T E C H N O
O L D I E S
G O L D I E S
Petek, 1. 11. 2024, ob 23. uri, Klub K4, Ljubljana.
Stara šola se vrača, z njo pa techno, ki je takrat zvenel mistično a pomenil tudi optimističen pogled v prihodnost, ki se (še) ni zgodila.
Za krmilom lokomotive bo vinile obračal prvi oficir Dojaja, legenda Štirke, nekoč junak Propagande in dolgoletni sinonim za "kvalitat" izbor, ki se mu bosta tokrat pridružila EB King in Lazy. Prvi je bil nekdaj član eklektične techno ekipe Scienceofuse s številnimi gostovanji na Kersnikovi, danes pa je v prvi vrsti ljubitelj analognih sintetizatorjev. Lazyjev renome seže še dlje in sicer med mite devetdesetih, ko je bil skupaj z Umekom, DJ Bizzyjem in Dojajo član kruja ABsense, ki je zaslovel predvsem kot visoko funkcionalna techno založba, Lazy pa se lahko pohvali z nastopi v danes kultnih diskačih kot sta bila Palma in DC-3 Dakota.
Za klasično protiutež bo na malem flooru iz penzije vinilni hišni nabor navrgel Vuka, ki ga lahko poleg Butika tokrat ujamete še v 4ki. Žeži!
Techno floor
Lazy (ABsense) EB King (Scienceofuse) Dojaja (Consumer Recreation)
House floor
Vuka (Kvalitat)
Predprodaje ni tko da prit hitr!
KLUB K4 Kersnikova 4, Ljubljana FB: www.facebook.com/klubk4 IG: klub_k4 STAROSTNA OMEJITEV / AGE LIMIT: 18+
VSTOPNINA: 15 €
INFO: info@klub-k4.si GARDEROBA / LOST & FOUND: info@klub-k4.si
preberite več
4 0 L E T
F E S T I V A L A
L G B T
F I L M A
R A Z S T A V A
40 let Festivala LGBT filma
8. 11. 2024 - 5. 12. 2024, Plakatna galerija Figovec
Odprtje razstave petek, 8. 11. 2024, ob 17.00
Slovensko organizirano gibanje za pravice LGBT+ oseb je eno od najstarejših v Evropi. Začelo se je že v socialistični Jugoslaviji, v času brbotajočega zanosa subkulturnih in novih družbenih gibanj, ki so stare druženo-kulturne parametre razgrajevala na politično potentne in kreativne načine. Leta 1984 se je v Ljubljani dogodil prvi festival Magnus, ki danes velja za začetek prvega LGBT+ filmskega festivala v Evropi. Organizirale_i so ga aktivistke_i istoimenske kulturne sekcije za socializacijo homoseksualnosti – ta je dobila ime po Magnusu Hirschfeldu, ustanovitelju berlinskega Inštituta za spolne raziskave, ki je deloval od leta 1897 do nacističnega pogroma leta 1933. Na enotedenskem dogodku Magnus, v organizaciji Škuc-Foruma, so se zbrale_i gostje_e iz cele Jugoslavije in iz različnih držav vzhodno in zahodno od železne zavese, obiskovalke_ci pa so lahko tekom festivala uživale_i v predavanjih, pogovorih, umetniških razstavah in najpomembnejših filmih z LGBT+ vsebinami tistega časa.
Čeravno je bila LGBT+ skupnost nenehno tarča napadov, tako v stari kot tudi v novi državi, je festival postal osrednji dogodek skupnosti in zaveznikov. V zadnjih štirih desetletjih je bil prekinjen le enkrat. Leta 1987 naj bi se Magnus festival začel 25. maja, na jugoslovanski državni praznik ob praznovanju rojstnega dne pokojnega predsednika Tita. Nepresenetljivo je bil zaradi pritiskov oblasti in medijev odpovedan, češ da bi »mednarodni kongres homoseksualcev in lezbijk« prinesel »resno nevarnost zaradi širjenja aidsa«. Zgodnji izbor prvih edicij festivala je bil osredotočen na homoseksualne moške, s pomembnimi izjemami, kot so bile projekcije filmov Grenke solze Petre von Kant (Nemčija, 1972, rež. Rainer Werner Fassbinder), Drugačna pot (Madžarska, 1982, r. Károly Makk) in filmov Ulrike Ottinger. V tistem času se je začela organizirati skupina lezbičnih aktivistk, in v 1987 ustanovila sekcijo LL, prav tako pri Škuc-Forumu. Njeni ustanovni članici Suzana Tratnik in Nataša Sukič sta decembra leta 1988 organizirali Teden lezbičnega filma, takoj za njim pa je sledil Teden gay filma, v organizaciji Braneta Mozetiča, v imenu Magnusa. Prvega sta aktivistki izvedli kar s piratskimi kopijami filmov, ki sta jih med bivanjem v Londonu na VHS kasete presneli s televizije. Tako so lahko gostje_i festivala uživale_i tako v filmih kot tudi v britanskih reklamah, ki so filme prekinjale vsakih deset minut in publiko dodobra nasmejale. H gverilskim metodam pa se je festival v nadaljnjih letih zatekal ničkolikokrat, zlasti zaradi posrednega ali neposrednega onemogočanja s strani oblastnikov.
V zadnjih 40 letih je imel filmski festival veliko imen, ki bi lahko bila sama po sebi predmet analize, saj kažejo, kako so se v desetletjih spreminjale definicije spolnosti, spolov in identitetnega aktivizma. Leta 2014 so se organizatorke_ji in selektorice_ji festivala odločili, da dogodek ponovno preimenujejo, da bi vključili novo in spreminjajoče se občinstvo, identitete, politiko in bogato raznolikost tem in estetik sodobnega LGBT+ filma. Tako smo 40. let dočakali kot Festival LGBT filma.
Obletnice so po navadi čas za refleksijo preteklosti in načrtovanje prihodnosti: ni vse rožnato – edicijo 2023 je zaznamoval zažig mavrične zastave, ki je visela nad Kinodvorom, kar je še enkrat potrdilo, da ugodna družbena klima in pozitiven odnos do manjšin nista nikoli dokončno izborjena. Potem je tu še vprašanje »vulgarnega materializma« organizacije kulturnih dogodkov: festivalska ekipa prostovoljcev iz leta v leto poskuša ohranjati sidrišče LGBT+ skupnosti s skromnimi finančnimi sredstvi, ki niso vedno zagotovljena … Kljub temu pa je tokratna obletnica festivala čas ponosnega praznovanja – festivalskega boja in obstoja, upornosti, odpornosti in dolgoletnega veselja, predvsem pa dobrih filmov in skupnosti, ki je v zadnjih štirih desetletjih festival sooblikovala.
Razstavo omogočata: Mestna Občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo
preberite več
P O Z I V
M L A D I M
U M E T N I K O M
M E D I T E R R A N E A
2 0
Mediterranea 20 - Bienale mladih umetnikov_ Evrope in Sredozemlja Nova Gorica/Gorica, 31. maj - 4. junij 2025
JAVNO VABILO K SODELOVANJU
Splošne informacije
BJCEM, GO25! Evropska prestolnica kulture 2025 in Društvo ŠKUC vabijo k sodelovanju na mednarodnem večdisciplinarnem dogodku Mediterranea 20 - Bienale mladih umetnikov_ Evrope in Sredozemlja , ki bo od 31. maja do 4. junija 2025 v Novi Gorici - Gorici. Na njem bo sodelovalo približno 100 evro-sredozemskih umetnikov_.
Bienale, ki se je začel leta 1985, poteka vsaki dve leti v drugem mestu na območju Sredozemlja in se osredotoča na mlade umetnike in ustvarjalce. BJCEM je mednarodna mreža s približno 50 člani in partnerji iz Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike, ki s svojo podporo omogočajo izvedbo dogodka in zagotavljajo udeležbo umetnikov_ z območij, ki jih zastopajo. Društvo ŠKUC je nacionalni koordinator za Slovenijo.
Cilji mednarodne mreže BJCEM so ustvarjati priložnosti za mlade_ umetnike_, ki omogočajo mobilnost, izmenjavo, medsebojno razumevanje, medkulturni dialog, sodelovanje in usposabljanje. Združenje podpira njihove ustvarjalne procese ter jih povezuje z lokalno in mednarodno stvarnostjo, da bi jim pomagalo pri osebni in poklicni rasti.
BJCEM je trdno prepričan o vlogi, ki jo imata umetnost in kultura v družbi, saj omogočata odkrivanje in učenje vrednot različnih kultur, hkrati pa bogatita našo lastno. Umetnost je orodje, s katerim lahko presežemo meje in konflikte, pri čemer ni treba govoriti istega jezika, saj implicira univerzalni kod.
Razpis je namenjen vsem ustvarjalcem_ - multidisciplinarnim umetnikom_, vizualnim umetnikom_, filmskim ustvarjalcem_, piscem_, performerjem_, glasbenikom_, oblikovalcem_ in ustvarjalnim kuharjem_ in drugim ustvarjalcem_ starim od 18 do 34 let (rojenim od 1. januarja 1990). Prijavnine ni in je odprt za vse, ne glede na spol, veroizpoved, družbeno in politično prepričanje. Prijaviti se ne morejo umetniki_, ki so sodelovali_ na več kot eni prejšnjih izdaj; prednost bodo imeli_ umetniki_, ki se še nikoli niso udeležili bienala.
Izbrani_ umetniki_ bodo od 31. do 4. junija 2025 gostovali_ v Novi Gorici. V teh dneh bodo njihova dela in performansi razstavljeni na določenih prizoriščih v mestih. Razstave bodo za javnost odprte do konca junija 2025.
Rok za oddajo prijav je 8. november 2024, 21.00 po srednjeevropskem času. Prijave, ki bodo poslane po izteku roka, bodo samodejno zavrnjene.
Imena izbranih umetnikov_ bodo objavljena na spletni strani BJCEM ( www.bjcem.org ) najpozneje 22. novembra 2024.
Prijavo pošljite na naslov: bienale.mladih@skuc.org
1. SPOROČILO KURATORJEV
Draga telesa,
vsi skupaj smo telo.
Piševa s skupne mize v pisarni GO!25 Borderless v Novi Gorici, po najinem obisku na terenu, pred prvim srečanjem z lokalnimi novinarji in pred začetkom objave razpisa.
Na priloženi fotografiji javni napis v treh jezikih, slovenščini, italijanščini in angleščini, sporoča ime gradbenega območja s tremi različnimi izrazi za njegovo „identiteto“: TRG EVROPE, PIAZZA TRANSALPINA in BORDERLESS SQUARE. Obe mesti - Nova Gorica in Gorica - si delita floro in favno, zgodovinsko mejo in številne kulturne plasti, kar materializira krovno besedno zvezo GO!2025 "brez meja". Iz enega mestnega središča v drugega se lahko sprehodimo v dobesedno 5 do 10 minutah . Ta bližina bo začasno zagotovila okolje za nastanek sodobne umetniške mikroskupnosti, ki bo sodelovala z lokalnim prebivalstvom z vsemi njegovimi zapleti in prikupnostmi.
Imela sva priložnost videti, da bodo novi urbani razvoji in načrtovanje mest že vplivali in oblikovali naš razstavni zemljevid in koledar dogodkov. Zato vabiva telesa k interakciji s kontekstualno postavljenimi lokacijami, ki vključujejo sodobna vprašanja o naših povezavah, ločitvah in mejah.
Eden od izzivov izvedbe bienala mladih umetnikov_ znotraj evropskih meja ob sredozemskem fokusu pomeni izrisati kolektivni portret novih generacij mladih umetnikov_. Ta tradicija je starejša od mnogih uveljavljenih bienalov in bo svojo 20. izdajo praznovala na geografsko relevantni točki brezmejnosti.
Razočarani, a z upanjem pod krinko brezmejnosti verjamemo, da so zbiranje, združevanje in mnogoterost teles kontekstualno pomembni za današnja trenja. Prinašanje mladih praks v mesta, ki so naseljena s starejšimi, a mladostno aktivirana, je v trenutnem političnem ozračju priložnost, da se o problemih in rešitvah prihodnosti pogovarjamo odprto, mednarodno, medgeneracijsko, skupnostno in skrbno.
Vljudno vas vabiva k razmisleku o sodobnih umetniških praksah, ki ponujajo rešitve med mejami:
„Našo bienalno izdajo uokvirjamo s preprosto formulacijo treh stavkov o tem, kaj se nam zdi pomembno za povezovanje bitij. Trije ključni F-ji (Forums, Forms, Food — Forumi, Oblike, Hrana) in njihovi pridevniki se nanašajo na današnjo sodobno umetnost. Vsi se delijo in izmenjujejo na horizontalnih ravneh:
Forum (critici) - (umetniške) oblike - (Ustvarjalna) hrana
Poudarjamo lahke oblike materialnosti v odnosu do eterične narave, ki nas obdaja. To nas navdihuje, da skupaj obravnavamo prihodnostne oblike umetniškega izražanja in skrbno premislimo, kaj prihaja v to okolje, pri čemer smo pozorni na izraz „odpad“ v povezavi s snovanjem razstav in razstavljalnih tehnik.
Sprašujemo se, kaj je enkratno med različnimi mejami? Kaj se zgodi, ko prestopite mejo, in kdo določa njihov položaj? Katere lahko izpustimo in kje lahko postavimo svoje? Soočeni s fizičnimi mejami, vendar odgovorni za svoje lastne.
Iščemo tiste, ki sanjajo, eksperimentirajo, tvegajo in tiste, ki iščejo pripadnost in povezave , ne pa samooklicanih subjektov s takojšnjim pričakovanjem izmenjave, blagovnih znamk in mreženja.
Vabljeni, da 31. maja 2025 v Novi Gorici in Gorici skupaj z nami rušite mejnike in postavite svoje meje!"
2. PODROBNEJŠE USMERITVE
Pošljite svoj portfolio.
Vključitev konkretnega predloga projekta ni obvezna, a je dobrodošla, če ga želite predstaviti.
Zanima nas:
Raziskovanje pojma brezmejnosti s preučevanjem povezav in meja.
Sodelovanje z drugimi pri gradnji začasne mikroskupnosti sodobne umetnosti.
Delo z eno od treh ključnih tem: kritični forumi, umetniške oblike in ustvarjalna hrana.
Spodbujanje dialoga na mednarodni, medgeneracijski in skupnostni ravni.
Kritično preučevanje in premislek o pomenu meja, pri čemer se osredotočajte na to, katere je mogoče zavreči in kje je treba (osebne) meje ohraniti.
Poudarjanje nekonformnosti, prevzemanje tveganja in eksperimentiranja v lastni umetniški praksi.
Uporaba etičnih in okoljsko trajnostnih metod pri ustvarjanju in razstavljanju umetnosti.
Spodbujanje odprtega, skrbnega in premišljenega sodelovanje z ljudmi in okoljem.
3. NAČINI SODELOVANJA
Umetniki_, ki se želijo prijaviti, morajo poslati:
- V angleškem jeziku pravilno izpolnjen in podpisan prijavni obrazec ; - portfolio; - življenjepis;
v kolikor želite predstaviti projekt, sledite navodilom za posamezne discipline:
Uporabne umetnosti: PDF, ki vključuje do 3 projekte ter vključuje 3D skice in digitalno gradivo.
Kuharske prakse in užitna umetnost: Predlagani meni, sestavine in kratek povzetek postopka kuhanja. Navedite povezave in sklicevanja na lokalne kuhinje.
Film: Kratek opis (300 besed) in video dostopen prek povezave na Vimeo ali WeTransfer z delujočim geslom in omogočeno možnostjo prenosa.
Literarna stvaritev: Če je besedilo zaključeno, ga pošljite v obliki dokumenta Word. Če gre za delo v nastajanju, pošljite osnutek z glavnim konceptom v obliki dokumenta Word.
Glasba: Demo mp3 prek Wetransferja; če so na voljo besedila, priložite Word doc.
Participativne prakse, socialni prostor in relacijska umetnost: Opišite kontekst in pogoje v okvirnem predlogu z dejanji in koraki akcij. Pošljite v obliki dokumenta Word.
Performans in uprizoritvene umetnosti: Posredujte v obliki dokumentacije (zmontirane v dolžini največ 5 minut) s seznamom nastopajočih umetnic_. Za delo v nastajanju vključite fotografije procesa, risbe, skice, seznam nastopajočih umetnic_ in scenarij (če obstaja). Uporabite Vimeo ali WeTransfer.
Transdisciplinarne pozicije: Prosimo, da se odločite na praktični podlagi, predstavite nekaj raziskovalnega gradiva in navedite svoja metodološka vprašanja v obliki dokumenta Word.
Vizualna umetnost: Umetniški portfolio s poudarkom na nedavnih projektih in po potrebi predlog v obliki PDF ali Word dokumenta.
Vse besedilno gradivo je treba deliti v obliki Wordovih dokumentov. Vsa video gradiva je potrebno deliti kot povezave na Vimeo ali WeTransfer z vsemi potrebnimi gesli in možnostmi prenosa. Vse fotografije morajo biti v dobri ločljivosti (največ 10 MB), zbrane v formatu PDF ali deljene na disku Google.
POMEMBNE DODATNE INFORMACIJE Kandidature je treba poslati do 31. oktobra 2024 neposredno članu/partnerju BJCEM, kot je navedeno spodaj. Kandidature je treba poslati izključno v elektronski obliki (po elektronski pošti, WeTransferju, mapah Dropbox itd.).
V predmetu elektronskega sporočila mora biti jasno navedeno: ime in priimek prijavitelja, disciplina, mesto/regija/država.
Upoštevajte, da bo vsak član BJCEM izbral število produkcij in disciplin, ki jih določi mreža na podlagi svoje proračunske razpoložljivosti
4. IZBIRNI POSTOPKI
Izbor udeležencev_ bodo opravile lokalne in nacionalne žirije strokovnjakov z različnih področij. Vsaka žirija bo v sodelovanju z dvema mednarodnima kuratorjema izbrala umetnike na podlagi predloženih dosjejev. Odločitve vsake žirije so dokončne in niso predmet pritožbe, dokumentirane pa bodo v poročilu. Kakovost dela in upoštevanje smernic bosta osnovni merili za izbor.
5. SPREJEMANJE PRAVIL
Predstavitev kandidature samodejno pomeni popolno sprejetje teh pravil in odobritev reprodukcije slik, vizualnih in video posnetkov izbranih del v komunikacijskem in promocijskem gradivu, povezanem s prireditvijo ali umetnicami_.
Vsak izbran_ umetnik_ se zaveže, da bo na voljo za sodelovanje na bienalu mladih umetnikov_ Mediterranea 20 od 31. maja do 4. junija 2025.
6. OBVEZNOSTI ORGANIZATORJEV
Mreža BJCEM in lokalni organizatorji bodo poskrbeli za sodelovanje umetnikov__:
Izbrani_ umetniki_ bodo prejele bruto honorar v višini 250 EUR na produkcijo, ki ga bodo na podlagi svojih notranjih pravil neposredno dodelili člani in partnerji mreže BJCEM.
Zagotovljeno bo povratno potovanje iz mesta, navedenega v prijavi kot mesto bivanja, in nazaj.
Umetniki__ bodo nastanjeni_ v dvoposteljnih sobah (enoposteljne sobe ne bodo zagotovljene).
Zagotovljeni bodo prehrana, zavarovanje umetniških del in postavitev.
7. PRAVICE ORGANIZATORJEV
Udeleženci_ se strinjajo, da ima BJCEM neizključno pravico do objave in razmnoževanja slik, videoposnetkov besedil in drugih oblik dokumentacije izbranih umetnikov_ in umetniških del samo za promocijsko in nekomercialno uporabo. Ta produkcija bo promovirana pod logotipom Bienala mladih umetnikov_ Mediterranea 20.
Z izpolnitvijo obrazca za sodelovanje vsak_ umetnik_ dovoljuje uporabo svoje podobe/glasa in razmnoževanje rezultatov svojega raziskovanja za promocijske namene in dejavnosti razširjanja.
8. VARSTVO PODATKOV
Z oddajo te prijave soglašate z zbiranjem, obdelavo in hrambo vaših osebnih podatkov za namen ocenjevanja vaše upravičenosti do sodelovanja v projektu. Vaši podatki bodo obravnavani zaupno in v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR).
Za to objavo velja zakonodaja države, v kateri umetniki_ pošljejo svojo prijavo.
Za splošna vprašanja pišite na naslov: bjcem.aisbl@gmail.com
preberite več
Š K U C O V E
P A C K A R I J E
J E S E N
2 0 2 4
gledališke predstave, ustvarjalne delavnice in pravljična druženja za otroke
rezervacije brezplačnih vstopnic: vsak dan med 12. in 18. uro preko telefona01 421 31 42 ali e-pošte info@skuc.org
P R O G R A M
sobota, 9. november 2024, ob 10.00
ZAČARANA SKRINJA , glasbeno-lutkovna predstava v izvedbi dijakinj in dijakov 3. letnika SVŠGUGL
2+, 30'
mentorice: Petra Županič (izdelava lutk in scene), Katarina Virant Iršič (glasbena oprema), Sonja Kononenko (režija in animacija), Lili Epih (delo z besedilom)
Pavliha in Marjeta živita skromno, a Pavliha je prepričan, da bo našel zakopan zaklad. In res, nekega dne odkoplje staro skrinjo in oba ne moreta verjeti temu, kar zagledata; skrinja namreč skriva posebno skrivnost... Pridite in si oglejte predstavo pa boste izvedeli, kaj sta odkrila naša junaka, mož in žena, Pavliha in Marjeta. Po predstavi sledijo ustvarjalne delavnice pod mentorstvom dijakinj in dijakov SVŠGUGL.
sobota, 16. november 2024, ob 10.00
KRALJEVE URE , lutkovna predstava v izvedbi Darke Erdelji
4+, 35'
V daljnem kraljestvu živi kralj. Da bi ustavil staranje, se odloči upočasniti kraljeve ure. Toda prav vsako delo v njegovem kraljestvu ima svoj točno določen čas. Ko kralj poseže vanj, povzroči veliko škodo. Medtem ko poizkuša nastalo škodo popraviti, spozna, da je čas ena izmed najbolj skrivnostnih in neulovljivih dimenzij v našem življenju.
Gre za avtorski projekt Darke Erdelji v sodelovanju z Urško Sitar Cvetko, ki je poskrbela za glasbo in Polono Červek kot producentko, asistentko režije in kostumografko; za izdelava scene in lutk pa sta poskrbela Urban Salezinger in Mitja Ritmanič.
OBLIKE IZ SLIKE , plesna delavnica, vodi Barbara Kanc
Naše telo se lahko preoblikuje v mnoge zanimive in enkratne oblike. Lahko se znajdemo v okroglih, zasukanih, zvitih, zavitih, oglatih, iskrivih in popolnoma ‘odbitih’ oblikah. Na plesni delavnici bomo navdih zanje iskali v slikah znanih, pa tudi manj znanih slikarjev. Videne oblike bomo preslikali na telo in jih poljubno sestavljali in razstavljali v novo domišljijsko plesno zgodbo.
sobota, 23. november 2024, ob 10.00
ZMAJEVA REKA , predstava v izvedbi Alje Bulič
3+, 30'
Pripovedovalka Zgodbarka otroke popelje k reki, kjer bivajo pravi zmaji in resnične čarovnice. Zmaji so dobri za človeštvo, saj pohrustajo vse slabe stvari. A zdaj so izginili in našli jih bodo le tisti, ki bodo reki, ki se je znašla v težavah, priskočili na pomoč. Pri tem bodo pomagale čarovnice Vodenka, Vremenarica in stara Ukanarka, ki bodo razkrile svoje uroke, napoje in magične živali…
Po predstavi otroci, ki se preko interaktivnih gledaliških metod učijo o načinih varovanja narave, prejmejo kamen zmajeve moči.
avtorica in pripovedovalka: Alja Bulič, glasba: Peter Lebar, scenografija: Inti Šraj, Cristal Šraj, lutke: Zanda Priedite, oblikovanje: Sabell-Christina Fabian, produkcija: Čarovniški Blues/Zavod Gamayuna
GOZDNE NANIZANKE , ustvarjalna delavnica, vodi Petra Gosenca (Društvo GUMB)
Na delavnici bomo obujali spomine na morske in gozdne potepe. Naplavljen les, školjke, naluknjane kamne in pisane gozdne plodove bomo spreminjali v poljubno dolge nanizanke, ki bodo okrasile naše sobe in terase.
sobota, 30. november 2024, ob 10.00
O STARKI ZIMI IN NJENIH POMOČNIKIH, lutkovna predstava v izvedbi gledališča Bičikleta
3+, 30'
Starka Zima potem ko so jesenski plodovi pobrani in topli puloverji sešiti pripravlja mrzle, zasnežene, z ledom prekrite zimske dni. Dela je vsako leto zelo veliko, zato vsakih trideset dni poišče pomoč. Najprej se pri njej zglasi krojač Gruden, nato za delo poprime zidar Prosinec, zatem je na vrsti slikar Svečan in na koncu se javi še brezbrižni Sušec. Vendar z delom Sušca starka Zima ni več zadovoljna, zato se jezna poslovi za devet mesecev. Ravno takrat pa v deželo pokuka pomlad.
Poljska pravljica in njena hudomušna, zabavna in duhovita lutkovna uprizoritev otrokom pričarata ostrino in lepoto zimskega letnega časa in prikažeta koledarski potek leta. Hkrati pa jim približata slikovita slovanska imena zimskih mesecev, ki jih nosijo pridni starkini pomočniki.
avtor: Lucyna Krzemienicka, režija in igra: Brigita Leban, likovna podoba in lutke: Petra Prosen
RECIKLIRANI OKRASKI , ustvarjalna delavnica recikliranja, vodstvo: Nina Pernat
Na delavnici bomo izdelovali preproste novoletne okraske iz odpadnega materiala, ki se nam običajno valja nekje po domu. Koščki starega kartona, rolice od toaletnega papirja, škatle od jajc, plastični kozarci in papirnati krožniki bodo na delavnici postali pisani, bleščeči okraski, smrečice, zvončki, snežaki in še marsikaj drugega, kar nam bo okrasilo dom in polepšalo vzdušje prihajajočih prazničnih dni.
sobota, 7. december 2024, ob 10.00
ZMAJ ZAKAJ , gledališka predstava v izvedbi Zlata ptica
3+, 35'
grajska legenda s trubadurjema, maskami, lutkami in kamišibajem
Potujoča igralca - trubadurja potujeta in igrata - kot pravita: za pijačo, jedačo, pa tudi, da bi povedala zgodbe, ki jih ni še nikoli nihče slišal. Tokrat nam razkrijeta legendo o zmaju Zakaju, ki je preveč razmišljal in premalo ljubil. Skupaj z gledalci se podata na pot, ki zahteva razvozlavanje ugank, odrekanje, vztrajnost in celo malo zvijačnosti. Če se vse srečno izide, nas zmaj Zakaj na koncu nauči tudi, da ima beseda zakaj le eno samo pravo nadaljevanje in sicer je to: "Zakaj je tako lepo živeti?".
igrata: David Logar in Marija Filimonenko, scenarij: Uršula Vratuša, scenografija in kostumi: Marija Filimonenko, Evgenija Erohina
NA OBISKU: EMA KOBAL, vodeni ogled ateljeja in ustvarjalna delavnica, vodi Nevena Aleksovski
+5, 90'
Tokrat se bomo na obisk odpravili k Emi Kobal. Predstavila nam bo svojo umetniško prakso in delovni atelje, kjer večinoma riše in tiska grafike na majhni stiskalnici. Pri svojem delu uporablja tudi druge materiale, kot sta glina in tekstil, pogosto pa izdeluje tudi majhne skulpture v tehniki, imenovani papirmaše. Na koncu bo sledila delavnica, na kateri bodo otroci lahko s pomočjo preproste grafične tehnike s penasto gumo tiskali svoje grafike. Izrezane motive bomo lahko v različnih barvah odtisnili tudi na daljšo skupinsko grafiko.
sobota, 14. december 2024, ob 10.00
OPICA IN RAKOVICA , kamišibaj predstava in delavnica z Tino Zadnik
+5, 60
V kamišibaj predstavi Opica in rakovica bomo spoznali starodavno japonsko ljudsko pravljico o prijazni rakovici in goljufivi opici. Vendar brez skrbi, čaka nas srečen konec, saj bodo Rakovici na pomoč priskočili nenavadni prijatelji… Po predstavi bomo izdelovali lutke iz papirja.
Društvo ŠKUC si pridržuje pravico, da v primeru potrebe naknadno spremeni program.
Zahvaljujemo se vsem, ki nam omogočajo izvedbo projekta Škucove packarije:
Mestna občina Ljubljana, , Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Urad RS za mladino, Ministrstvo za kulturo, Javna agencija za knjigo RS, Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana, Mercator, Dana d.d., Druga violina, Slaščičarna pri vodnjaku, Biro center, Ciciban, Cicido in trgovina Mumino.
preberite več
G O S P A
J U D I T
M O N O D R A M A
Gospa Judit , monodrama
sobota, 9. november, ob 20.00 v Galeriji Škuc (premiera v angleškem jeziku)
CENA VSTOPNICE 15 €, popust za dijake, upokojence, študente 10 €, zaradi omejenega obiska predstave so priporočene rezervacije na info@skuc.org .
sreda, 16. 10. 2024, ob 20.00, Galerija Škuc
sobota, 27. 7. 2024, ob 22. uri, premiera, Festival Dobimo se pred Škucem, Galerija Škuc, Ljubljana.
nedelja, 28. 7. 2024, ob 19. uri, Festival Dobimo se pred Škucem, Galerija Škuc, Ljubljana.
torek, 3. 9. 2024, ob 20.00, Galerija Škuc
Ivan Cankar Gospa Judit
Monodrama, ŠKUC gledališče
Avtorica priredbe in strokovna sodelavka Tatjana Doma Režiser in scenograf Alen Jelen Kostumograf Claudi Sovrè Lektor Martin Vrtačnik Prevajalka v angleščino Ana Bohte Lektorica za angleški jezik Arven Sakti Kralj
Igra
Gospa Judit Gaja Višnar
Roman, novelo ali satirično povest, kot besedilo Gospa Judit žanrsko označujejo različni literarni zgodovinarji, je Ivan Cankar začel pisati leta 1903, izšla pa je leta 1904 kot odgovor na uničujoče in zavrnilne kritike njegovega romana Hiša Marije Pomočnice , ki je izšel leta 1903. V delu Gospa Judit je Cankar odkrito kritiziral zlagano meščansko družbo in moralo svojega časa ter z Judit vzpostavil nov lik ženske v slovenski literaturi – etično pozitiven ženski lik. Cankar v vseh svojih delih, tudi v Gospe Judit , prepleta in razvija dva tematska nastavka: hrepenenje in socialnopolitično tematiko. Tokratna odrska priredba se osredotoča na Juditino hrepenenje in njeno iskanje ljubezni, ki sta gonilo celotnega dogajanja. Judit je edinka, ki je odrasla brez materine ljubezni, izhaja iz intelektualnega okolja, njen oče je učitelj, sama je izobražena, starejši mož pa jo vpelje v družbeno elito. Zelo mlada stopi v zakon brez ljubezni, nezvestega moža prezira, do njega čuti gnus. Tako kot pred njo Ema Bovary in Ana Karenina se tudi Judit ne boji pretrgati vezi zlaganega meščanskega zakona, da bi lahko sledila zahtevam srca. Judit hrepeni po čisti ljubezni, išče jo v različnih moških, ki pa niso dovolj močni, da bi ji ljubezen vračali in tako omogočili, da bi prenehala hrepeneti po njej. Judit je v iskanju ljubezni in hrepenenju popolnoma sodobna junakinja, ki ne pristaja na kompromise, polovičarstvo in zlagane odnose. Ne podreja se pričakovanjem in zahtevam družbe, temveč se poda na samotno pot iskanja ljubezenskega ideala, kar jo pripelje do resignacije in razočaranja. Ali je prava, čista ljubezen med dvema človeškima bitjema, upoštevajoč zahteve družbe, sploh mogoča?
Ivan Cankar Madam Judit
Monodrama, ŠKUC theater
Adapted by Expert Consultant: Tatjana Doma Director and Production Designer: Alen Jelen Costume Designer: Claudi Sovrè Reader: Martin Vrtačnik English Translation: Ana Bohte English Language Consultant: Arven Šakti Kralj
Starring: Madam Judit: Gaja Višnar
In 1903, Ivan Cankar started writing his Madam Judit , a novel or a satirical story, as literary historians describe this work. Published in 1904, it was a response to all the destructive and negative criticism of his previous novel The Ward of Our Lady of Mercy , which had been released a year earlier. In Madam Judit , he openly criticized the phoney bourgeois society and the morals of the time, and introduced a new character to Slovenian literature – an ethically positive character.
In all his works, Madam Judit included, Cankar intertwines and develops two thematic aspects: the longing and the socio-political part. This theater adaptation deals mainly with Judit’s longing and her search for love, two powerful drives of the story. Judit, an only child, bereft of motherly love, stems from an intellectual background. As her father is a teacher, she is well-read and is introduced into high society by her ageing husband. Having entered a loveless marriage at a very young age, she despises her unfaithful husband, moreover, she is disgusted by him. Much like Ema Bovary and Anna Karenina before her, Judit is not afraid to sever all the constraints of a sham marriage and follow her heart. Still pining for pure love, she seeks it in many men, but they turn out too weak to be able to reciprocate this love. So, she keeps yearning ... In her longing and search for love, Judit is quite a modern character, not submitting to compromise, futile or untrue relationships. She does not bow to the expectations of society, but bravely embarks on the lonely path towards her ideal of love, only to end up in resignation and disappointment. Is real, pure love between two people even possible when all of society's demands are taken into account?
Predstavo sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana
preberite več
P R O S T O R I
G I B A N J A
R A Z S T A V A
Prostori gibanja – 40 let LGBT skupnosti v Ljubljani
Mestni muzej Ljubljana 24. 10. 2024 – 23. 3. 2025
Razstava o prostorih za združevanje, podporo in organizirano zagovorništvo gibanja LGBT, ki že 40 let sooblikujejo urbano kulturo in družabno življenje Ljubljane.
V četrtek, 24. 10. 2024, ob 19.00 v Mestnem muzeju Ljubljana odpiramo razstavo Prostori gibanja LGBT skupnosti v Ljubljani. Soavtorici razstave − Corinne Brenko, kustosinja Mestnega muzeja Ljubljana ter Suzana Tratnik, pisateljica in aktivistka – poskušata z razstavo odgovoriti na vprašanje, kako si je LGBT-gibanje v zadnjih štirih desetletjih prizadevalo za lastne prostore refleksije, socializacije, upora in ustvarjalnosti, kar je bilo pred prebojem novih družbenih gibanj tako rekoč nepredstavljivo. Razstavo spremlja katalog z besedili, ki jih podpisujejo Corinne Brenko/Tina Fortič Jakopič, Mitja Blažič, Nina Dragičević, Marina Gržinić, Linn Julian Koletnik, Roman Kuhar, Maja Lukanc, Suzana Tratnik, Nataša Velikonja in Metod Zupan.
Razstava pred obiskovalca_ko z dokumenti, predmeti in pričevanji prinaša zgodbo, kako so vse od začetkov dejavnosti v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pionirski posamezniki in posameznice ter skupine premikali meje družbenih norm in kot civilno gibanje nepreklicno zaznamovali urbano ljubljansko okolje in širšo regijo. Na zemljevid Ljubljane so zarisali fizične in mentalne prostore delovanja in srečevanja – in nekaj teh prostorov poskušamo rekonstruirati na pričujoči razstavi. S predmeti, umetninami, fotografijami, dokumentacijo, transparenti in drugim gradivom z aktivističnih akcij, s katerimi so pripadnice_ki LGBT-skupnosti izražale_i svojo neomajno aktivistično držo, razstava nagovarja k refleksiji prehojene poti med marginalizacijo in emancipacijo ter izpostavlja pomembne kulturne in politične mejnike, ki so pripomogli k družbenemu razvoju, tako z vidika ozaveščanja kot tudi z vidika kulturnih in političnih bojev za dostojno življenje vsake_ga posameznice_ka, ne glede na osebne okoliščine.
Festival Magnus leta 1984, začetek organiziranega gejevskega in lezbičnega gibanja v Sloveniji Homoseksualna razmerja so bila v srednjem in novem veku na Slovenskem prepovedana in pogosto so bile zanje predvidene hude kazni. V obdobju socializma je Jugoslavija – in z njo Slovenija kot njena najbolj liberalna republika – doživljala postopno spreminjanje spolnih norm. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je odnos do spolnosti začel liberalizirati, vzporedno s trendi v zahodnih liberalnih demokracijah in na socialističnem Vzhodu. Leta 1977 je Slovenija kot prva republika v bivši Jugoslaviji dekriminalizirala sporazumne homoseksualne odnose med moškimi.
Pomembna prelomnica se je zgodila leta 1984 s prvim festivalom Magnus, ki ga je pod naslovom »Homoseksualnost in kultura« organiziral ŠKUC-Forum. Ta dogodek danes štejemo za začetek organiziranega gejevskega in lezbičnega gibanja v Sloveniji in v takratni Jugoslaviji. S tem festivalom je skupnost vstopila v javni prostor in se začela uveljavljati kot relevanten in enakovreden del družbe. Poleg demokratičnih vrenj in novih civilnodružbenih gibanj je osemdeseta leta zaznamovala tudi epidemija aidsa. Po prvem primeru okužbe v Jugoslaviji leta 1985 je ozaveščanje o tej bolezni postalo sestavni del slovenskega gejevskega aktivizma. V aktivizmu so namreč prepoznali večplastno nevarnost HIV-a in aidsa kot zdravstvene grožnje, ki jo bremeni tudi dejavnik družbene stigmatizacije.
V tistem času si je skupnost prizadevala tudi ustvariti varne in trajne prostore srečevanja, druženja, podpore in organiziranega zagovorništva: na Kersnikovi 4 so imele do leta 1997 svoje prostore prve lezbične in gejevske organizacije, v klubskih prostorih K4 pa so potekali legendarni nedeljski gejevsko-lezbični večeri. Leta 1993 je skupnost z zasedbo vojaškega kompleksa na Metelkovi pridobila možnost neprekinjenega delovanja. Ustvarjala je tudi živahno medijsko krajino, ki je omogočala kroženje pomembnih informacij in beleženje zgodb in bojev skupnosti ter ponujala druge perspektive, ki so kljubovale stereotipnim reprezentacijam (ali molku) osrednjih medijev.
A kljub prizadevanjem, da bi homoseksualnost postala del javnega diskurza, je bila homofobija še vedno močno razširjena. Kajti skupnost in posamezniki_ce so še vedno doživljali nasilje (fizično, verbalno), k čemur so pripomogli tudi dolgotrajni procesi za pravno priznanje pravic LGBT-oseb. Na poskuse marginalizacije, ustrahovanja in izključevanja se je skupnost odzivala kreativno in solidarno. Ko leta 2001 dveh gejevskih pesnikov in aktivistov niso spustili v ljubljanski lokal Cafe Galerija, je ta dogodek postal povod za organizacijo prve parade ponosa leta 2001, polemika glede izbora dreg skupine Sestre za nastop na Evroviziji leta 2002 pa je bila priložnost, da se tudi mednarodno javnost opozori na stanje LGBT-populacije v Sloveniji.
Vse od ustanovitve gibanja v osemdesetih letih so namreč aktivistke_i poskušale_i doseči, da bi bila v predloge za razširitev jugoslovanske ustave – in pozneje nove ustave samostojne države – spolna usmerjenost uvrščena v kontekstu prepovedi diskriminacije in torej enakopravnosti. LGBT-posamezniki_ce, skupine in organizacije so desetletja dosledno predlagali primerne zakonske ureditve, ozaveščali javnost in zahtevali spremembe. Pomemben dosežek se je zgodil 16. junija 2022, ko je ustavno sodišče Republike Slovenije določilo, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol. V skladu s to odločitvijo je Slovenija postala prva postsocialistična država v Evropi, v kateri se lahko istospolna_i partnerja_ici formalno poročita in skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji, kot veljajo za raznospolna zakonca. Nerazrešeno pa ostaja vprašanje pravnega priznavanja spola za transspolne osebe, torej postopek spremembe osebnih dokumentov tako, da ustrezajo spolni identiteti osebe.
40 let LGBT gibanja Razstava je del celoletnega zaznamovanja zgodovinske prelomnice, in poteka v partnerstvu Mestnega muzeja, Društva ŠKUC, Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter v sodelovanju z drugimi področnimi organizacijami. Info o dogodkih: https://40lgbt.si Veseli bomo vašega obiska!
preberite več
G A L
G R O B O V Š E K
H A N N A H
K O S E L J
M A R U Š I Č
P E R F O R M A N S
GAL GROBOVŠEK IN HANNAH KOSELJ MARUŠIČ
sreda, 20. 11. 2024, ob 20.00, Galerija Škuc
Dogodek v Škucu bo predstavil pesniški zbirki Jazz Džez pank Gala Grobovš ka in VSE JE ENO VSE JE VSEENO Hannah Koselj Marušič, ki skozi različne pristope raziskujeta poezijo kot prostor iskanja in spomina. Zbirki na svojevrsten način prepletata vsakdanjost z globoko osebnimi trenutki: Grobovšek z uporabo ready-made poezije ustvarja kolaž sodobnih tekstov, ki se s humorjem in kritiko odziva na vsakdanji svet, medtem ko Koselj Marušič skozi nostalgične spomine izrisuje občutja izgubljenega časa in prostorov.
V obeh zbirkah je poezija postavljena v vmesni prostor med literaturo, vizualno umetnostjo in osebnim performansom, s č imer avtorica in avtor ustvarita večplastno izkušnjo. Njune pesmi nas popeljejo v notranji svet, kjer se prepletajo odkritost, ranljivost in raziskovanje kompleksnih čustvenih in fizičnih prostorov.
————————————————————————————————————————
Urednica zbirke Hana B. Kokot o pesniški zbirki Jazz Džez pank in Galovem pisanju:
/…/ prav vsaka stran pesniške zbirke Jazz Džez pank poezijo umešča globlje v prostor. Poezijo namreč dopolnjuje s svojim glasom in performansi, fotografijami in verzi, vzetimi iz Uradnih listov, navodil za uporabo in knjig, tako imenovanimi ready-madi. Tako kot v galeriji umetnost najde v vsem, kar ni uokvirjeno in pribito na steno, namreč tudi poezijo najde na vsakem koraku. Ready-made poezija ali najdena poezija je tako poezija, vzeta iz vsakdanjega življenja in s postavitvijo na papirju umeščena v nov, pesniški kontekst. Jazz Džez pank je tako pesniška zbirka, ki prostor postavlja na papir, poezijo pa umešča v prostor. (...)
O avtorju:
Gal Grobovšek je po izobrazbi in poklicu oblikovalec, v prostem času pa pesnik, glasbenik in amaterski panker. Ko ne dela, piše, to združuje z likovnim, še pogosteje pa nastopa - v slam poeziji in glasbi. Je namreč lanski državni prvak v slam poeziji (2023), soustanovitelj in somentor skupini prodornih in neizprosnih pesnic Kranska slama, pa tudi pevec in saksofonist glasbene skupine Smetnaki, s katero je letos izdal prvi album (Dost dobra plata, 2024). Kot pravi sam, so mu v navdih kreteni, lastno snobovstvo, slovenska ponižnost in sestra. O svoji punci, na njeno žalost, ne piše. Novembra je pri založbi Črna skrinjica izdal svoj prvenec Jazz Džez Pank.
————————————————————————————————————————
Urednica Hana Bujanović Kokot o pesniški zbirki VSE JE ENO VSE JE VSEENO in pisanju Hannah:
Hannah Koselj Marušič svoj pesniški prvenec VSE JE ENO VSE JE VSEENO postavlja, kot bi ponovno listala po albumu z otroškimi fotografijami in z vsako stranjo odkrivala nove stare spomine.
Pesmi so surove in neolepšane, z bistvom na dlani, a zato nič manj polne vseh (ne) pomembnih detajlov, ki spomin oblikujejo v meglen, izrazito netočen opis dogodka. Lirski subjekt je vse prej kot zanesljiv, a prav ta s svojo naivnostjo, radovednostjo in ranjenostjo ponovno oblikuje svoje telo ter ljudi in svet, ki nanj vplivajo. Na strehah in ulicah Ljubljane išče nekaj, kar se zdi, da je ostalo na Japonskem, v Angliji ali pa zgolj neizrečeno, v upanju, da bodo spomini ohranili svoj okus in vonj. In prav v poeziji ji to uspe – s slikovitostjo in podrobnimi opisi ponovno ustvari svet v svojem spominu, četudi je ta kdaj še kako oster in boleč.
O avtorici:
Hannah Koselj Marušič je diplomirala iz likovne umetnosti na Akademiji za vizualne umetnosti - AVA, v Ljubljani, trenutno pa je študentka magisterskega študija Videa, animacije in novih medijev na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje - ALUO, Univerze v Ljubljani.
V jedru njene umetniške vizije leži zavezanost k raziskovanju transformacije skozi težke življenjske izkušnje. Življenjski izzivi postanejo katalizator, ki njene osebne izkušnje ali izkušnje njenih bližnjih preoblikuje v univerzalne zgodbe o moči in rasti. Prizadeva si, da bi njena umetnost postala platforma za iskrene izpovedi, transparentno ranljivost ter raziskovanje transformativne moči trpljenja, ki zaznamuje vsako človeško izkušnjo.
Svoje intermedijske projekte je do sedaj razstavljala na mnogih nacionalnih in mednarodnih skupinskih razstavah in šestih samostojnih, v sodelovanju z inštitucijami, galerijami in festivali kot so DobaVaga, Laboratorium Venezia, Layerjeva hiša, Obalne galerije Piran, fundacija ULAY, Svetlobna Gverila, Rdeče zore, itd. Njeni avtorski kratki filmi so bili predvajani po filmskih festivalih doma in po svetu, npr., filma VSE JE ENO VSE JE VSEENO in Razcepljene konice pa sta bila tudi nagrajena. Njena poezija je objavljena v antologijah Bog si ga drka na nas in Poezija upora, ter na portalih LUD literatura in Vrabec Anarhist, oktobra 2024 pa je pri založbi Črna skrinjica izšel njen samostojni pesniški prvenec. Je aktivna članica kolektiva trup/a , ki redno izvaja performanse mrtve poezije.
preberite več
L I T E R A R N I
G L A S O V I
P O D C A S T - 7
Literarni glasovi: knjigokast in čajanka z vešo - S3E1: Milan Šelj - Rime na Veter
V novi sezoni Literarnih glasov se od čajanke do piknika do pesniških delavnic knjižna veša Tanja Matijašević smuka okoli Milana Šelja, ki je pred kratkim izdal že drugo pesniško zbirko za otroke z naslovom Rime na veter. Rime na veter so bile pred kratkim nominirane za nagrado Kristine Brenkove kot najboljša slikanica za otroke 2024.
Literarni glasovi: Milan Šelj Rime na veter. Šelj, Milan. Trst : Založništvo tržaškega tiska, 2024.
Podcast: https://podcasters.spotify.com/pod/show/literarni/episodes/S03E01-Milan-elj---Rime-na-veter-e2prmjb
Asociacije : na Krasu je krasno
Jezikovni vozel: Kaj je škavna?
Leksikon: o hrani v Londonu in na Krasu
Degustacija: Muhasta, Povabilo, Gremo v svet
Knjižno priporočilo: Kaurin, Mariane: Na jugu
O Milanu Šelju:
Pesnik, publicist in prevajalec, je diplomiral leta 1985 na Filozofski fakulteti v Ljubljani, smer primerjalna književnosti in sociologija. Od leta 1992 živi in dela v Londonu. Je so-avtor romana v pismih, Spolitika (Cankarjeva založba, 1999), njegov pesniški prvenec Darilo (ŠKUC-Lambda, 2006) pa je bil deležen precejšnje pozornosti in sodi »med najbolj eksplicitno gejevsko poezijo pri nas ». Darilu so sledile pesniške zbirke Kristali soli (ŠKUC-Lambda, 2010), Gradim gradove (ŠKUC-Lambda, 2015), Slediti neizgovorjenemu (ŠKUC-Lambda, 2018) in Jezik je ključ (SKUC-Lambda, 2023). Je eden od dopisovalcev v knjigi pričevanj Drugačna razmerja (Mladinska knjiga, 2010) in Grmade, parade in molk; prispevki k neheteroseksualni zgodovini na Slovenskem (ŠKUC-Lambda, 2014). Ilustrirani pesniški zbirki za otroke, Kosmatice (Založba Zala, 2020), je sledila njegova druga slikanica za otroke, Rime na veter (Založnistvo tržaskega tiska, 2024). Knjiga Kosmatice je izšla tudi kot zvočna knjiga pri založbi ŠKUC in pri založbi Audibook, Rime na veter pa so bile nominirane za nagrado Kristine Brenkove kot najboljša slikanica za otroke 2024.
Literarne glasove ustvarjajo: Tanja Matijašević z gosti,
ŠKUC s podporo Javne agencije za knjigo,
grafična podoba: Anja Cimerman
preberite več
R A Z S T A V A
O B
4 0 - L E T N I C I
I G L Y O
Razstava ob 40-letnici IGLYO: 40 let mladinskega kvir aktivizma
26. 10. – 3. 11. 2024, Desni atrij ljubljanske Mestne hiše, odprto vsak dan med 8. in 20. uro, na ogled od sobote, 26. 10. 2024, do nedelje, 3. 11. 2024.
Oktobra 2024 mreža IGLYO praznuje 40-letnico delovanja na svoji letni članski konferenci v Ljubljani. Ob tej priložnosti ljubljanska Mestna hiša gosti razstavo, ki se ozira na njeno prehojeno pot od prvih mednarodnih srečanj kvir mladine, s katerimi se je začelo, do uveljavljene organizacije, kakšna je danes. Razstava s prikazom edinstvenega arhivskega gradiva, digitaliziranega iz zbirke IGLYO v centru IHLIA LGBTI Heritage v Amsterdamu ter zbranega od alumnov IGLYO, ki so bili kadarkoli v zadnjih štiridesetih letih vključeni v delovanje mreže, želi osvetliti mednarodni razcvet IGLYO ter poudariti, da je organizacija vedno postavljala kvir mladino v središče svojega poslanstva – in jo vedno bo.
Razstavo je pripravila Mednarodna mladinska in študentska LGBTQI organizacija IGLYO v sodelovanju z lokalnimi članskimi organizacijami ŠKUC Magnus, Legebitra, TransAkcija, DIH, in Moja mavrica ob podpori programa Evropske unije CERV (Državljani, enakost, pravice in vrednote) 2021–2027, nizozemskega ministrstva za šolstvo, kulturo in znanost, Veleposlaništva Irske v Sloveniji ter Mestne občine Ljubljana.
Častna pokroviteljica razstave je predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar.
foto: arhiv IGLYO
Vabljene_i!
ENG:
IGLYO 40th Anniversary Exhibition: 40 Years of Queer Youth Activism 26.10.–3.11. 2024 Right Atrium, Town Hall Ljubljana open: 8am.-8pm. Exhibition is on display 26 October till 3rd November 2024
This year, in October 2024, the IGLYO network celebrates its 40th Anniversary at its Annual Members’ Conference (AMC) in Ljubljana, Slovenia. On this occasion, Ljubljana’s City Hall is hosting an exhibition retracing IGLYO’s history from its inception as an informal queer youth movement to the well-established organisation it is today. Through unique archive materials digitised from the IGLYO collection at IHLIA LGBTI Heritage in Amsterdam or collected from IGLYO Alumni involved in the network at some point in the past forty years, the exhibition aims to put a spotlight on the international blossoming of IGLYO, and highlight how the network has always — and always will — put queer youth at the core of its mission.
This exhibition is organised by IGLYO — The International LGBTQI Youth & Student Organisation in collaboration with its local Member Organisations ŠKUC Magnus, Legebitra, TransAkcija, DIH, and Moja Mavrica. It is organised with the support of the Citizens, Equality, Rights and Values (CERV) 2021-2027 Programme of the European Union, the Dutch Ministry of Education Culture & Science, the Embassy of Ireland in Slovenia, and the Municipality of Ljubljana.
The exhibition is held under the honorary sponsorship of the President of the Republic of Slovenia, Dr. Natasa Pirc Musar.
cover image: archive IGLYO
preberite več
P O V A B I L O
N A
F I L M S K O
D E L A V N I C O
Povabilo na filmsko delavnico z italijanskim režiserjem
Festival LGBT filma vas vabi na filmsko delavnico v soboto, 14. decembra, med 12. in 16. uro, ki bo potekala v muzejski predavalnici Slovenske kinoteke, Miklošičeva 28, v Ljubljani.
Režiser Marius Gabriel Stancu, rojen 1994 v Romuniji, se je v 2016 preselil v Italijo in začel sodelovati z distribucijsko in producentsko hišo The Open Reel. Po več scenarijih je končno posnel svoj prvi kratki film Vse je samo v moji glavi (2020), ki so ga prikazali na skoraj petdesetih filmskih festivalih. Dve leti kasneje je posnel še kratki film Obletnica.
Ker je sam precej okupiran s čustvi, pričakuje od udeležencev, da s svojim mobilnim telefonom ali s fotoaparatom ustvarijo čustveni trenutek. Neki svoj občutek naj izrazijo neverbalno, s podobami. Gre za vajo izražanja čustev v neverbalnem jeziku. Vsak_a seveda lahko izbere, kakšen občutek ali čustvo želi posredovati. Posnetek lahko naredi že prej, in ga prinese na delavnico, da se pogovorimo. Lahko pa ga seveda opravi na sami delavnici.
Delavnica je brezplačna in bo potekala v angleščini.
Prosimo za prijave do vključno 10. 12. 2024, na e-naslov ales.festival@gmail.com
preberite več