Torek, 3. 12. 2024, ob 20. in 21.30 uri v Galeriji ŠKUC, Stari trg 21, Ljubljana.
PREDTEM je performans avtorske ekipe, ki jo sestavljajo Jana Menger, Tina Ščavničar, Niko Novak in Daniel Petković. Skozi performans ekipa raziskuje vrednote konzumiranja umetnosti, položaj posameznika v kaosu, ki nas obdaja. S performansom poskušamo priti do pristnega stika z zunanjim svetom skozi različne forme in posameznike, ki se nam bodo pridružili na dogodku. Ustvarjalni proces, ki se bo dogajal pred navzočimi je priprava za performans, ki se je že zgodil (nosi naslov MEDTEM KO), sedaj pa ponujamo edinstven vpogled v PREDTEM. Drago občinstvo, vabljeni na našo gostijo.
»Predtem ponudi potopitveno, atmosfersko in telesno izkušnjo soprisotnosti, ki razkriva performativne razsežnosti vsakdanjega in načenja jasno ločnico med teatralnostjo in družbenim življenjem.« Evelin Bizjak, Umetnost premora kot poskus upora

Avtorska ekipa: Jana Menger, Tina Ščavničar, Niko Novak, Sandi Jesenik, Daniel Petković Dramaturg in producent: Sandi Jesenik Fotograf: Marcel Obal, Nika Jurkovič Grafično oblikovanje: Petja Kolenko Produkcija: Društvo VLU Tehnična pomoč: Društvo ŠKUC

Zaradi specifičnosti dogodka je priporočena rezervacija na dogodek, in sicer na drustvovlu@gmail.com

Vstopnice: 8 € / 6 € (znižana) Rezervacija: drustvovlu@gmail.com

Projekt je finančno podprla Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo.

Iz enega v drugega, Liza Končar
sreda, 4. 12. 2024, ob 20.00, Galerija Škuc, Ljubljana
Premierna projekcija dveh spotov mlade kantavtorice Lize Končar. Prvi spot spremlja pesem 'Samo midve' iz njenega lani izdanega prvega albuma Gola Ljubav, drugi pa predstavlja single novega albuma.
V sredo, 4. decembra 2024, v Galeriji ŠKUC bo glasbenica v spremstvu kitarista Timoteja Pozniča najprej zapela slovo Goli Ljubavi, sledila bo projekcija videospota. Nato se ji pridruži celoten band, da z nami podeli prvo polovico drugega albuma. Za češnjico na vrhu, si ob koncu ogledamo še videospot za single, ki morda naznani naslov drugega albuma?
Vabljeni!

S3E2 Podkast in čajanka z vešo:
Špela Setničar - Vse, kar ti moram povedati
Link do epizode Špela Setničar podkast: https://spotifycreators-web.app.link/e/u7BhnVDZUOb
Asocicacije: od nosa do Freuda in dalje
Jezikovni vozli: škrince, subistitucija, letargičen
Leksikon: Od kod inspiracija za Špelin način oblačenja in kaj ima s tem Timotee Špelame.
Degustacija: Ljubimki, Konec sveta, Granatovci in nekaj o porcesu nastajanja naslovnice
Inspiracija za naslovnico Frida Kahlo: Two fridas
https://www.fridakahlo.org/the-two-fridas.jsp
Knjižna priporočila: Svatava Antošová - Ne ubij me še, Radmila Lazić: Brez anestezije, Constance Debre - Play boy
Špela Setničar je radijska napovedovalka, voditeljica, scenaristka in pesnica. Zaključuje vzporedni magistrski študij na AGRFT in Filozofski fakulteti. Sinhronizira celovečerne animirane filme, reklame za luksuzne avtomobile, buržujske šampone in stopa po odrskih deskah tujih gledališč.
V poeziji jo navdušuje iskreno pripovedovanje, največkrat osvobojeno metafor in olepševanj. Pesniške zanke rešuje s humorjem, prav tako tudi izzive, s katerimi se v življenju vseskozi srečuje - včasih, kot Angel Pornstar (pesničin alter ego), spet drugič, kot posameznica, ki se s svetom vedoželjno srečuje.
Njena prva pesniška zbirka Vse, kar ti moram povedati je estetski zapis o smrti, kot se je v spremnem zapisu izrazila njena dolgoletna prijateljica in pesnica Veronika Razpotnik. Vendar ne samo o smrti, temveč tudi o romantični destruktivnosti, ki jo povzročijo intenzivni odnosi, potovanja, spomini in navsezadnje - smrtna bolezen.
Fotka portreta IG grafika: Ela Elizabeta Romih
Fotka na selfiju: v studiu, ko snemava podkast
Oblikovanje naslovnice zbirke: Katja Horvat
Literarne glasove ustvarjajo: Tanja Matijašević z gosti,
ŠKUC s podporo Javne agencije za knjigo,
grafična podoba: Anja Cimerman

ŠKUCOVE PACKARIJE 2025
Brezplačne gledališke predstave, ustvarjalne delavnice in pravljična druženja za otroke, vsako soboto med 18. januarjem in 22. februarjem 2025, ob 10. uri dopoldne v Galeriji Škuc, Stari trg 21, Ljubljana
Brezplačne vstopnice lahko rezervirate vsak dan med 12. in 18. uro preko telefona01 421 31 42 ali e-pošte info@skuc.org .

P R O G R A M
sobota, 18. januar 2025, ob 10:00
ENA ZAJČJA , lutkovna predstava v izvedbi LG Zapik
2+, 35'
POKUKAJMO V SVET UMETNOSTI: PISANI ODTISI , vodstvo po razstavi in ustvarjalna likovna delavnica; v svet umetnosti nas bo popeljala Nevena Aleksovski

sobota, 25. januar 2025, ob 10:00
STRAH , lutkovna predstava, v izvedbi LG Tri v sodelovanju z Lutkovno skupino Bobek
3+, 35'
NA OBISKU: MAJA BABIČ KOŠIR ,vodeni ogled ateljeja in ustvarjalna delavnica, vodi Nevena Aleksovski
+5, 90'

sobota, 1. februar 2025, ob 10:00
ZAOBLJUBA REKI , glasbeno lutkovna predstava v izvedbi Alje Bulič
3+, 35'
POBARVAJ SVOJO STEKLENIČKO! , likovna delavnica, vodi Alja Bulič

sobota, 8. februar 2025, ob 10:00
KAMENA JUHA , predstava v izvedbi LG Karabola
4+, 40'
POKUKAJMO V SVET UMETNOSTI: KLEPETKI , vodstvo po razstavi in ustvarjalna delavnica recikliranja, vodi Nevena Aleksovski

sobota, 15. februar 2025, ob 10:00
RAZGIBANE ŽIVALII , ustvarjalna delavnica recikliranja, vodi Petra Gosenca (Društvo GUMB)

sobota, 22. februar 2025, ob 10:00
IZ KAOSA V KOZMOS! , glasbeno obogatena ura pravljic z Matejo Fi
2+, 40'
NA OBISKU: KATJA POVŠE ,vodeni ogled ateljeja in ustvarjalna delavnica, vodi Nevena Aleksovski

Društvo ŠKUC si pridržuje pravico do naknadne spremembe programa.
Hvala vsem, ki so nam omogočili projekt:
Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Urad RS za mladino, Ministrstvo za kulturo, Javna agencija za knjigo RS, Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana, Mercator, Dana d.d., Druga violina, Slaščičarna pri vodnjaku, Biro center, Ciciban, Cicido in trgovina Mumino.

petek, 6. 12. 2024, ob 18.00 Info Škuc
Vljudno vabljeni_ne na bralni klub za mlade!
Tokrat beremo knjigo Tatarska puščava Dina Buzzatija.
Roman pripoveduje zgodbo o mladem častniku Giovanniju Drogu in njegovem življenju, ki ga je preživel ob varovanju trdnjave Bastiani, stare obmejne trdnjave.
Bralni klub je namenjen vsem mladim, ki radi berete in se o prebranih knjigah tudi pogovarjate.
Vodi ga Tadeja Pepeljnak, študentka gozdarstva. V prostem času poleg lazenja po gozdu in druženja z drevesi rada preživlja čas z dobrimi knjigami in prijatelji ter trapastimi ali poglobljenimi debatami o življenju, vesolju in sploh vsem.
Bralnega kluba se lahko udeležite, tudi če knjige niste prebrali v celoti. Na bralnem klubu namreč teme v knjigi navezujemo na lastno življenje in svoje izkušnje.
Na bralnem klubu se dobimo ob 18.00 v Škucu na Starem trgu 21.

Če se bralnega kluba udeležite več kot 5x, vam podarimo knjigo Založbe ŠKUC.
Za vsa dodatna vprašanja smo vam na voljo na info.center@skuc.org.
Dogodek sofinancirata Mestna občina Ljubljana

Ana Marija Veselčić: DOMOVCI
Ponovitvi predstave:
torek, 10. 12. 2024, ob 18.00, za center Janeza Levca
torek 3. 12. 2024, ob 10.00 za center Janeza Levca
8. 11. 2023, ob 11.00, Cirius Kamnik
Premiera: četrtek, 27. 7. 2023, ob 22. 00, Galerija Škuc, Stari trg 21, Ljubljana O predstavi
Zdaj že odrasla Lela se ob obisku doma za zapuščene otroke, v katerem je preživljala svoje otroštvo, spominja dogodkov, ki so nekoč oblikovali njen vsakdan. Tu so se sklepala prijateljstva, vnemale so se prve ljubezni, zgodila so se razočaranja, rojevali so se upi za prihodnost in počasi, ne da bi kdo zares opazil, so ob tem otroci odraščali. Nikogar od Lelinih nekdanjih prijateljev ni več tu, v domu, a ona jih kljub temu pride obiskat prav sem, kjer so otroci brez družin drug drugemu predstavljali nadomestno družino.
Lela se spominja samosvoje lepotice Suzane in njene simpatije, frajerja Daske, ki sta, ne da bi si to priznala, skupaj odkrivala, kako težko je biti pred drugimi iskren in ranljiv, če si bil sam nekoč ranjen in zapuščen. Spominja se vzgojiteljic, ki so raje pile že drugo dopoldansko kavo, kakor da bi se ukvarjale z otroki, ter tihega in zadržanega Frana, ki si je najbolj od vsega želel imeti telefon, kot so ga imeli vsi drugi, da bi ga odsotna mama lahko kdaj pa kdaj poklicala. Iz spomina vznikajo prizori izletov na morje, božičnih praznikov in športnih tekmovanj, dokler se Lela nazadnje ne spomni še same sebe kot majhne deklice, ki je ves ta svet le opazovala in se učila, kako življenje teče po ustaljenem tiru, ne glede na to, kdo si in od kod prihajaš.
Ves svet je poln takih črnih lukenj, kot je ta dom, a nobena ti ni tako znana kot tista, v kateri odraščaš.
O avtorici
Ana Marija Veselčić (1991) je hrvaška igralka, članica ansambla HNK Split. Dramsko besedilo z izvirnim naslovom Domaši je napisala na podlagi osebne izkušnje odraščanja v domu svete Ane za zanemarjene otroke v Vinkovcih na Hrvaškem. Študirala je na umetniški akademiji v Splitu, kjer je diplomirala z uprizoritvijo omenjenega dramskega besedila. Zanjo je leta 2019 prejela nagrado za izvirno dramsko besedilo, leta 2020 pa še nagrado marul za najboljšo žensko vlogo na festivalu Marulićevi dnevi.
Kolofon
Režiser: Alen Jelen
Igralka: Lara Wolf
Dramaturginja in avtorica priredbe: Katja Markič
Kostumograf in fotograf: Claudi Sovrè
Lektor: Martin Vrtačnik
Tonski mojster: Urban Gruden
V monodrami so uporabljeni posnetki iz istoimenske radijske igre, v kateri so nastopili Lara Fortuna (Suzana), Jure Žavbi (Daska), Filip Štepec (Fran), Lučka Počkaj (Zdravka) in Lara Wolf (Lela).
Produkcija: ŠKUC gledališče, Radio Slovenija (program Ars) in Zavod Kolaž
Predstavo sta omogočila: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana

V letu 2024 sta Zavod Omrežje in društvo Škuc izvajala projekt Kultura je tudi zame.

Namen projekta je bil, da se mladi seznanijo s kulturnimi ustanovami v Ljubljani na njim prilagojen način, se ustvarjalno izražajo ter seznanijo s prostori in umetniškimi mediji, ki jih še ne poznajo. Tekom projekta smo opolnomočili ranljive skupine in jim ponuditi obisk kulturnih institucij in delavnice, saj verjamemo, da so kulturni prostori namenjeni vsem.

Srečanja so potekala v obliki delavnice ali obiska galerije ter pogovora o videnem. Pri razstavah, ki smo jih obiskali smo si vedno vzeli čas in ogled prilagodili mladim, na voljo smo bili za širšo razlago in odgovore na vprašanja. Prav tako smo na delavnicah uporabljali različne tehnike in materiale, s pomočjo katerih so mladi lahko izrazili občutke in vtise, ki so jih dobili ob ogledu razstave.

V projekt smo vključili mlade s posebnimi potrebami, z zelo različnimi oviranostmi. Sodelovali smo s Centrom Janeza Levca in na ta način v projekt vključili zelo različne mlade. Prav tako smo v projektu sodelovali z mladimi s težavami v duševnem zdravju, skupino mladih, ki se aktivno vključujejo v pogovorno podporno skupino, ki poteka v Info centru Škuc.
Udeleženci so se spoznali z interaktivnimi razstavami, novimi mediji in z nekonvencionalnimi načini izražanja. Ogledali smo si razstave v galeriji Kresija, v Zgodovinskem atriju Mestne hiše Ljubljana, v galeriji Škuc, delavnice pa so izvajale Maša Cvar, Nevena Aleksovski, Nina Pernat, Tamara Mihalič, Inge S. Zajec in Laura Fajfar.
projekt je sofinancirala Mestna občina Ljubljana.

gledališke predstave, ustvarjalne delavnice in pravljična druženja za otroke
rezervacije brezplačnih vstopnic: vsak dan med 12. in 18. uro preko telefona01 421 31 42 ali e-pošte info@skuc.org

P R O G R A M
sobota, 9. november 2024, ob 10.00
ZAČARANA SKRINJA , glasbeno-lutkovna predstava v izvedbi dijakinj in dijakov 3. letnika SVŠGUGL
2+, 30'
mentorice: Petra Županič (izdelava lutk in scene), Katarina Virant Iršič (glasbena oprema), Sonja Kononenko (režija in animacija), Lili Epih (delo z besedilom)
Pavliha in Marjeta živita skromno, a Pavliha je prepričan, da bo našel zakopan zaklad. In res, nekega dne odkoplje staro skrinjo in oba ne moreta verjeti temu, kar zagledata; skrinja namreč skriva posebno skrivnost... Pridite in si oglejte predstavo pa boste izvedeli, kaj sta odkrila naša junaka, mož in žena, Pavliha in Marjeta. Po predstavi sledijo ustvarjalne delavnice pod mentorstvom dijakinj in dijakov SVŠGUGL.

sobota, 16. november 2024, ob 10.00
KRALJEVE URE , lutkovna predstava v izvedbi Darke Erdelji
4+, 35'
V daljnem kraljestvu živi kralj. Da bi ustavil staranje, se odloči upočasniti kraljeve ure. Toda prav vsako delo v njegovem kraljestvu ima svoj točno določen čas. Ko kralj poseže vanj, povzroči veliko škodo. Medtem ko poizkuša nastalo škodo popraviti, spozna, da je čas ena izmed najbolj skrivnostnih in neulovljivih dimenzij v našem življenju.
Gre za avtorski projekt Darke Erdelji v sodelovanju z Urško Sitar Cvetko, ki je poskrbela za glasbo in Polono Červek kot producentko, asistentko režije in kostumografko; za izdelava scene in lutk pa sta poskrbela Urban Salezinger in Mitja Ritmanič.

OBLIKE IZ SLIKE , plesna delavnica, vodi Barbara Kanc
Naše telo se lahko preoblikuje v mnoge zanimive in enkratne oblike. Lahko se znajdemo v okroglih, zasukanih, zvitih, zavitih, oglatih, iskrivih in popolnoma ‘odbitih’ oblikah. Na plesni delavnici bomo navdih zanje iskali v slikah znanih, pa tudi manj znanih slikarjev. Videne oblike bomo preslikali na telo in jih poljubno sestavljali in razstavljali v novo domišljijsko plesno zgodbo.

sobota, 23. november 2024, ob 10.00
ZMAJEVA REKA , predstava v izvedbi Alje Bulič
3+, 30'
Pripovedovalka Zgodbarka otroke popelje k reki, kjer bivajo pravi zmaji in resnične čarovnice. Zmaji so dobri za človeštvo, saj pohrustajo vse slabe stvari. A zdaj so izginili in našli jih bodo le tisti, ki bodo reki, ki se je znašla v težavah, priskočili na pomoč. Pri tem bodo pomagale čarovnice Vodenka, Vremenarica in stara Ukanarka, ki bodo razkrile svoje uroke, napoje in magične živali…
Po predstavi otroci, ki se preko interaktivnih gledaliških metod učijo o načinih varovanja narave, prejmejo kamen zmajeve moči.
avtorica in pripovedovalka: Alja Bulič, glasba: Peter Lebar, scenografija: Inti Šraj, Cristal Šraj, lutke: Zanda Priedite, oblikovanje: Sabell-Christina Fabian, produkcija: Čarovniški Blues/Zavod Gamayuna

GOZDNE NANIZANKE , ustvarjalna delavnica, vodi Petra Gosenca (Društvo GUMB)
Na delavnici bomo obujali spomine na morske in gozdne potepe. Naplavljen les, školjke, naluknjane kamne in pisane gozdne plodove bomo spreminjali v poljubno dolge nanizanke, ki bodo okrasile naše sobe in terase.

sobota, 30. november 2024, ob 10.00
O STARKI ZIMI IN NJENIH POMOČNIKIH, lutkovna predstava v izvedbi gledališča Bičikleta
3+, 30'
Starka Zima potem ko so jesenski plodovi pobrani in topli puloverji sešiti pripravlja mrzle, zasnežene, z ledom prekrite zimske dni. Dela je vsako leto zelo veliko, zato vsakih trideset dni poišče pomoč. Najprej se pri njej zglasi krojač Gruden, nato za delo poprime zidar Prosinec, zatem je na vrsti slikar Svečan in na koncu se javi še brezbrižni Sušec. Vendar z delom Sušca starka Zima ni več zadovoljna, zato se jezna poslovi za devet mesecev. Ravno takrat pa v deželo pokuka pomlad.
Poljska pravljica in njena hudomušna, zabavna in duhovita lutkovna uprizoritev otrokom pričarata ostrino in lepoto zimskega letnega časa in prikažeta koledarski potek leta. Hkrati pa jim približata slikovita slovanska imena zimskih mesecev, ki jih nosijo pridni starkini pomočniki.
avtor: Lucyna Krzemienicka, režija in igra: Brigita Leban, likovna podoba in lutke: Petra Prosen

RECIKLIRANI OKRASKI , ustvarjalna delavnica recikliranja, vodstvo: Tamara Mihalič
Na delavnici bomo izdelovali preproste novoletne okraske iz odpadnega materiala, ki se nam običajno valja nekje po domu. Koščki starega kartona, rolice od toaletnega papirja, škatle od jajc, plastični kozarci in papirnati krožniki bodo na delavnici postali pisani, bleščeči okraski, smrečice, zvončki, snežaki in še marsikaj drugega, kar nam bo okrasilo dom in polepšalo vzdušje prihajajočih prazničnih dni.

sobota, 7. december 2024, ob 10.00
ZMAJ ZAKAJ , gledališka predstava v izvedbi Zlata ptica
3+, 35'
grajska legenda s trubadurjema, maskami, lutkami in kamišibajem
Potujoča igralca - trubadurja potujeta in igrata - kot pravita: za pijačo, jedačo, pa tudi, da bi povedala zgodbe, ki jih ni še nikoli nihče slišal. Tokrat nam razkrijeta legendo o zmaju Zakaju, ki je preveč razmišljal in premalo ljubil. Skupaj z gledalci se podata na pot, ki zahteva razvozlavanje ugank, odrekanje, vztrajnost in celo malo zvijačnosti. Če se vse srečno izide, nas zmaj Zakaj na koncu nauči tudi, da ima beseda zakaj le eno samo pravo nadaljevanje in sicer je to: "Zakaj je tako lepo živeti?".
igrata: David Logar in Marija Filimonenko, scenarij: Uršula Vratuša, scenografija in kostumi: Marija Filimonenko, Evgenija Erohina

NA OBISKU: EMA KOBAL, vodeni ogled ateljeja in ustvarjalna delavnica, vodi Nevena Aleksovski
+5, 90'
Tokrat se bomo na obisk odpravili k Emi Kobal. Predstavila nam bo svojo umetniško prakso in delovni atelje, kjer večinoma riše in tiska grafike na majhni stiskalnici. Pri svojem delu uporablja tudi druge materiale, kot sta glina in tekstil, pogosto pa izdeluje tudi majhne skulpture v tehniki, imenovani papirmaše. Na koncu bo sledila delavnica, na kateri bodo otroci lahko s pomočjo preproste grafične tehnike s penasto gumo tiskali svoje grafike. Izrezane motive bomo lahko v različnih barvah odtisnili tudi na daljšo skupinsko grafiko.

sobota, 14. december 2024, ob 10.00
OPICA IN RAKOVICA , kamišibaj predstava in delavnica z Tino Zadnik
+5, 60
V kamišibaj predstavi Opica in rakovica bomo spoznali starodavno japonsko ljudsko pravljico o prijazni rakovici in goljufivi opici. Vendar brez skrbi, čaka nas srečen konec, saj bodo Rakovici na pomoč priskočili nenavadni prijatelji… Po predstavi bomo izdelovali lutke iz papirja.

Društvo ŠKUC si pridržuje pravico, da v primeru potrebe naknadno spremeni program.
Zahvaljujemo se vsem, ki nam omogočajo izvedbo projekta Škucove packarije:
Mestna občina Ljubljana, , Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Urad RS za mladino, Ministrstvo za kulturo, Javna agencija za knjigo RS, Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana, Mercator, Dana d.d., Druga violina, Slaščičarna pri vodnjaku, Biro center, Ciciban, Cicido in trgovina Mumino.

NA OBISKU: EMA KOBAL, vodeni ogled ateljeja in ustvarjalna delavnica, vodi Nevena Aleksovski
sobota, 7. 12. 2024, ob 12.00
Dobimo se na vhodu Archinetova ulica 5 ob 12.00 (kontakt Nevena 040 805 958 )
Tokrat se bomo na obisk odpravili k Emi Kobal. Predstavila nam bo svojo umetniško prakso in delovni atelje, kjer večinoma riše in tiska grafike na majhni stiskalnici. Pri svojem delu uporablja tudi druge materiale, kot sta glina in tekstil, pogosto pa izdeluje tudi majhne skulpture v tehniki, imenovani papirmaše. Na koncu bo sledila delavnica, na kateri bodo otroci lahko s pomočjo preproste grafične tehnike s penasto gumo tiskali svoje grafike. Izrezane motive bomo lahko v različnih barvah odtisnili tudi na daljšo skupinsko grafiko.
Veselimo se druženja z vami!, Obisk vodi Nevena Aleksovski. Trajanje: 2 uri
Za ves material za ustvarjanje bo poskrbljeno.




Organizacija: Zavod Omrežje in Društvo ŠKUC
Program Društva ŠKUC sofinancirajo: mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo in Urad RS za mladino.

40. FESTIVAL LGBT FILMA
9. - 16. 12. 2024

LJUBLJANA
KINODVOR
PONEDELJEK, 9. 12. - OTVORITEV
Nagovor predsednice države Nataše Pirc Musar
21.00 Vmes (In Between), Slovaška/Slovenija, 2021, 3’
Osebna pripoved o začetkih zavedanja nebinarne spolne identitete.
Nagrada Rožnati zmaj za najboljši slovenski kratki film!
Poletje s Karmen (To kalokeri tis Karmen/The Summer with Carmen), Grčija, 2023, 106’, ap, svp Najboljša prijatelja Demosten in Nikitas se med celodnevnim kopanjem na kvir plaži pri Atenah spominjata dogodkov preteklega poletja, da bi jih spremenila v scenarij. Nagrajenec v Solunu in hit številnih festivalov.

SLOVENSKA KINOTEKA
TOREK, 10. 12.
16.00 Izgubljeni (Iti mapukpukaw/The Missing), Filipini, 2023, animirani, 90’, ap, svp
Eric gre na mamino željo na dom že dlje časa pogrešanega strica in najde ga mrtvega. Tedaj ga napade prikazen dolgo zamolčevane zlorabe. Prejemnik številnih nagrad in filipinski kandidat za oskarja.
18.00 Kvir izgnanstvo (Queer Exile), Nemčija, 2024, 10', ap
Ko pride pome smrt, naj bo vesela (Si je meurs, ce sera de joie/If I Die, It'll be of Joy), Francija, 2024, 80', ap, svp
V svetu, ki podcenjuje moč starejših, govori skupina aktivistov, ki kljubujejo predsodkom in si upajo na novo zamisliti seks in ljubezen ter glasno premišljevati o starosti.
20.00 Brezsramne (The Shameless), Švica/Francija/Bolgarija/Tajvan/Indija, 2024, 115’, ap, svp
Renuka sredi noči pobegne iz bordela v Delhiju, potem ko je do smrti zabodla policista. Zateče se v skupnost seksualnih delavk v severni Indiji, kjer spozna sedemnajstletno Deviko. Nagrada v Cannesu za najboljšo igralko.

SREDA, 11. 12.
16.30 XX + XY (O'PENing XX + XY), Južna Koreja, 2022, 129’, ap, svp
Jay se rodi s kromosomoma XX in XY, ko pa začne obiskovati srednjo šolo, se mora »odločiti« za spol. Ustvarjalci so iz te zelo popularne tv-serije naredili še film.
19.00 Bela svetilka (Gouye Sefid Shishei/White Glass Globe), Iran, 2024, 20', ap
Gondola , Gruzija/Nemčija, 2023, 81’, brez dialogov
Ko gre ena gondola navzgor, gre druga navzdol. Na polovici poti se srečata, tako kot tudi Iva in druga žičničarka Nina. Ženski se spoznavata in zaljubita v tem izjemnem filmu brez besed.
21.00 Nov dan (Zhen xin de yi tian/Fish Memories), Tajvan, 2023, 116’, ap, svp
Fant, dekle, starejši moški, drama, triler ... Absurdni in razvratni dnevi se po strelu iz pištole popolnoma spremenijo. Fantastičen spopad med preteklostjo in prihodnostjo postane zelo verjeten.

ČETRTEK, 12. 12.
17.00 Asog , Kanada/Filipini/ZDA, 2023, 104’, ap, svp
V tem biseru trans filmografije spremljamo Rey, nebinarno_ega filipinsko_ega šolsko_ega učiteljico_a, na poti na drag tekmovanje. Film je prejel več kot deset mednarodnih nagrad!
19.00 Zapiski o aktih (Notes on Nudes), ZDA, 2024, 7', ap
Baldiga – aktivirano srce (Entsichertes Herz/Unlocked Heart) , Nemčija, 2024, 91’, ap, svp
1979. Jürgen Baldiga, sin rudarja iz Essna, je pravkar prispel v mesto. Dela kot seksualni delavec in kuhar, piše pesmi in dnevnik. Ko leta 1984 izve, da je okužen z virusom hiv, odkrije fotografijo: postane kronist kvirovske subkulture Zahodnega Berlina.
21.00 Vse bo dobro (Cong jin yihou / All Shall Be Well), Hong Kong/Kitajska, 2024, 93’, ap, svp
Ko Pat nepričakovano umre, je njena družina vse manj naklonjena njeni dolgoletni partnerici Angie in sčasoma jo začne obravnavati kot »vsiljivko«. Slednjič so njena edina opora prijateljice iz lezbične družbe. Nagrada teddy v Berlinu in občinstva v San Franciscu!

PETEK, 13. 12.
17.00 Življenje ni tekma, a zmagujem (Life Is Not a Competition, But I'm Winning), Nemčija, 2023, 79’, ap, svp Skupina kvir športnic_kov vstopi na olimpijski stadion v Atenah in se odpravi počastiti tiste, ki so bile_i izključene_i s stopničk za zmagovalce. Skupaj ustvarjajo radikalno poetično utopijo, ki je daleč od togih spolnih pravil v tekmovalnem športu.
18.45 Cikel italijanskih kratkih filmov
Vse je samo v moji glavi (È solo nella mia testa / It’s Just in My Head), Italija, 2020, 17’, ap, svp
Življenje bi bilo lažje brez (La vita sarebbe più semplice senza / Pure), Italija, 2022, 17’, ap, svp
Letizia, Italija, 2022, 18’, ap, svp
Obletnica (L’anniversario / The Anniversary), Italija, 2022, 17’, ap, svp
J’ador, Italija, 2020, 16’, ap, svp
Po projekcijah bosta gosta selektor Cosimo Santoro in režiser Marius Stancu.
21.00 Kakšen občutek (What a Feeling),Avstrija, 2024, 110’, ap, svp
Po razhodu z možem naredi Marie to, kar bi storila vsaka razumna ženska: gre na pijačo, naleti na Bigi’s queer bar in spozna Fa. Prisrčna in duhovita romantična komedija o dveh ženskah srednjih let, ki se ne pustita odriniti na stranski tir življenja.
Po projekciji pogovor z režiserko Kat Rohrer.

SOBOTA, 14. 12.
17.00 Ustroj strahu (Code of Fear), Norveška/Nemčija, 2024, 83’, ap, svp Leta 2013 so v Kamerunu umorili gejevskega novinarja Erica Lembembeja. Filmski ustvarjalec Appolain Siewe se zaradi tega grozljivega umora odpravi v Kamerun, da bi izvedel več o položaju LGBT+ oseb v tej državi. Kmalu ugotovi, da Lembembejev umor ni osamljen primer.
19.00 Lezbija (Lesvia),Grčija, 2024, 77’, ap, svp
Od sedemdesetih let prejšnjega stoletja lezbijke z vsega sveta privablja otok Lezbos, rojstni kraj starogrške pesnice Sapfo. Ko v lokalni vasi najdejo raj in ustanovijo lezbično skupnost, se med prebivalci otoka začnejo pojavljati napetosti.
Po projekciji pogovor z režiserko Dzeli Hadzidimitriu.

21.00 Demoni ob zori (Los demonios del amanecer/Demons at Dawn), Mehika, 2024, 136’, ap, svp Naključno srečanje dveh mladeničev se razvije v erotično raziskovanje strasti, ljubezni in bolečine, stalnic tega znanega mehiškega režiserja, ljubljenca gejevskih festivalov.

NEDELJA, 15. 12.
16.00 Cikel kratkih filmov I.
Ogenj ob jezeru (Le feu au lac/Fire at the Lake), Francija, 2022, 15', ap
Medeni tedni (Honeymoon), Grčija/Francija/Ciper, 2023, 24', ap
Poljubi me (Embrasse-moi/Kiss Me), Francija, 2024, 12', ap
Ob nedeljah (Os finais de Domingos/On Sundays), Brazilija, 2023, 8' ap
Pietra , Španija, 2024, 15', ap
Razcepljene konice (Split Ends), Slovenija, 2024, 15', ap
Po filmu pogovor z režiserko Hannah Koselj Marušič.
18.00 Sebastian , VB/Finska/Belgija, 2024, 110’, svp
Max, ambiciozen mlad pisatelj iz Londona, začne živeti dvojno življenje kot seksualni delavec v imenu raziskave za svoj literarni prvenec. Letošnji hit občinstva!
20.30 Razglasitev nagrade mednarodne žirije
Križišče (Crossing), Gruzija/Turčija/Švedska/Danska/Francija, 2024, 105’ Upokojena učiteljica Lia želi izpolniti obljubo in poslednjo željo umirajoče sestre – nameni se ugotoviti, kaj se je zgodilo z njeno izginulo transspolno nečakinjo Teklo. Nam že znani režiser ( In potem sva zaplesala ) je prejel teddyja v Berlinu in več drugih nagrad!
Po filmu še razglasitev nagrade publike!

PONEDELJEK, 16. 12.
17.00 Buča na vroči strehi sveta (Pumpkin on the Hot Roof of the World), Slovenija/Češka, 2019, 75', sp Navdihujoč portret pesnika Tomaža Šalamuna preplete intervjuje, redke arhivske posnetke in pesnikova branja lastne poezije – ter odkrito spregovori o njegovi biseksualnosti.
19.00 Obris dreves (Le flou des arbres/The Blurring of Tree), Kanada, 2024, 11', brez dialogov
Nisem še vse, kar želim biti (Jeste nejsem, kým chci být/I’m Not Everything I Want to Be) , Češka/Slovaška/Avstrija, 2014, 90’, ap, svp
Mlada fotografinja Libuše Jarcovjáková po letu 1968 išče otoke svobode v Pragi in svojo spolno identiteto; fotoaparat je njen stalni spremljevalec. Eden teh otokov je T-klub, zbirališče kvirovske scene.
21.00 Cikel kratkih filmov II.
Najkrajši dan, najdaljša noč (Shortest Day, Longest Night), Filipini, 2024, 20', ap
Glasbeni pouk (Music Theory), ZDA, 2022, 5', ap
Vsak mora kdaj ljubiti (Everybody’s Gotta Love Sometimes), Francija/Mjanmar/Indonezija, 2023, 15', ap
Kapetana (Capitanes/Captains), Španija, 2024, 15', ap
Beicon , Španija, 2024, 12', ap
Ime ji je bilo Gisberta (Seu Nome Era Gisberta/Her Name Was Gisberta), Portugalska/Brazilija, 2023, 30', ap

OFF
Ponedeljek, 2. 12. – 20.30 Kino Šiška
Édouard Louis, ali preobrazba (Édouard Louis, ou la Transformation/The Many Lives of Édouard Louis), Francija, 2023, 72’, ap, svp
Eden najodmevnejših sodobnih pisateljev nas povabi na osebni sprehod po preteklosti, s katero se je soočil v svojih avtobiografskih romanih. Razred, kultura, spolnost, identiteta in izobrazba: Édouard Louis govori iz lastnih izkušenj.
sobota, 7. 12. – 19.00 Škuc – Kulturni center Q (Tiffany)
Clashing differences , Nemčija, 2013, 73’, ap
House of Womxn (Hiša žensk) ima težave z raznolikostjo. Ker jim grozi odstranitev z Mednarodne ženske konference, so prisiljene ukrepati. Film humorno in neposredno obravnava večplastne teme, kot so izkoriščanje delovne sile, rasizem in intersekcionalnost.
Večer s festivalom Lezbična četrt.
Nedelja, 8. 12. – 19.00 Škuc – Kulturni center Q (Tiffany)
Avant-drag - Radical Performers re-imagine Athens , Grčija, 2024, 93’, ap
Deset atenskih dregic dekonstruira spol, nacionalizem, pripadnost in identiteto, hkrati pa se soočajo s policijskim nasiljem, transfobijo in rasizmom.
Z nami bo tudi gostja Aurora Paola Morado .
sreda, 11. 12. – 17.00 AGRFT, Aškerčeva 5
Topli film , Srbija, 2024, 92’, ap Dva mlada igralca raziskujeta temo reprezentacije LGBT+ oseb skozi zgodovino jugoslovanske kinematografije in skozi družbene okoliščine, ki so povzročile različno obravnavo teh likov.
Po projekciji pogovor z Nebojšo Jovanovićem.

IDRIJA, Filmsko gledališče, ob 9.40
ponedeljek, 9. 12. – Buča na vroči strehi sveta (Pumpkin on the Hot Roof of the World), Slovenija/Češka, 2019, 75', sp
PTUJ, Mestni kino, ob 15.00
sreda, 11. 12. – Buča na vroči strehi sveta (Pumpkin on the Hot Roof of the World), Slovenija/Češka, 2019, 75', sp
četrtek, 12. 12. – XX + XY (O'PENing XX + XY), Južna Koreja, 2022, 129’, ap, svp
KOPER, MKSMC Botegin (Glagoljaška 4), ob 20.00
četrtek, 12. 12. – Buča na vroči strehi sveta (Pumpkin on the Hot Roof of the World), Slovenija/Češka, 2019, 75', sp
petek, 13. 12. – Demoni ob zori (Los demonios del amanecer/Demons at Dawn), Mehika, 2024, 136’, ap, svp sobota, 14. 12. – Lezbija (Lesvia),Grčija, 2024, 77’, ap, svp
MARIBOR, IntimniKino, GT22 (Glavni trg 22), ob 20.00
sreda, 11. 12. – Gondola , Gruzija/Nemčija, 2023, 81’, brez dialogov
četrtek, 12. 12. – Poletje s Karmen (To kalokairi tis Karmen/The Summer with Carmen), Grčija, 2023, 106’, ap, svp petek, 13. 12. – Kakšen občutek (What a Feeling),Avstrija, 2024, 110’, ap, svp
TRST, Mediateca
četrtek, 12. 12.
18.00 Cikel italijanskih kratkih filmov (in gosta)
20.45 Lezbija (Lesvia),Grčija, 2024, 77’, ap (in režiserka)

SPREMLJEVALNE PRIREDITVE
četrtek, 7. 11. Mestni muzej
18.00 – LGBT_SLO_1984, Slovenija 2022, 87’
petek, 8. 11. Figovec, galerija Tam Tam
17.00 – otvoritev razstave plakatov LGBT FF (do 5. 12.)
četrtek, 21. 11. Mestni muzej
18.00 – Razmerja. 25 let lezbične sekcije LL, Slovenija 2012, 84’
torek, 3. 12. Slovenska kinoteka
12.00 – tiskovna konferenca
ponedeljek, 9. 12. Kinodvor
razstava filmskih plakatov (do 16. 12.)
torek, 10. 12. Slovenska kinoteka
12.00 – otvoritev razstave: 40 let festivala / 40 let upora
sobota, 14. 12. Slovenska kinoteka
12.00–16.00 – filmska delavnica: Marius Gabriel Stancu (obvezne prijave)
četrtek, 19. 12. Galerija Škuc
20.00 – tradicionalno branje Lambde
Letošnji festival bomo izpeljali v fizični in virtualni obliki (kratke filme).
Organizator festivala in založnik filmskega kataloga
Društvo ŠKUC, Metelkova 6, Ljubljana
tel. 01 430 3530
www.skuc.org
Soorganizatorji: Slovenska kinoteka, Kinodvor, Gimnazija Ptuj, CID Ptuj, IntimniKino, GT22, MKC Maribor, MKSMC Botegin, Filmsko gledališče Idrija, Kino Šiška, AGRFT
Festival je bil prvič organiziran leta 1984 v okviru festivala Magnus in velja za najstarejši festival lgbt filma v Evropi.

Informacije
Društvo Škuc, Metelkova 6, Ljubljana, tel. 01 4303 530
Slovenska kinoteka, Miklošičeva 28, Ljubljana, tel. 01 4342 520; blagajna 01 4342 524
lgbtfilmfest.si
www.ljudmila.org/siqrd/fglf

https://www.facebook.com/slo.fglf


https://www.instagram.com/fglf.lj/



logo Ministrstvo za kulturo, Škuc (navaden) in 40 let aktivizma

FESTIVAL SO PODPRLI
Kinoteka, Kinodvor, Kino Šiška, agrft, ter kot lani (razen K4, Pink underground, Knjižnica sl gradec, Koroška pride, Metulj, )
tuje daj skupaj Švica, Ital inštitut, Avstrijski forum, Grška ambasada, Francoski inštitut

SILE NA KLANCU: POD DEKCO
petek, 13. 12., ob 20.00, Klub Monokel
Sile na klancu bodo v tokratni improvizirani predstavi pogledale Pod dekco. Vabljene*, da se pridružite in pomagate ustvariti lep zapečkarski dogodek, ki vas bo grel v prihajajočih zimskih večerih. V zadnjih mesecih so se Tamara, Tanja, Teja, Špela, Liza, Mojca in Gaja s pomočjo impro aktivacije učile rokovanja z raznimi orodji, ki jih bodo uporabile v kvačkanju karakterjev, različnih prostorov in jih povezale v zgodbe.
Vstop je brezplačen.
Hvala Uradu za mladino Mestne občine Ljubljana, Zavodu Omrežje in Info centru Škuc za podporo.
Sile na klancu so: Tamara Mihalič, Teja Bitenc, Tanja Matijaševič, Gaja Beč, Liza Močnik in Špela Setničar.

Lepo vabljene_ na odprtje prostora javnega prepletanja Inštituta za zaščito plesni v petek, 8. 11., ob 19. uri!
___________ Inštitut za zaščito plesni. Prvi primeri prepletanja 8. 11.–5. 12. 2024 Umetnica: Maja Bojanić Kuratorka_: Tia Čiček ___________
Obrazstavni dogodki 8. 11. ob 19. uri: odprtje razstave 22. 11. ob 18. uri: ogled razstave s kuratorko_ Tio Čiček 29. 11. ob 18. uri: ogled razstave s kuratorko_ Tio Čiček ___________
Nove prostore javnega prepletanja Inštituta za zaščito plesni (IfMP) odpiramo z namenom predstavitve aktualnih raziskav, ki nastajajo v sodelovanju z Univerzitetnim programom za napredne postkonzervatorske študije. Raziskovalke_, znanstvenice_ in piske_ so zavezane trajnostnim metodam ohranjanja in soustvarjanja z naravnimi procesi propadanja. Javnosti bo tudi prvič dana v uporabo vlažilna komora, ki plesni omogoča večji vnos vlage prek prisotnosti človeških teles. ___________ Inštitut za zaščito plesni (IfMP – Institute for Mould Preservation), ustanovljen leta 2022, je glavna preiskovalna ustanova, ki s sodobnimi znanstvenimi pristopi nadaljuje raziskovanje plesni v bivših muzejih, galerijah in arhivih. IfMP je danes ključnega pomena za ohranjanje trajnostnega postrestavracijskega modela, ki človeški vrsti omogoča soobstoj z rodom črne plesni, imenovane Alternaria. ___________ Več o razstavi! ___________
Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

Za korak k prepovedi konverzivnih praks v Evropski uniji
Konverzivne prakse so pogovorno znane tudi kot konverzivna »terapija«, gre pa za različne poskuse oz. prakse t. i. »zdravljenja«, ki spreminja in zatira spolno usmerjenost posameznika, njegovo spolno identiteto in/ali spolni izraz s pomočjo psiholoških, fizičnih ali duhovnih posegov. Po zadnjih podatkih evropske Agencije za temeljne pravice iz leta 2023 je bilo v Sloveniji 23% LGBTIQ oseb izpostavljenih takšnim praksam.
Evropsko državljansko pobudo lahko podprete s podpisom na tej povezavi.
Skupaj lahko dosežemo spremembe ter zagotovimo varno okolje za LGBTIQ+ osebe!

Evropsko komisijo pozivamo, naj predlaga pravno zavezujočo prepoved praks za spreobrnitev spolne usmerjenosti LGBTQ+ oseb v Evropski uniji: prakse za spreobrnitev spolne usmerjenosti so ukrepi za spremembo, zanikanje ali potlačitev spolne usmerjenosti, spolne identitete in/ali spolnega izraza oseb LGBTIQ+.
Združeni narodi so takšne prakse zaradi njihove diskriminatorne, ponižujoče, škodljive in lažnive narave opredelili kot mučenje, v čedalje več državah pa jih prepovedujejo.
EU ima ključno vlogo pri varstvu temeljnih pravic in bi se morala boriti proti vsem nečloveškim praksam. Komisija bi morala predlagati direktivo, s katero bi prakse za spreobrnitev spolne usmerjenosti dodali na seznam evropskih kaznivih dejanj, in/ali spremeniti predlagano direktivo o enakosti (2008), tako da bi vključili prepoved teh praks.
Poleg tega bi morala Komisija v boju proti zakonskemu moratoriju uveljaviti tudi nezavezujočo resolucijo, v kateri bi pozvala k splošni prepovedi praks za spreobrnitev spolne usmerjenosti v EU.
Nazadnje pozivamo Komisijo, naj spremeni direktivo o pravicah žrtev, tako da bodo v njej določeni minimalni standardi glede pravic in zaščite žrtev praks za spreobrnitev spolne usmerjenosti ter glede podpore tem žrtvam.
Vse države članice bi morale prepovedati prakse za spreobrnitev spolne usmerjenosti ali pregledati obstoječe prepovedi.
Evropsko državljansko pobudo lahko podprete s podpisom na tej povezavi .

SAŠO VOLLMAIER
ponedeljek, 16. 12. 2024, ob 21.00, Galerija Škuc
Sašo Vollmaier je slovenski skladatelj, pianist, performer in pedagog. V Parizu sodeluje s Panteatrom in Mednarodnim umetniškim centrom Roy Hart, v Düsseldorfu z Ateljejem performativne umetnosti, od leta 2014 pa poučuje tudi na Akademiji umetnosti v italijanskem Arezzu.
V zadnjih letih se intenzivneje posveča tudi lastnim solističnim projektom, med najodmevnejše pa zagotovo sodita njegova projekta Vollmaier:Ligeti in Vollmaier: Kind of Laibach. Slednjega bo v razširjeni različici odigral v Galeriji ŠKUC v okviru koncertnega ciklusa Ropotarnica.
Navdahnjen z opusom prvakov slovenskega industrijskega zvoka je pripravil solo recital s priredbami njihovih skladb, kot so Smrt za smrt, Krvava gruda, Ti, ki izzivaš,... Svetova klasične in industrijske glasbe povezuje s kombinacijo repeticije, minimalizma in širokega dinamičnega spektra.
Fotografija: Nika Hölcl
Vstopnina na koncert: 1 €.

Koncertni cikel Ropotarnica nam omogočajo: Ministrstvo za kulturo, MOL - Oddelek za kulturo, Urad RS za mladino, Zavod Omrežje.

40 let Festivala LGBT filma
8. 11. 2024 - 5. 12. 2024, Plakatna galerija Figovec
Odprtje razstave petek, 8. 11. 2024, ob 17.00
Slovensko organizirano gibanje za pravice LGBT+ oseb je eno od najstarejših v Evropi. Začelo se je že v socialistični Jugoslaviji, v času brbotajočega zanosa subkulturnih in novih družbenih gibanj, ki so stare druženo-kulturne parametre razgrajevala na politično potentne in kreativne načine. Leta 1984 se je v Ljubljani dogodil prvi festival Magnus, ki danes velja za začetek prvega LGBT+ filmskega festivala v Evropi. Organizirale_i so ga aktivistke_i istoimenske kulturne sekcije za socializacijo homoseksualnosti – ta je dobila ime po Magnusu Hirschfeldu, ustanovitelju berlinskega Inštituta za spolne raziskave, ki je deloval od leta 1897 do nacističnega pogroma leta 1933. Na enotedenskem dogodku Magnus, v organizaciji Škuc-Foruma, so se zbrale_i gostje_e iz cele Jugoslavije in iz različnih držav vzhodno in zahodno od železne zavese, obiskovalke_ci pa so lahko tekom festivala uživale_i v predavanjih, pogovorih, umetniških razstavah in najpomembnejših filmih z LGBT+ vsebinami tistega časa.
Čeravno je bila LGBT+ skupnost nenehno tarča napadov, tako v stari kot tudi v novi državi, je festival postal osrednji dogodek skupnosti in zaveznikov. V zadnjih štirih desetletjih je bil prekinjen le enkrat. Leta 1987 naj bi se Magnus festival začel 25. maja, na jugoslovanski državni praznik ob praznovanju rojstnega dne pokojnega predsednika Tita. Nepresenetljivo je bil zaradi pritiskov oblasti in medijev odpovedan, češ da bi »mednarodni kongres homoseksualcev in lezbijk« prinesel »resno nevarnost zaradi širjenja aidsa«. Zgodnji izbor prvih edicij festivala je bil osredotočen na homoseksualne moške, s pomembnimi izjemami, kot so bile projekcije filmov Grenke solze Petre von Kant (Nemčija, 1972, rež. Rainer Werner Fassbinder), Drugačna pot (Madžarska, 1982, r. Károly Makk) in filmov Ulrike Ottinger. V tistem času se je začela organizirati skupina lezbičnih aktivistk, in v 1987 ustanovila sekcijo LL, prav tako pri Škuc-Forumu. Njeni ustanovni članici Suzana Tratnik in Nataša Sukič sta decembra leta 1988 organizirali Teden lezbičnega filma, takoj za njim pa je sledil Teden gay filma, v organizaciji Braneta Mozetiča, v imenu Magnusa. Prvega sta aktivistki izvedli kar s piratskimi kopijami filmov, ki sta jih med bivanjem v Londonu na VHS kasete presneli s televizije. Tako so lahko gostje_i festivala uživale_i tako v filmih kot tudi v britanskih reklamah, ki so filme prekinjale vsakih deset minut in publiko dodobra nasmejale. H gverilskim metodam pa se je festival v nadaljnjih letih zatekal ničkolikokrat, zlasti zaradi posrednega ali neposrednega onemogočanja s strani oblastnikov.
V zadnjih 40 letih je imel filmski festival veliko imen, ki bi lahko bila sama po sebi predmet analize, saj kažejo, kako so se v desetletjih spreminjale definicije spolnosti, spolov in identitetnega aktivizma. Leta 2014 so se organizatorke_ji in selektorice_ji festivala odločili, da dogodek ponovno preimenujejo, da bi vključili novo in spreminjajoče se občinstvo, identitete, politiko in bogato raznolikost tem in estetik sodobnega LGBT+ filma. Tako smo 40. let dočakali kot Festival LGBT filma.
Obletnice so po navadi čas za refleksijo preteklosti in načrtovanje prihodnosti: ni vse rožnato – edicijo 2023 je zaznamoval zažig mavrične zastave, ki je visela nad Kinodvorom, kar je še enkrat potrdilo, da ugodna družbena klima in pozitiven odnos do manjšin nista nikoli dokončno izborjena. Potem je tu še vprašanje »vulgarnega materializma« organizacije kulturnih dogodkov: festivalska ekipa prostovoljcev iz leta v leto poskuša ohranjati sidrišče LGBT+ skupnosti s skromnimi finančnimi sredstvi, ki niso vedno zagotovljena … Kljub temu pa je tokratna obletnica festivala čas ponosnega praznovanja – festivalskega boja in obstoja, upornosti, odpornosti in dolgoletnega veselja, predvsem pa dobrih filmov in skupnosti, ki je v zadnjih štirih desetletjih festival sooblikovala.
40 let LGBT gibanja Razstava je del celoletnega zaznamovanja zgodovinske prelomnice, in poteka v partnerstvu Mestnega muzeja, Društva ŠKUC, Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter v sodelovanju z drugimi področnimi organizacijami. Info o dogodkih: https://40lgbt.si Veseli bomo vašega obiska!
Razstavo omogočata: Mestna Občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo

Prostori gibanja – 40 let LGBT skupnosti v Ljubljani
Mestni muzej Ljubljana 24. 10. 2024 – 23. 3. 2025
Razstava o prostorih za združevanje, podporo in organizirano zagovorništvo gibanja LGBT, ki že 40 let sooblikujejo urbano kulturo in družabno življenje Ljubljane.
V četrtek, 24. 10. 2024, ob 19.00 v Mestnem muzeju Ljubljana odpiramo razstavo Prostori gibanja LGBT skupnosti v Ljubljani. Soavtorici razstave − Corinne Brenko, kustosinja Mestnega muzeja Ljubljana ter Suzana Tratnik, pisateljica in aktivistka – poskušata z razstavo odgovoriti na vprašanje, kako si je LGBT-gibanje v zadnjih štirih desetletjih prizadevalo za lastne prostore refleksije, socializacije, upora in ustvarjalnosti, kar je bilo pred prebojem novih družbenih gibanj tako rekoč nepredstavljivo. Razstavo spremlja katalog z besedili, ki jih podpisujejo Corinne Brenko/Tina Fortič Jakopič, Mitja Blažič, Nina Dragičević, Marina Gržinić, Linn Julian Koletnik, Roman Kuhar, Maja Lukanc, Suzana Tratnik, Nataša Velikonja in Metod Zupan.
Razstava pred obiskovalca_ko z dokumenti, predmeti in pričevanji prinaša zgodbo, kako so vse od začetkov dejavnosti v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pionirski posamezniki in posameznice ter skupine premikali meje družbenih norm in kot civilno gibanje nepreklicno zaznamovali urbano ljubljansko okolje in širšo regijo. Na zemljevid Ljubljane so zarisali fizične in mentalne prostore delovanja in srečevanja – in nekaj teh prostorov poskušamo rekonstruirati na pričujoči razstavi. S predmeti, umetninami, fotografijami, dokumentacijo, transparenti in drugim gradivom z aktivističnih akcij, s katerimi so pripadnice_ki LGBT-skupnosti izražale_i svojo neomajno aktivistično držo, razstava nagovarja k refleksiji prehojene poti med marginalizacijo in emancipacijo ter izpostavlja pomembne kulturne in politične mejnike, ki so pripomogli k družbenemu razvoju, tako z vidika ozaveščanja kot tudi z vidika kulturnih in političnih bojev za dostojno življenje vsake_ga posameznice_ka, ne glede na osebne okoliščine.
Festival Magnus leta 1984, začetek organiziranega gejevskega in lezbičnega gibanja v Sloveniji Homoseksualna razmerja so bila v srednjem in novem veku na Slovenskem prepovedana in pogosto so bile zanje predvidene hude kazni. V obdobju socializma je Jugoslavija – in z njo Slovenija kot njena najbolj liberalna republika – doživljala postopno spreminjanje spolnih norm. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je odnos do spolnosti začel liberalizirati, vzporedno s trendi v zahodnih liberalnih demokracijah in na socialističnem Vzhodu. Leta 1977 je Slovenija kot prva republika v bivši Jugoslaviji dekriminalizirala sporazumne homoseksualne odnose med moškimi.
Pomembna prelomnica se je zgodila leta 1984 s prvim festivalom Magnus, ki ga je pod naslovom »Homoseksualnost in kultura« organiziral ŠKUC-Forum. Ta dogodek danes štejemo za začetek organiziranega gejevskega in lezbičnega gibanja v Sloveniji in v takratni Jugoslaviji. S tem festivalom je skupnost vstopila v javni prostor in se začela uveljavljati kot relevanten in enakovreden del družbe. Poleg demokratičnih vrenj in novih civilnodružbenih gibanj je osemdeseta leta zaznamovala tudi epidemija aidsa. Po prvem primeru okužbe v Jugoslaviji leta 1985 je ozaveščanje o tej bolezni postalo sestavni del slovenskega gejevskega aktivizma. V aktivizmu so namreč prepoznali večplastno nevarnost HIV-a in aidsa kot zdravstvene grožnje, ki jo bremeni tudi dejavnik družbene stigmatizacije.
V tistem času si je skupnost prizadevala tudi ustvariti varne in trajne prostore srečevanja, druženja, podpore in organiziranega zagovorništva: na Kersnikovi 4 so imele do leta 1997 svoje prostore prve lezbične in gejevske organizacije, v klubskih prostorih K4 pa so potekali legendarni nedeljski gejevsko-lezbični večeri. Leta 1993 je skupnost z zasedbo vojaškega kompleksa na Metelkovi pridobila možnost neprekinjenega delovanja. Ustvarjala je tudi živahno medijsko krajino, ki je omogočala kroženje pomembnih informacij in beleženje zgodb in bojev skupnosti ter ponujala druge perspektive, ki so kljubovale stereotipnim reprezentacijam (ali molku) osrednjih medijev.
A kljub prizadevanjem, da bi homoseksualnost postala del javnega diskurza, je bila homofobija še vedno močno razširjena. Kajti skupnost in posamezniki_ce so še vedno doživljali nasilje (fizično, verbalno), k čemur so pripomogli tudi dolgotrajni procesi za pravno priznanje pravic LGBT-oseb. Na poskuse marginalizacije, ustrahovanja in izključevanja se je skupnost odzivala kreativno in solidarno. Ko leta 2001 dveh gejevskih pesnikov in aktivistov niso spustili v ljubljanski lokal Cafe Galerija, je ta dogodek postal povod za organizacijo prve parade ponosa leta 2001, polemika glede izbora dreg skupine Sestre za nastop na Evroviziji leta 2002 pa je bila priložnost, da se tudi mednarodno javnost opozori na stanje LGBT-populacije v Sloveniji.
Vse od ustanovitve gibanja v osemdesetih letih so namreč aktivistke_i poskušale_i doseči, da bi bila v predloge za razširitev jugoslovanske ustave – in pozneje nove ustave samostojne države – spolna usmerjenost uvrščena v kontekstu prepovedi diskriminacije in torej enakopravnosti. LGBT-posamezniki_ce, skupine in organizacije so desetletja dosledno predlagali primerne zakonske ureditve, ozaveščali javnost in zahtevali spremembe. Pomemben dosežek se je zgodil 16. junija 2022, ko je ustavno sodišče Republike Slovenije določilo, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol. V skladu s to odločitvijo je Slovenija postala prva postsocialistična država v Evropi, v kateri se lahko istospolna_i partnerja_ici formalno poročita in skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji, kot veljajo za raznospolna zakonca. Nerazrešeno pa ostaja vprašanje pravnega priznavanja spola za transspolne osebe, torej postopek spremembe osebnih dokumentov tako, da ustrezajo spolni identiteti osebe.
40 let LGBT gibanja Razstava je del celoletnega zaznamovanja zgodovinske prelomnice, in poteka v partnerstvu Mestnega muzeja, Društva ŠKUC, Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter v sodelovanju z drugimi področnimi organizacijami. Info o dogodkih: https://40lgbt.si Veseli bomo vašega obiska!

Literarni glasovi: knjigokast in čajanka z vešo - S3E1: Milan Šelj - Rime na Veter
V novi sezoni Literarnih glasov se od čajanke do piknika do pesniških delavnic knjižna veša Tanja Matijašević smuka okoli Milana Šelja, ki je pred kratkim izdal že drugo pesniško zbirko za otroke z naslovom Rime na veter. Rime na veter so bile pred kratkim nominirane za nagrado Kristine Brenkove kot najboljša slikanica za otroke 2024.
Literarni glasovi: Milan Šelj Rime na veter. Šelj, Milan. Trst : Založništvo tržaškega tiska, 2024.
Podcast: https://podcasters.spotify.com/pod/show/literarni/episodes/S03E01-Milan-elj---Rime-na-veter-e2prmjb

Asociacije : na Krasu je krasno
Jezikovni vozel: Kaj je škavna?
Leksikon: o hrani v Londonu in na Krasu
Degustacija: Muhasta, Povabilo, Gremo v svet
Knjižno priporočilo: Kaurin, Mariane: Na jugu

O Milanu Šelju:
Pesnik, publicist in prevajalec, je diplomiral leta 1985 na Filozofski fakulteti v Ljubljani, smer primerjalna književnosti in sociologija. Od leta 1992 živi in dela v Londonu. Je so-avtor romana v pismih, Spolitika (Cankarjeva založba, 1999), njegov pesniški prvenec Darilo (ŠKUC-Lambda, 2006) pa je bil deležen precejšnje pozornosti in sodi »med najbolj eksplicitno gejevsko poezijo pri nas ». Darilu so sledile pesniške zbirke Kristali soli (ŠKUC-Lambda, 2010), Gradim gradove (ŠKUC-Lambda, 2015), Slediti neizgovorjenemu (ŠKUC-Lambda, 2018) in Jezik je ključ (SKUC-Lambda, 2023). Je eden od dopisovalcev v knjigi pričevanj Drugačna razmerja (Mladinska knjiga, 2010) in Grmade, parade in molk; prispevki k neheteroseksualni zgodovini na Slovenskem (ŠKUC-Lambda, 2014). Ilustrirani pesniški zbirki za otroke, Kosmatice (Založba Zala, 2020), je sledila njegova druga slikanica za otroke, Rime na veter (Založnistvo tržaskega tiska, 2024). Knjiga Kosmatice je izšla tudi kot zvočna knjiga pri založbi ŠKUC in pri založbi Audibook, Rime na veter pa so bile nominirane za nagrado Kristine Brenkove kot najboljša slikanica za otroke 2024.

Literarne glasove ustvarjajo: Tanja Matijašević z gosti,
ŠKUC s podporo Javne agencije za knjigo,
grafična podoba: Anja Cimerman

Povabilo na filmsko delavnico z italijanskim režiserjem
Festival LGBT filma vas vabi na filmsko delavnico v soboto, 14. decembra, med 12. in 16. uro, ki bo potekala v muzejski predavalnici Slovenske kinoteke, Miklošičeva 28, v Ljubljani.
Režiser Marius Gabriel Stancu, rojen 1994 v Romuniji, se je v 2016 preselil v Italijo in začel sodelovati z distribucijsko in producentsko hišo The Open Reel. Po več scenarijih je končno posnel svoj prvi kratki film Vse je samo v moji glavi (2020), ki so ga prikazali na skoraj petdesetih filmskih festivalih. Dve leti kasneje je posnel še kratki film Obletnica.
Ker je sam precej okupiran s čustvi, pričakuje od udeležencev, da s svojim mobilnim telefonom ali s fotoaparatom ustvarijo čustveni trenutek. Neki svoj občutek naj izrazijo neverbalno, s podobami. Gre za vajo izražanja čustev v neverbalnem jeziku. Vsak_a seveda lahko izbere, kakšen občutek ali čustvo želi posredovati. Posnetek lahko naredi že prej, in ga prinese na delavnico, da se pogovorimo. Lahko pa ga seveda opravi na sami delavnici.
Delavnica je brezplačna in bo potekala v angleščini.
Prosimo za prijave do vključno 10. 12. 2024, na e-naslov ales.festival@gmail.com

Info center ŠKUC bo 3. 10. 2024 začel s podporno skupino namenjeno mladim (16 - 26 let), ki se soočate s težavami v duševnem zdravju.
Podporna skupina bo ponujala varen prostor, v katerem boste lahko delili_le svoje občutke, stiske in prejele_i medsebojno podporo.
Na srečanjih bomo težave in izzive naslavljali z metodo pogovora s podporo družinske terapevtke. Terapevtsko skupino bo vodila Inge Salmič Zajec , ki je svoje terapevtsko znanje pridobila na magistrskem študiju Zakonske in družinske študije na Teološki fakulteti ter na izpopolnjevanju s področja zakonske in družinske terapije.
Inge Salmič Zajec je po osnovni izobrazbi zgodovinarka in umetnostna zgodovinarka, svoje terapevtsko znanje je pridobila na magistrskem študiju Zakonske in družinske študije na Teološki fakulteti ter na izpopolnjevanju s področja zakonske in družinske terapije. V letu 2021 in 2022 je stažirala na Študijsko raziskovalnem centru za družine v Ljubljani. Tam je kot stažistka terapevtka izvajala individualne, partnerske in družinske terapije.
Izkušnje je pridobivala na društvih in organizacijah, kjer je opravila tudi različna izobraževanja in usposabljanja (Društvo za nenasilno komunikacijo, Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja, Društvo Vita za pomoč po nezgodni poškodbi glave, Društvo za inkluzijo, Društvo Snaga žene, Center Janeza Levca).
Ima opravljen strokovni izpit iz socialnega varstva. Njen osnovni način in pristop dela je po modelu relacijsko družinske terapije.
Zaželena je udeležba na vseh srečanjih. Udeležba je brezplačna.
Srečanja se bodo pričela 3. 10. 2024 in se nadaljevala 10 tednov. Srečanja bodo potekala ob četrtkih ob 18.00.
Prijave se zbirajo do 1. 10. 2024.
Prijavnica je na voljo tukaj .

Projekt omogoča Urad za mladino MOL.

VID MARKO JOŠT
četrtek, 16. 1. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc
Vstopnica 8 €, priporočene rezervacije na info@skuc.org
Vid Drašler / bobni
Marko Jenič / violina
Jošt Drašler / kontrabas
Nastop treh glasbenikov, katere druži volja do ustvarjanja v polju improvizirane glasbe ter raziskovanja zvočnega potenciala svojih inštrumentov. V svoj nabor glasbenega izražanja vključujejo različne zvočne učinke, od šuma do tišine, ter raznolike tehnike igranja. Skupaj delujejo v zasedbah Oholo! in Olfamoštvo, njihovo sodelovanje pa je moč opaziti tudi v povezavi z drugimi oblikami umetniškega izražanja, kot so pesniški večeri, sodobni ples in gledališče.
Društvo ŠKUC sofinancira: mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo in Urad za mladino RS

5. 6. - 31. 12. 2024, Metelkova 6, Ljubljana.
Razstavo posvečamo Bogdanu Lešniku (1952-2024), pionirju LGBT gibanja v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji.
Letos praznujemo 40. obletnico gibanja LGBT v Sloveniji. Aktivistični boj proti družbenemu, političnemu, kulturnemu ali ekonomskemu izključevanju gejev in lezbijk, se je začel leta 1984 s prvim Magnus festivalom.
Enakost in enakopravnost LGBT-oseb se je v Sloveniji v zadnjih letih izboljšala, k čemur je prispevalo predvsem skoraj štiridesetletno neutrudno delo številnih civilnodružbenih organizacij, skupin in posameznic_kov ter njihovih lokalnih in mednarodnih zaveznic_kov. Razširitev tega gibanja iz Ljubljane na celotno ozemlje države in tudi zunaj nje je zaznamovala težka in zapletena pot, tako z vidika sprejemanja in osveščanja družbe kot tudi zakonskih, tj. pravno-formalnih določil, ki naj bi omogočali dostojno življenje vsakemu posamezniku znotraj naše družbe.
Pričujoča razstava plakatov iz arhiva društva ŠKUC je le del celoletnega dogajanja obeležitve, ki ga pripravljamo v Društvu ŠKUC, Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Mestnem muzeju Ljubljana (MGML) in drugih LGBT+ organizacijah. Razstavljeni plakati bodisi predstavljajo ključne mejnike v prvih letih gibanja (Festival Magnus – homoseksualnost in kultura, izid prve številke Revolverja, prvi slovenski lezbični film, …) ali pa s svojo formo in sporočilno vrednostjo predstavljajo druge ključne premike aktivističnega gibanja skupnosti (Roza klub pozdravlja prihod svetega očeta, Varno v meni, Vse ljubezni so enako lepe, …).
Plakati:
Dnevi gay in lezbičnega filma (1992) - Od 6. do 13. decembra potekajo Osmi dnevi gay in lezbičnega filma. Filmske projekcije potekajo v Kapelici na Kersnikovi 4 v Ljubljani.
Plushivisti – skupina za samopomoč (2005) - od leta 2005 delujoča anonimna skupina za samopomoč (s prvotnim imenom Mercury), namenjena s HIV-om okuženim moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi. Za vizualno podobo izberejo poslikave Keitha Haringa, umetnika in AIDS aktivista.
Revolver (1990) - revija za kulturna in politična vprašanja (s homoerotičnim nabojem). Plakat z naslovnico prve številke Revolverja, revije Roza kluba, ki je izhajala med leti 1990 in 1997, štirikrat letno, in je prinašala članke na tematiko istospolne usmerjenosti.
10. konferenca mednarodnega združenja lezbijk in gejev (ILGA) (1996) - plakat 10. ILGA konference za vzhodno, jugovzhodno in srednjo Evropo, ki so jo med 8. in 11. avgustom 1996 organizirali in gostili ŠKUC Roza klub, Magnus in LL.
Parada ponosa (2003) - 20. junija poteka tretja parada gejevskega in lezbičnega ponosa pod geslom "Mi drugačni, vi enakopravni", ki jo organizirajo Magnus, LL, Roza klub, Legebitra, Out in Slovenija in Libero. Parada se začne v parku Tivoli, paradniki in paradnice nato "objamejo" parlament in iz njega prikličejo predsednika DZ Boruta Pahorja.
Vse ljubezni so enako lepe … (1998) - kampanja Roza kluba proti nestrpnosti do gejev in lezbijk v obliki plakatne akcije
Varno v meni (1992) - ŠKUC, Roza Klub in Urad za mladi novembra 1992 objavijo zloženko »Spolnost in aids: Varno v meni« ter pričujoči plakat, ki ga je oblikoval Andrej Brumen-Čop. Zloženka aprila 1993 povzroči radikalno zaostrovanje homofobije z izrazitim klerikalno nacionalističnim tonom.
Pogled moškega (1992) - – Od 14. do 28. januarja v organizaciji Roza kluba v Galeriji Škuc poteka fotografska razstava "Pogled moškega". Sodelujejo Alen Kos, Boštjan Lisec, Gorazd Majaron, Marko Radovan, Mio Vesović. Organizator je Roza klub.
Derek Jerman – retrospektiva filmov (1986) - Od 9. do 14. junija poteka tretji festival Magnus 1986, z retrospektivo filmov Dereka Jarmana (Dream Machine, Sebastiane, In the shadow of the Sun, The Tempest, Tape Köln, Throbing Gristle Psychic Rally in Heaven, Jubilee, The Angelic Conversation, Caravaggio, Home Movies I and II)
Magnus – homoseksualnost in kultura (1984) - Od 23. do 29. aprila poteka v Ljubljani festival Magnus: "Homoseksualnost in kultura". Festival označuje začetek LGBT gibanja v Sloveniji, filmski del pa šteje kot 1. festival gejevskega in lezbičnega filma.
Roza klub pozdravlja prihod svetega očeta (1996) - drugi iz serije satiričnih plakatov, natisnjen maja 1996, ko se je Roza klub pridružil feminističnim skupinam, ki so protestiral proti prihodu papeža v Slovenijo. Ciklus plakatov oblikujeta Irena Woelle (oblikovalka Narobe) in Vuk Ćosić (Post Deadline Productions), prvi v seriji je bil "Roza klub pozdravlja prihod pomladi", tretji pa "Roza klub pozdravlja gradnjo slovenskih avtocest".
Varuhi meje (2002) - 9. maja se v Ljubljani, Mariboru in Celju zgodi premiera filma Varuh meje Maje Weiss. Scena ga poimenuje za prvi slovenski lezbični film.

Razstavo pripravili: pisarna društva ŠKUC in redakciji družbenih gibanj
Program Društva ŠKUC omogočajo:
Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za zdravje, Mestna Občina Ljubljana, Urad RS za mladino.

40. obletnica gibanja skupnosti LGBT v Sloveniji
Radi bi slišali tvojo zgodbo!
Letos praznujemo 40. obletnico gibanja LGBT v Sloveniji. Ob tej priložnosti se bo skozi leto odvilo več razstav in dogodkov, ki jih pripravljamo v Društvu ŠKUC, Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter Mestnem muzeju Ljubljana (MGML). S partnerji projekta poudarjamo pomembnost vsestranskega prepoznavanja pomena tega zgodovinskega angažmaja družbene skupine in se dotika lokalnih, nacionalnih in mednarodnih vidikov gibanja LGBT.
Zato v prvi fazi h konkretnemu sodelovanju vabimo vsakogar, ki bi si želel o omenjeni temi prispevati svojo zgodbo, predmet, spomin. Namen javnega poziva, ki je objavljen na spletni strani: https://40lgbt.si/ , je povabilo k sodelovanju za vse, ki si želijo s svojimi izkušnjami, spomini in predmeti soustvariti in dokumentirati raznolikost zgodovine LGBT skupnosti v Sloveniji. Sodelovanje bo oblikovalo bolj avtentično sliko ključnih dogodkov ter tako obogatilo našo kulturno in družbeno dediščino.
Enakost in enakopravnost LGBT-ljudi se je v Sloveniji v zadnjih 40 letih izboljšala, k čemur je prispevalo predvsem skoraj štiridesetletno neutrudno delo številnih civilnodružbenih organizacij, skupin in posameznic_kov ter njihovih lokalnih in mednarodnih zaveznic_kov. Razširitev tega gibanja iz Ljubljane na celotno ozemlje države in tudi zunaj nje je zaznamovala težka in zapletena pot, tako z vidika sprejemanja in osveščanja družbe kot tudi zakonskih, tj. pravo-formalnih določil, ki naj bi omogočali dostojno življenje vsakemu posamezniku znotraj naše družbe.
Z omenjeno institucionalno mrežo bo gibanju LGBT namenjen prepotreben prostor znotraj javnih kulturnih institucij. Na ta način želimo muzeje odpreti in nuditi prostor za predstavitev tudi tistim družbenih skupinam, ki tradicionalno delujejo izven tovrstnih ustanov oz. njihovo delovanje pogosto ni prepoznano ali beleženo, čeprav je jasno, da je njihova zapuščina sestavni del našega okolja.

Foto: Obvoznica mimo nestrpnosti. Junij 2001, Ljubljana. Foto: Brane Mozetič. Škuc LGBT digitalni arhiv 1984-2021. Hrani: Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana.

Kontakti za medije:
Urša Karer, Mestni muzej Ljubljana, ursa.karer@mgml.si Jernej Škof, Društvo ŠKUC, info@skuc.org , jernej.skof@skuc.org Barbara Kolenc, Muzej sodobne in novejše zgodovine, barbara.kolenc@muzej-nz.si

Poslušate lahko naslednje podcaste:
o endomitrozi: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Endometrioza-e23osn0
Bistro pri lačnem študentu: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Bistro-pri-lanem-tudentu-e1vdl0j
38. Festival LGBT filma: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/38--festival-LGBT-filma-e1rpdco
Svetovni dan duševnega zdravja: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Svetovni-dan-duevnega-zdravja-e1p5hs9
Zvok mladosti: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Zvok-mladosti--osrednji-dogodek-ob-Evropskem-letu-mladih-2022-e1jevv2
Mladi in politična participacija: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Mladi-in-politina-participacija-e1heb18
Perkarno delo: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Prekarno-delo-e1fq1lm
o prostovoljstvu : https://anchor.fm/dashboard/episode/e13pgpi
o Paradi ponosa: https://anchor.fm/dashboard/episode/e13ilq5
o kulturi avtonomnih prostorov: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Stanovanjska problematika: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Stanovanjska-problematika-e1doq9k
o lažnih novicah : https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
EVS prostovoljec v Berlinu: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Življenje z manj odpadki: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Mladi in duševno zdravje: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH

Objavljamo novo knjižico z naslovom Skupaj obvladujemo hiv stigmo , ki je nastala z izmenjavo vidikov ljudi s hivom in zdravstvenih delavcev na stigmo povezano s hivom, z namenom da bi se stvari izboljšale.

Knjižica je bila sofinancirana s sredstvi Ministrstva za zdravje.

Pri Društvu ŠKUC je izšel zbornik »Primeri dobrih praks s področja informiranja mladih v Sloveniji«. V zborniku lahko najdete dobre prakse s področja informiranja mladih, si preberete zakaj je informiranje mladih pomembno ter kaj vse se na področju informiranja mladih dogaja v Sloveniji. Zbornik je nastal v okviru Ljubljanske mreže info točk, ki se ukvarja z informiranjem mladih v Ljubljani. link do zbornika je tukaj: http://www.lmit.org/wp-content/uploads/2021/01/SKUC-ZBORNIK.pdf Zbornik je financiral Urad za mladino MOL.

LEZBIČNA (LGBT+) KNJIŽNICA IN ARHIV vsak četrtek in petek, med 15.00 in 19.00, Metelkova 6, 1000 Ljubljana, (julij, avgust zaprto) Lezbična (LGBT+) knjižnica in arhiv , projekt Lezbične sekcije Škuc-LL , zaobjema delovanje specializirane knjižnice in arhiva, ki sta namenjena lezbičnim in gejevskim študijam (LGBT), študijam spolov in seksualnosti, človekovim pravicam in razvoju GLBT+ skupnosti in gibanja v Sloveniji. Je edina tovrstna specializirana zbirka v Sloveniji ter v širši regiji in je v teku let postala referenčna, saj pokriva področje, s katerim se sistematično ne ukvarja nobena druga splošno izobraževalna ali specializirana knjižnica ali ustanova v Republiki Sloveniji. Neprekinjeno deluje od maja 2001. Zbirka Knjižnice zaobjema preko 6000 bibliografskih enot (klasično knjižno gradivo, avdio in vizualno gradivo), ki se deli na strokovno literaturo (teorija); pravne dokumente EU in R Slovenije (zakoni in predpisi na področju GLBT); priročnike za varstvo človekovih pravic; slovensko leposlovje (poezija, proza); tuje in prevodno leposlovje (poezija, proza); periodiko (revije, serije); poljudno gradivo (stripi, vodiči); avdio-vizualno gradivo (zvočni zapisi, VHS, DVD, fotografije, plakati, transparenti); dokumentarno gradivo (arhivski dokumenti); medijski arhiv; slovensko GLBT bibliografijo. Zbirka je klasificirana v skladu z osnovnimi bibliotekarskimi standardi. Lezbična (LGBT+) knjižnica in arhiv predstavlja znotraj samega AKC Metelkova enega od členov metelkovskih knjižnic (skupaj s knjižnico Mirovnega inštituta , StripBurgerja , SCCA in Škratove čitalnice ), obsežnih kolekcij, ki v prostoru Slovenije ohranjajo in negujejo javno dostopni fond predvsem sodobnih teoretskih in umetniških zvrsti, nepogrešljivih za razvoj kritičnega mišljenja. Pripravila: Nataša Velikonja, koordinatorka Lezbične knjižnice projekt omogoča: Mestna občina Ljubljana