljubljana
www.klub-k4.si // www.facebook.com/klubk4
STAROSTNA OMEJITEV / AGE LIMIT: 18+
INFO: info@klub-k4.si
GARDEROBA / LOST & FOUND
k4garderoba@gmail.com
Organizator:
Društvo ŠKUC // Pink. The Underground
www.skuc.org // www.facebook.com/PinkTheUnderground

REZ! - Mala šola aktivističnega videa
Lepo vabljene_i k prijavam na REZ! - Malo šolo aktivističnega videa! Rok za prijavo je do 23. 10. 2024.
REZ! je cikel brezplačnih delavnic in predavanj namenjenih mladim v okviru katerih bomo skozi medij umetniškega videa obravnavali pereče družbene problematike in pojave.
V okviru projekta se bomo veliko naučili o filmski in video produkciji, postprodukciji, scenaristiki, uporabi tehnologije, ki jo imamo na voljo (na primer mobilni telefoni) za izvedbo video dela in še marsikaj drugega. Prav tako bomo raziskovali, reflektirali in debatirali o perečih družbenih problematikah, ki se nam zdijo pomembne ter iskali najboljše načine, da, skozi medij umetniškega videa, o teh tematikah spregovorimo.
Skozi projekt bomo tako aktivno spoznali celoten proces ustvarjanja družbeno angažiranega umetniškega dela v mediju videa - od izbire teme, raziskovanja materiala vezanega na temo, snovanja vsebine in dramaturgije projekta do tehnične izvedbe projekta. Predvsem se bomo spoznavali, družili, zabavali in potrudili, da skozi svoja umetniška dela prispevamo ustvarjanju boljšega sveta.
Nastala video dela bodo objavljena na spletnih profilih projekta ter tudi predstavljena na zaključnem dogodku projekta v Galeriji Škuc.
Mentorica projekta je izkušena pedagoginja, intermedijska umetnica, videastka in režiserka Valerie Wolf Gang .
Prvo spoznavno srečanje bo v torek, 29. oktobra ob 17.30 v Info centru Škuc, za ostala srečanja se bomo dogovorili.
Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavami. Prijave sprejemamo na e-naslov: ustvarjalno.skuc@gmail.com , do 23. 10. 2024.
Za vsa morebitna vprašanja smo na voljo na zgornjem e-naslovu.
Veselimo se druženja in ustvarjanja z vami! Se vidimo!
Organizacija v sodelovanju z Zavodom Omrežje. Projekt podpira Urad za mladino MOL.

Gospa Judit , monodrama
nedelja, 13. oktober, ob 20.00 v Galerija Škuc (v slovenskem jeziku)
torek, 29. oktober, ob 20.00 v Galeriji Škuc (premiera v angleškem jeziku)
CENA VSTOPNICE 15 €, popust za dijake, upokojence, študente 10 €, zaradi omejenega obiska predstave so priporočene rezervacije na info@skuc.org .
sobota, 27. 7. 2024, ob 22. uri, premiera, Festival Dobimo se pred Škucem, Galerija Škuc, Ljubljana.
nedelja, 28. 7. 2024, ob 19. uri, Festival Dobimo se pred Škucem, Galerija Škuc, Ljubljana.
torek, 3. 9. 2024, ob 20.00, Galerija Škuc
Ivan Cankar Gospa Judit
Monodrama, ŠKUC gledališče
Avtorica priredbe in strokovna sodelavka Tatjana Doma Režiser in scenograf Alen Jelen Kostumograf Claudi Sovrè Lektor Martin Vrtačnik Prevajalka v angleščino Ana Bohte Lektorica za angleški jezik Arven Sakti Kralj
Igra
Gospa Judit Gaja Višnar
Roman, novelo ali satirično povest, kot besedilo Gospa Judit žanrsko označujejo različni literarni zgodovinarji, je Ivan Cankar začel pisati leta 1903, izšla pa je leta 1904 kot odgovor na uničujoče in zavrnilne kritike njegovega romana Hiša Marije Pomočnice , ki je izšel leta 1903. V delu Gospa Judit je Cankar odkrito kritiziral zlagano meščansko družbo in moralo svojega časa ter z Judit vzpostavil nov lik ženske v slovenski literaturi – etično pozitiven ženski lik. Cankar v vseh svojih delih, tudi v Gospe Judit , prepleta in razvija dva tematska nastavka: hrepenenje in socialnopolitično tematiko. Tokratna odrska priredba se osredotoča na Juditino hrepenenje in njeno iskanje ljubezni, ki sta gonilo celotnega dogajanja. Judit je edinka, ki je odrasla brez materine ljubezni, izhaja iz intelektualnega okolja, njen oče je učitelj, sama je izobražena, starejši mož pa jo vpelje v družbeno elito. Zelo mlada stopi v zakon brez ljubezni, nezvestega moža prezira, do njega čuti gnus. Tako kot pred njo Ema Bovary in Ana Karenina se tudi Judit ne boji pretrgati vezi zlaganega meščanskega zakona, da bi lahko sledila zahtevam srca. Judit hrepeni po čisti ljubezni, išče jo v različnih moških, ki pa niso dovolj močni, da bi ji ljubezen vračali in tako omogočili, da bi prenehala hrepeneti po njej. Judit je v iskanju ljubezni in hrepenenju popolnoma sodobna junakinja, ki ne pristaja na kompromise, polovičarstvo in zlagane odnose. Ne podreja se pričakovanjem in zahtevam družbe, temveč se poda na samotno pot iskanja ljubezenskega ideala, kar jo pripelje do resignacije in razočaranja. Ali je prava, čista ljubezen med dvema človeškima bitjema, upoštevajoč zahteve družbe, sploh mogoča?

Ivan Cankar Madam Judit
Monodrama, ŠKUC theater
Adapted by Expert Consultant: Tatjana Doma Director and Production Designer: Alen Jelen Costume Designer: Claudi Sovrè Reader: Martin Vrtačnik English Translation: Ana Bohte English Language Consultant: Arven Šakti Kralj
Starring: Madam Judit: Gaja Višnar
In 1903, Ivan Cankar started writing his Madam Judit , a novel or a satirical story, as literary historians describe this work. Published in 1904, it was a response to all the destructive and negative criticism of his previous novel The Ward of Our Lady of Mercy , which had been released a year earlier. In Madam Judit , he openly criticized the phoney bourgeois society and the morals of the time, and introduced a new character to Slovenian literature – an ethically positive character.
In all his works, Madam Judit included, Cankar intertwines and develops two thematic aspects: the longing and the socio-political part. This theater adaptation deals mainly with Judit’s longing and her search for love, two powerful drives of the story. Judit, an only child, bereft of motherly love, stems from an intellectual background. As her father is a teacher, she is well-read and is introduced into high society by her ageing husband. Having entered a loveless marriage at a very young age, she despises her unfaithful husband, moreover, she is disgusted by him. Much like Ema Bovary and Anna Karenina before her, Judit is not afraid to sever all the constraints of a sham marriage and follow her heart. Still pining for pure love, she seeks it in many men, but they turn out too weak to be able to reciprocate this love. So, she keeps yearning ... In her longing and search for love, Judit is quite a modern character, not submitting to compromise, futile or untrue relationships. She does not bow to the expectations of society, but bravely embarks on the lonely path towards her ideal of love, only to end up in resignation and disappointment. Is real, pure love between two people even possible when all of society's demands are taken into account?
Predstavo sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana

ŠKUC KSB predstavlja
Lana Del Rabies, Pharmakon in Kollaps petek, 25. 10. 2024, ob 20h, Klub Gromka
cena vstopnice v predprodaji 15 € na dan koncerta 18 €
Vstopnice že v predprodaji na: https://www.mojekarte.si/si/lana-del-rabies-pharmakon-in-kollaps/vstopnice-1188010.html
Vabljeni v Gromko na čaščenje noiserske neuravnovešenosti in obilja decibelov. Poetično poimenovana Lana Del Rabies, ki opeva ezoterično brutalnost naše biti na tem svetu in svoj nastop spusti kot nuclear powered pošast nad nadvse deviško publiko. Pharmakon s svojim zvočnim praznovanjem čiste feralnosti in s svojim performansom prav eksplodira po celi dvorani in ljudem ni jasno, kako lahko ena oseba ustvari takšno sonično apokalipso. In seveda mednarodni noise titani Kollaps, ki se po novem bohotijo z umetniško instalacijo, ki jo hkrati uporabljajo kot tolkala, sestavljeno iz obdukcijske opreme. Kar je včasih rezal možgansko tkivo, ga sedaj zvočno. S pomočjo sintov na tenkočutno sadističnih nastavitvah, feedback loopih, odpadnim železjem ustvarijo industrial death eksekucijo z absolutno psihopatskim nastopom, kjer članom vedno, milorečeno, strga na odru. Varno in zabavno!

Lana Del Rabies death industrial/noise/goth/power electronics https://lanadelrabies.bandcamp.com/ https://www.facebook.com/LanaDelRabiesMusic https://www.instagram.com/iamlanadelrabies/ https://www.youtube.com/watch?v=b5Hrem8apTk
Pharmakon death industrial/noise/power electronics https://pharmakon.bandcamp.com/ https://www.instagram.com/pharmakon_noise/ https://pharmakon.bandcamp.com/ https://www.youtube.com/watch?v=ROpK-7vWSPc
Kollaps death industrial/noise https://kollaps-noise.bandcamp.com/ https://www.instagram.com/kollapsmusic/?hl=en https://www.facebook.com/Kollapsmusic https://www.youtube.com/watch?v=qdzLCxeIBp0
Koncert omogočata: Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo.

»Njihovi zakoni, naša življenja«* – Začetki LGBT gibanja v Sloveniji
4. 7. 2024 - 29. 9. 2024, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Cekinov grad, Ljubljana.
Ob 40. obletnici gibanja LGBT v Sloveniji vas vljudno vabimo na odprtje razstave »Njihovi zakoni, naša življenja« - Začetki LGBT gibanja v Sloveniji.
Odprtje bo v četrtek, 4. julija 2024, ob 18. uri. Razstavo bo odprla Nataša Sukič, podpredsednica Državnega zbora RS.
Vabljeni tudi na Pogovor o začetkih gibanja LGBT v Sloveniji, ki bo v torek, 9. julija 2024, ob 18. uri. Spregovorili bodo Nataša Sukič, dr. Marina Gržinić, Aprilija Lužar in Zemira Alajbegović Pečovnik. Pogovor bo moderiral Brane Mozetič.
Zametki skupnosti LGBT V Sloveniji segajo v sredo 80. let, ko so se z nizanjem dogodkov, srečevanj, umetniških in kulturnih projektov izoblikovali temelji za današnjo skupnost, ki stremi k emancipaciji in spoštovanju vseh spolnih usmerjenosti in spolnih identitet.
Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije bo s svojo panojsko razstavo na muzejski ploščadi obeležil začetke prvih let formiranja gibanja LGBT v Sloveniji v obliki fotografij dogodkov, plakatov in nekaterih drugih predmetov. Razstava nastaja v sodelovanju z več posamezniki in muzejskimi institucijami, ki so posodili gradivo iz svojih zbirk.
Razstava je del projekta 40 let gibanja LGBT v sodelovanju z Muzejem in galerijami mesta Ljubljana ter Društvom ŠKUC.

*Naslov plošče multimedijske skupine Borghesia iz leta 1986 (FV Založba)

Vabljene_i k sodelovanju v sklopu projekta Prisotnost skupnosti
V sklopu projekta Prisotnost skupnosti pod okriljem Galerije Škuc, k sodelovanju vabimo mlade_i raziskovalke_ci .
Z vašo pomočjo želimo dokumentirati zgodbe in spomine, ki se navezujejo na kvir prostore . Kje ste se smejale_i? Kje jokale_i? Jezile_i? Kateri prostori so za vas bili ali so še vedno pomembni? Kaj se je tam zgodilo? Kaj zbudi te spomine?
Vabimo vas, da svoja občutja in spomine delite v obliki intervjuja oziroma v obliki, v kateri se boste počutile_i bolj prijetno in varno. V kolikor želite, boste to lahko storile_i tudi anonimno.
Hkrati vas vabimo, da projektu donirate kakršnokoli gradivo povezano s svojo zgodbo; naj bodo to slike, predmeti ali karkoli drugega, kar vas veže na vašo zgodbo.
Tekom raziskovanja želimo vzpostaviti prostor, kjer je možno deliti svoje izkušnje, specifično povezane s prostori. Cilj projekta je doseči vidnost kvir zgodb, normalizacijo naših življenj ter arhiviranje nevidnih zgodb.
Zbrane zgodbe bomo predstavile_i v spletnem projektu kjer bodo na interaktiven način vaše zgodbe v prirejeni obliki dostopne na ogled širši javnosti . S takšnim načinom želimo utrditi prisotnost kvir življenj in prostorov v našem mestu in vsem kvir osebam pokazati, da je naša skupnost močno prisotna.
Za sodelovanje pri projektu nam pišite na: kvirlab.skuc@gmail.com
Veselimo se vaših zgodb,
Mlade_i raziskovalke_ci
Nuka Horvat, Tamara Mihalič, Danko Ostojić, Monika Zupin

Kvir lab je del projekta Mladi in prihodnost LGBTQIA+skupnosti , ki se izvaja v okviru programa Erasmus+, sofinanciranega s strani Evropske unije.
Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

5. 6. - 31. 12. 2024, Metelkova 6, Ljubljana.
Razstavo posvečamo Bogdanu Lešniku (1952-2024), pionirju LGBT gibanja v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji.
Letos praznujemo 40. obletnico gibanja LGBT v Sloveniji. Aktivistični boj proti družbenemu, političnemu, kulturnemu ali ekonomskemu izključevanju gejev in lezbijk, se je začel leta 1984 s prvim Magnus festivalom.
Enakost in enakopravnost LGBT-oseb se je v Sloveniji v zadnjih letih izboljšala, k čemur je prispevalo predvsem skoraj štiridesetletno neutrudno delo številnih civilnodružbenih organizacij, skupin in posameznic_kov ter njihovih lokalnih in mednarodnih zaveznic_kov. Razširitev tega gibanja iz Ljubljane na celotno ozemlje države in tudi zunaj nje je zaznamovala težka in zapletena pot, tako z vidika sprejemanja in osveščanja družbe kot tudi zakonskih, tj. pravno-formalnih določil, ki naj bi omogočali dostojno življenje vsakemu posamezniku znotraj naše družbe.
Pričujoča razstava plakatov iz arhiva društva ŠKUC je le del celoletnega dogajanja obeležitve, ki ga pripravljamo v Društvu ŠKUC, Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Mestnem muzeju Ljubljana (MGML) in drugih LGBT+ organizacijah. Razstavljeni plakati bodisi predstavljajo ključne mejnike v prvih letih gibanja (Festival Magnus – homoseksualnost in kultura, izid prve številke Revolverja, prvi slovenski lezbični film, …) ali pa s svojo formo in sporočilno vrednostjo predstavljajo druge ključne premike aktivističnega gibanja skupnosti (Roza klub pozdravlja prihod svetega očeta, Varno v meni, Vse ljubezni so enako lepe, …).
Plakati:
Dnevi gay in lezbičnega filma (1992) - Od 6. do 13. decembra potekajo Osmi dnevi gay in lezbičnega filma. Filmske projekcije potekajo v Kapelici na Kersnikovi 4 v Ljubljani.
Plushivisti – skupina za samopomoč (2005) - od leta 2005 delujoča anonimna skupina za samopomoč (s prvotnim imenom Mercury), namenjena s HIV-om okuženim moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi. Za vizualno podobo izberejo poslikave Keitha Haringa, umetnika in AIDS aktivista.
Revolver (1990) - revija za kulturna in politična vprašanja (s homoerotičnim nabojem). Plakat z naslovnico prve številke Revolverja, revije Roza kluba, ki je izhajala med leti 1990 in 1997, štirikrat letno, in je prinašala članke na tematiko istospolne usmerjenosti.
10. konferenca mednarodnega združenja lezbijk in gejev (ILGA) (1996) - plakat 10. ILGA konference za vzhodno, jugovzhodno in srednjo Evropo, ki so jo med 8. in 11. avgustom 1996 organizirali in gostili ŠKUC Roza klub, Magnus in LL.
Parada ponosa (2003) - 20. junija poteka tretja parada gejevskega in lezbičnega ponosa pod geslom "Mi drugačni, vi enakopravni", ki jo organizirajo Magnus, LL, Roza klub, Legebitra, Out in Slovenija in Libero. Parada se začne v parku Tivoli, paradniki in paradnice nato "objamejo" parlament in iz njega prikličejo predsednika DZ Boruta Pahorja.
Vse ljubezni so enako lepe … (1998) - kampanja Roza kluba proti nestrpnosti do gejev in lezbijk v obliki plakatne akcije
Varno v meni (1992) - ŠKUC, Roza Klub in Urad za mladi novembra 1992 objavijo zloženko »Spolnost in aids: Varno v meni« ter pričujoči plakat, ki ga je oblikoval Andrej Brumen-Čop. Zloženka aprila 1993 povzroči radikalno zaostrovanje homofobije z izrazitim klerikalno nacionalističnim tonom.
Pogled moškega (1992) - – Od 14. do 28. januarja v organizaciji Roza kluba v Galeriji Škuc poteka fotografska razstava "Pogled moškega". Sodelujejo Alen Kos, Boštjan Lisec, Gorazd Majaron, Marko Radovan, Mio Vesović. Organizator je Roza klub.
Derek Jerman – retrospektiva filmov (1986) - Od 9. do 14. junija poteka tretji festival Magnus 1986, z retrospektivo filmov Dereka Jarmana (Dream Machine, Sebastiane, In the shadow of the Sun, The Tempest, Tape Köln, Throbing Gristle Psychic Rally in Heaven, Jubilee, The Angelic Conversation, Caravaggio, Home Movies I and II)
Magnus – homoseksualnost in kultura (1984) - Od 23. do 29. aprila poteka v Ljubljani festival Magnus: "Homoseksualnost in kultura". Festival označuje začetek LGBT gibanja v Sloveniji, filmski del pa šteje kot 1. festival gejevskega in lezbičnega filma.
Roza klub pozdravlja prihod svetega očeta (1996) - drugi iz serije satiričnih plakatov, natisnjen maja 1996, ko se je Roza klub pridružil feminističnim skupinam, ki so protestiral proti prihodu papeža v Slovenijo. Ciklus plakatov oblikujeta Irena Woelle (oblikovalka Narobe) in Vuk Ćosić (Post Deadline Productions), prvi v seriji je bil "Roza klub pozdravlja prihod pomladi", tretji pa "Roza klub pozdravlja gradnjo slovenskih avtocest".
Varuhi meje (2002) - 9. maja se v Ljubljani, Mariboru in Celju zgodi premiera filma Varuh meje Maje Weiss. Scena ga poimenuje za prvi slovenski lezbični film.

Razstavo pripravili: pisarna društva ŠKUC in redakciji družbenih gibanj

40. obletnica gibanja skupnosti LGBT v Sloveniji
Radi bi slišali tvojo zgodbo!
Letos praznujemo 40. obletnico gibanja LGBT v Sloveniji. Ob tej priložnosti se bo skozi leto odvilo več razstav in dogodkov, ki jih pripravljamo v Društvu ŠKUC, Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter Mestnem muzeju Ljubljana (MGML). S partnerji projekta poudarjamo pomembnost vsestranskega prepoznavanja pomena tega zgodovinskega angažmaja družbene skupine in se dotika lokalnih, nacionalnih in mednarodnih vidikov gibanja LGBT.
Zato v prvi fazi h konkretnemu sodelovanju vabimo vsakogar, ki bi si želel o omenjeni temi prispevati svojo zgodbo, predmet, spomin. Namen javnega poziva, ki je objavljen na spletni strani: https://40lgbt.si/ , je povabilo k sodelovanju za vse, ki si želijo s svojimi izkušnjami, spomini in predmeti soustvariti in dokumentirati raznolikost zgodovine LGBT skupnosti v Sloveniji. Sodelovanje bo oblikovalo bolj avtentično sliko ključnih dogodkov ter tako obogatilo našo kulturno in družbeno dediščino.
Enakost in enakopravnost LGBT-ljudi se je v Sloveniji v zadnjih 40 letih izboljšala, k čemur je prispevalo predvsem skoraj štiridesetletno neutrudno delo številnih civilnodružbenih organizacij, skupin in posameznic_kov ter njihovih lokalnih in mednarodnih zaveznic_kov. Razširitev tega gibanja iz Ljubljane na celotno ozemlje države in tudi zunaj nje je zaznamovala težka in zapletena pot, tako z vidika sprejemanja in osveščanja družbe kot tudi zakonskih, tj. pravo-formalnih določil, ki naj bi omogočali dostojno življenje vsakemu posamezniku znotraj naše družbe.
Z omenjeno institucionalno mrežo bo gibanju LGBT namenjen prepotreben prostor znotraj javnih kulturnih institucij. Na ta način želimo muzeje odpreti in nuditi prostor za predstavitev tudi tistim družbenih skupinam, ki tradicionalno delujejo izven tovrstnih ustanov oz. njihovo delovanje pogosto ni prepoznano ali beleženo, čeprav je jasno, da je njihova zapuščina sestavni del našega okolja.

Foto: Obvoznica mimo nestrpnosti. Junij 2001, Ljubljana. Foto: Brane Mozetič. Škuc LGBT digitalni arhiv 1984-2021. Hrani: Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana.

Kontakti za medije:
Urša Karer, Mestni muzej Ljubljana, ursa.karer@mgml.si Jernej Škof, Društvo ŠKUC, info@skuc.org , jernej.skof@skuc.org Barbara Kolenc, Muzej sodobne in novejše zgodovine, barbara.kolenc@muzej-nz.si

Tanjin zadnji letošnji gost je Pino Pograjc , študent anglistike in primerjalne književnosti na magistrski stopnji na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Rojen leta 1997, odraščal je v Kamniku, kjer je na tekmovanjih v slam poeziji prvič bral svoje pesmi pred občinstvom in nekajkrat zmagal. Leta 2022 je postal del selekcijske ekipe za Festival LGBT Filma v Ljubljani. Istega leta je založba Črna skrinjica izdala njegov pesniški prvenec Trgetanje , za katerega je dobil nagrado za najboljši literarni prvenec, ki se podeli v sklopu Slovenskega knjižnega sejma. Leta 2023 se je pridružil mednarodnemu pesniškemu projektu POT-VOT (Poezija sodobnosti – glasovi prihodnosti), s katerim bodo sodobni pesnice in pesniki obiskovali srednje šole. Njegova pesem »burleska« je bila za zbornik Rukopisi prevedena v srbščino. Lidija Dimkovska je izbor njegovih pesmi prevedla v makedonščino za platformo Blesok. Anamarija Šporčič je njegovo poezijo vključila v svoje predavanje o slovenski LGBT+ literaturi na St. Mary's College of Maryland.Dr. Borut Škodlar ga je septembra 2023 povabil kot govorca na mednarodni konferenci Contemplative Traditions and Psychotherapy , kjer je v pogovoru s z dr. Škodlarjem govoril o poeziji kot načinu osmišljanja psihotičnih izkušenj.
Podcast: https://open.spotify.com/episode/0pQKRmzrlwNL2bNJK3YPOz?si=tDQHnSSxTt-MzHPzmPnWtg

Asociacije : rdeča - olimpija in bači poljubi
Časovni stroj : kako je učiteljica slovenščine vzpodbujala Pina k pisanju, kdaj je zvedel za Braneta Mozetiča in nekaj o filmu. Veš kaj je videoteka?
Jezikovni vozli: baksuz, čš, gegice, mastić, lol
Degustacija: Izbruhek XVI, Naj nihče ne spi, Palestina, Radniškaj
Knjižna priporočila: Jericho Brown - The Tradition, Andreja Štepec - Jesenožki, Karel Hmeljak - Zategadalj, Blaž Božič: mleček, žbunje: grobovi v njem.
Literarne glasove ustvarjajo: Tanja Matijašević z gosti,
ŠKUC s podporo Javne agencije za knjigo,
grafična podoba: Anja Cimerman

Poslušate lahko naslednje podcaste:
o endomitrozi: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Endometrioza-e23osn0
Bistro pri lačnem študentu: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Bistro-pri-lanem-tudentu-e1vdl0j
38. Festival LGBT filma: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/38--festival-LGBT-filma-e1rpdco
Svetovni dan duševnega zdravja: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Svetovni-dan-duevnega-zdravja-e1p5hs9
Zvok mladosti: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Zvok-mladosti--osrednji-dogodek-ob-Evropskem-letu-mladih-2022-e1jevv2
Mladi in politična participacija: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Mladi-in-politina-participacija-e1heb18
Perkarno delo: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Prekarno-delo-e1fq1lm
o prostovoljstvu : https://anchor.fm/dashboard/episode/e13pgpi
o Paradi ponosa: https://anchor.fm/dashboard/episode/e13ilq5
o kulturi avtonomnih prostorov: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Stanovanjska problematika: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Stanovanjska-problematika-e1doq9k
o lažnih novicah : https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
EVS prostovoljec v Berlinu: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Življenje z manj odpadki: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Mladi in duševno zdravje: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH

Objavljamo novo knjižico z naslovom Skupaj obvladujemo hiv stigmo , ki je nastala z izmenjavo vidikov ljudi s hivom in zdravstvenih delavcev na stigmo povezano s hivom, z namenom da bi se stvari izboljšale.

Knjižica je bila sofinancirana s sredstvi Ministrstva za zdravje.

Pri Društvu ŠKUC je izšel zbornik »Primeri dobrih praks s področja informiranja mladih v Sloveniji«. V zborniku lahko najdete dobre prakse s področja informiranja mladih, si preberete zakaj je informiranje mladih pomembno ter kaj vse se na področju informiranja mladih dogaja v Sloveniji. Zbornik je nastal v okviru Ljubljanske mreže info točk, ki se ukvarja z informiranjem mladih v Ljubljani. link do zbornika je tukaj: http://www.lmit.org/wp-content/uploads/2021/01/SKUC-ZBORNIK.pdf Zbornik je financiral Urad za mladino MOL.

LEZBIČNA (LGBT+) KNJIŽNICA IN ARHIV vsak četrtek in petek, med 15.00 in 19.00, Metelkova 6, 1000 Ljubljana, (julij, avgust zaprto) Lezbična (LGBT+) knjižnica in arhiv , projekt Lezbične sekcije Škuc-LL , zaobjema delovanje specializirane knjižnice in arhiva, ki sta namenjena lezbičnim in gejevskim študijam (LGBT), študijam spolov in seksualnosti, človekovim pravicam in razvoju GLBT+ skupnosti in gibanja v Sloveniji. Je edina tovrstna specializirana zbirka v Sloveniji ter v širši regiji in je v teku let postala referenčna, saj pokriva področje, s katerim se sistematično ne ukvarja nobena druga splošno izobraževalna ali specializirana knjižnica ali ustanova v Republiki Sloveniji. Neprekinjeno deluje od maja 2001. Zbirka Knjižnice zaobjema preko 6000 bibliografskih enot (klasično knjižno gradivo, avdio in vizualno gradivo), ki se deli na strokovno literaturo (teorija); pravne dokumente EU in R Slovenije (zakoni in predpisi na področju GLBT); priročnike za varstvo človekovih pravic; slovensko leposlovje (poezija, proza); tuje in prevodno leposlovje (poezija, proza); periodiko (revije, serije); poljudno gradivo (stripi, vodiči); avdio-vizualno gradivo (zvočni zapisi, VHS, DVD, fotografije, plakati, transparenti); dokumentarno gradivo (arhivski dokumenti); medijski arhiv; slovensko GLBT bibliografijo. Zbirka je klasificirana v skladu z osnovnimi bibliotekarskimi standardi. Lezbična (LGBT+) knjižnica in arhiv predstavlja znotraj samega AKC Metelkova enega od členov metelkovskih knjižnic (skupaj s knjižnico Mirovnega inštituta , StripBurgerja , SCCA in Škratove čitalnice ), obsežnih kolekcij, ki v prostoru Slovenije ohranjajo in negujejo javno dostopni fond predvsem sodobnih teoretskih in umetniških zvrsti, nepogrešljivih za razvoj kritičnega mišljenja. Pripravila: Nataša Velikonja, koordinatorka Lezbične knjižnice projekt omogoča: Mestna občina Ljubljana