UMIAK
akustični koncert improvizirane glasbe
Petek, 7. 2. 2025, ob 20. uri, Galerija Škuc, Ljubljana.
Vstopnina 5 € (priporočene rezervacije na info@skuc.org )
Zasedba: Eva-Maria Karbacher, saksofon, Christian Moser, ud, Alfred Zimmerlin, čelo
Zgodba švicarske zasedbe UMIAK se začne leta 2019, ko saksofonistka Eva-Maria Karbacher in igralec uda Christian Moser pričneta skupno raziskovanje možnosti zvočenja svojih instrumentov. Leta 2021 k temu povabita še violončelista Alfreda Zimmerlina ob izvedbi plesnega projekta in ker se ob tem dobro ujamejo, od takrat naprej delujejo skupaj v triu. Poimenujejo se UMIAK, delovni trio za improvizacijo v komorni glasbi. Ustvarjanje tria odlikuje čuječa medsebojna interakcija in občutljivost pri oblikovanju zvoka; prav tako jim je pomembno teksturno prepletanje in homogenost njihovega zvoka, ki dopušča prelome, absurde in jedrnatost individualnosti. Glasbeniki v triu svoja različna glasbena ozadja in izkušnje predelajo v samosvoj kolektivni zvok, ki ga poskušajo z vsakim nastopom tudi na novo izumiti. Njihov prihajajoči album Irrlicht pričakujemo pri založbi Wide Ear Records.
Eva-Maria Karbacher , rojena 1992 v švicarskem Zürichu, je saksofonistka in improvizatorka, ki deluje na meji med svobodno improvizacijo, sodobno glasbo in džezom. V svoji glasbi raziskuje različne glasbene možnosti saksofona in jih kombinira z melodičnimi elementi. Improvizacija in iskanje novih zvokov tvorita jedro njenega ustvarjanja. Nastopala je širom Evrope, v Avstriji, Belgiji, Švici, Nemčiji, Danski, Španiji, Franciji, Grčiji in Rusiji kot solo improvizatorka in članica različnih zasedb.. Trenutno deluje poleg v omenjenem triu UMIAK tudi v Duu Karbacher-Vryzas (z Dimosom Vryzasom na violini), v Duu Interrupted Lava (z vokalistko Laro Süss), z Duom Around the Corner (s tolkalcem Victorjem Barcelójem) ter v The Unorthodoxjukebox Orchestra.
www.emkarbacher.com
Christian Moser je leta 1980 rojeni igralec uda, improvizator, ki ga zanimata kulturna raznolikost in ustvarjalna različnost. Po študiju violin je pri 18 letih odkril še bližnjevzhodno lutnjo ud in študiral na istanbulskem Konzervatoriju za turško glasbo (I.T.U.). Leta 2020 je magistriral na področju performansa in svobodne improvizacije. Živi in dela v švicarskem Baslu in je aktiven v različnih zasedbah v Evropi. Komponira glasbo za film in ples ter kurira koncertni ciklus eksperimentalne glasbe (FIM Basel). Prejel je več nagrad in povabil na rezidence, trenutno dela na več projektih, med njimi so omenjeni UMIAK, Grüm (Thomas Rohrer, Lara Süss, Jacek Chmiel), Sere Serpe (Gizem Simsek, Lucio Morelli) in Minimal AtmosOud Bass Duo (Thomas Jerker) – v oklepajih so navedeni preostali člani zasedb.
www.christianmoser.ch
Alfred Zimmerlin je leta 1955 rojen skladatelj in improvizator na čelu. Študiral je muzikologijo, etnomuzikologijo in glasbeno kompozicijo. Ima zgoščen mednarodni koncertni urnik z The Kimmig-Studer-Zimmerlin Triom, z elektro skupino Zimmerlin-Stoffner-Meier, pričujočim triom UMIAK in številnimi drugimi formacijami; kar 36 let pa je deloval v inovativnem skladateljskem kolektivu in improvizacijskem triu KARL ein Karl. Kot skladatelj je ustvaril obsežen opus del za klavir, komorne zasedbe z elektroniko ali brez, vokalne zasedbe, orkestralna dela in glasbeno-gledališka dela. Njegova raznolika delovanja se zabeležena na številnih nosilcih zvoka. Med drugim je bil počaščen s kulturno nagrado kantona Zürich leta 2014 in državno glasbeno nagrado Švice 2016. Od 2010 do 2022 je bil profesor svobodne improvizacije na FHNW Akademiji za glasbo v Baslu - Sonic Space Basel.
www.alfredzimmerlin.ch

Delovanje Društva ŠKUC omogočajo: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo in Urad RS za mladino.

NOVINARSKA KONFERENCA – Galerija Škuc
torek, 11. 2. 2025, ob 11.00, Galerija Škuc
Vabimo vas na novinarsko konferenco z lanskimi izdajami iz zbirk Centra za slovensko književnost in društva ŠKUC.
Center za slovensko književnost / zbirka Aleph
ALOJZIJA ZUPAN SOSIČ: Drevo delfin (poezija)
ŠPELA SETNIČAR: Vse, kar ti moram povedati (poezija)
ADAM BORZIČ: Sveti svet. Sveti seks (poezija)

ŠKUC / zbirka Lambda
PINO POGRAJC: Trepete (poezija)
ÉRIC JOURDAN: Strašna angela (roman)
VERONIKA RAZPOTNIK: Sršena pičim nazaj (poezija)
CONSTANCE DEBRÉ: Play boy (roman)
NATAŠA VELIKONJA: Prispevki k zgodovini LGBT gibanja v Sloveniji 1984–2024
ANNA LIDIA VEGA SEROVA: Tribade brez plemena (kratke zgodbe)
urednik Brane Mozetič, mobi 040 20 66 31 brane.mozetic@guest.arnes.si
(željene izvode vam lahko tudi pošljemo)

CSK
ALOJZIJA ZUPAN SOSIČ: Drevo delfin
»Na začetku drevo delfin na koncu. / Moj svet je vmes preveč sveta.«
S tema dvema verzoma se začne pesniška knjiga Drevo delfin , pesniški prvenec Alojzije Zupan Sosič, vsebinsko in slogovno izjemno bogata in kompleksna knjiga, ki je v sebi zaokrožena, ni pa sklenjena, neprodušno zaprta vase. Njena govorica je, nasprotno, zračna ( »V njej drstijo ribe sol zračijo drevesa.« ), zmožna pripovedovati v več smereh hkrati, vendar ne linearno, temveč krožno, mrežno, zmožna je vzbujati večplastne asociacije (več prebranega in doživetega, bogatejše so), je v konstantnem polemičnem dialogu tako s slovensko poezijo (Jenko, Kosovel, Strniša, Zajc itd.) kot z drugimi slovenskimi in svetovnimi umetninami (npr. glasbo, filmi, slikami, literaturo), pa tudi z družbenimi dogajanji (npr. vojna v Ukrajini) in stanji duha (npr. subjektova večspolna identiteta: »Včasih sem ženska včasih moški mangrova vrba kruhovec.« ). Njena etična gesta je pogumna in jasna: »Pesem je prisluškovalka.«, »Pesem je prevajalka.«, »Pesem ni lažnivka.«, »Moje besede so si otresle mokra ušesa«, »Ostal je štor na njem poslušam.« Temelj ustvarjanja je torej poslušanje – sočutno poslušanje, s srcem ( »Leva desna hemisfera se združita v oba prekata levega srca. / Hrastnik utripa Prapretno žari.« ). Prisluškuje vsemu, drevesom, živalim, rekam, morju, knjigam, umetnosti ... in pesni iz neznane, morda nemogoče in nedosegljive celote sveta – sublimne celote, ki govori (molči?) z nešteto jeziki hkrati : »Bila je zgodba ki je več ne najdem /.../ me je uročila da iščem od takrat njen skriti vzgib.« S hote kršenimi slovničnimi in pravopisnimi pravili (najbolj očitna, in zelo učinkovita(!), je izpuščanje vejic) napravi »luknje« v običajen, avtomatičen način upomenjanja: vsaka bralka (bralec) se mora potruditi, da najde (s)misel. Vendar je (ga) pesem ne zapusti – daje ji (mu) ravno prav opore, pa ničesar preveč: »zgodba je lahko nejasna vsi pomeni prepleteni / oreh struna petje oreh.« Prav to pa je ena izmed definicij dobre poezije. Ni pa edina, zame je na prvem mestu etična: lirski subjekt teh pesmi se zaveda, da »najlaže je posesati prah z besed in jih postaviti v vrsto / loščiti do bleščanja segrevati do uspavanja.« Bori se zoper tako estetsko anestezijo, ve, da je lahko »Soba poezije je krvava« , da »voda / teče okrog ne naravnost «, da »Tvoj glas gori in se ugaša v tišini / ne sliši se če ga tiščiš v pepelu.« Izraža jasno antipatriarhalno stališče v več pesmih (npr. Masculinum) , ugotavlja: » Sklonjen nad vodo občuduješ sebe / ne vidiš nič /.../ Če ni več nič da bi lovil si sploh še lovec?«, »žalost /.../ da roka prej zamahne kot lebdi« ; razbija patriarhalni mit materinstva (npr. pesmi Toliko žensk, Družinska fotografija, Mamit idr.) in postavlja čuteče telo za temelj sočutnega sodelovanja : »Kjerkoli se telesa rek prepletejo / ni treba poznati slovarja / šumetžuboretšelestet.« , čeprav se zaveda : »Tudi ko govorim svoj jezik o telesu ne znam govoriti.« Ne, o telesu ni moč govoriti, je pa mogoče biti pojoče telo : »Telo zapoje / prepeva glasno poje še in še.« To telo poje osupljivo, skrivnostno, presežno. Samo prisluhniti je treba. – Barbara Korun

ŠPELA SETNIČAR: Vse, kar ti moram povedati
»Ne vidim več dekleta / s hulahop obročem sredi poletja. / Ne želim si več kanarčkov, / ker je prvi poginil.«Pesniški prvenec Špele Setničar je v svojem bistvu jezikovno estetski zapis o smrti. Z njo se protagonistka srečuje že v otroštvu. Umirajo družinski člani, domače živali, slutimo pa, da se bo iz oči v oči s smrtjo kmalu znašla tudi sama. Do umiranja v prvem delu zbirke pristopa z mešanico strahu ter otroške radovednosti in nedolžnosti, ki se meša z bridkostjo odraslih okoli nje, vključno z izpovedovalkinim odraslim jazom. Pesmi prvega sklopa povezuje tudi motiv vračanja – pesničina vrnitev v naivne in nedolžne dni otroštva, njena želja po vrnitvi očeta, spominjanje živih in mrtvih, h katerim bi se rada še vračala in jim ne pustila, da odidejo. V njenih osebnih hotenjih se lahko prepoznamo, ugotovimo, da še tako specifične izkušnje lahko sporočajo naše skupne skrbi, in sprevidimo, kako zelo smo si podobni in kako se razlikujemo samo »v načinih vračanja«. Kadar čakamo, se učimo zadrževati dih. Kadar govorimo o stvareh, ki jih že vemo, to počnemo, ker bi jih radi izumili »na novo«. Kadar vidimo krutost, otroku pokrijemo oči.
Občutljivost izpovedovalke se kaže v trenutkih, ko jo preplavijo čustva, ko jo je strah, da bodo ljudje izginili. Vse to, še posebej pa diagnoza raka, nas privaja na njeno dokončno izgubo nedolžnosti in naivnosti. Če je prehod v odraslost krut, so še toliko bolj kruta njena zgodnja dvajseta, v katerih se mora soočiti z nasilnimi partnerji ter zlomljenimi in begajočimi ljubimkami . Kljub temu pa avtorica do tem, ki jih naslavlja, pristopa z veliko mero nežnosti in lahkotnega humorja, ki je najbolj izrazit v drugem in tretjem sklopu zbirke. Ljubi strastno, a je z ljubimci v vojni, z ljubimkami pa sluti, da ne bo trajalo.
Ob prelivu v sklop Mavrični konji in LSD se v zbirko vse pogosteje prikradejo pesmi o intimni z ženskami, ki je veliko bolj nežna. Pesnica izpove medsebojno skrb žensk, skozi katero se lahko celi, da lahko spet vzpostavi intimne odnose z moškimi in ženskami, ki so včasih bežni, a morda prav zato pomembnejši. Ta sklop je mestoma erotičen, mestoma tudi psihedeličen: »Vsaka substanca ima svoj način; / v nekatere se lahko / celo pogojno / zaljubiš.«
Ko že mislimo, da je našla svoj mir, ki ga je dolgo iskala v odnosih in omamah, pa jo začnejo dohitevati smrti. Te je ne zagrenijo, pač pa postanejo del življenja, z njimi se začne celo pogovarjati. Kot z vsemi spremljevalkami in spremljevalci svojih grenkih izkušenj avtorica tudi z bralko in s smrtmi vselej spregovori na enak prizanesljiv način, pri čemer z občutljivo pretanjenostjo razgrinja dogajanje okoli in znotraj sebe. V spremstvu dreves na potujočih stojalih spleta zavezništva, ki se stkejo v stalni navzočnosti umiranja. Skozi zdravljenje se prebije pokončna, a z veliko mero ranljivosti, pri čemer pa sčasoma končno najde stabilnost.
Sklop pesmi Lasje sujejo lahko razumemo kot odo avtoričinim lasem (njenim lastnim in tistim, ki si jih nadene). V težkem obdobju življenja najde čas za igrivost – v svetlolasi lasulji samo sebe poimenuje Angel Pornstar, v deviško črni se poimenuje Heroinska Sneguljčica. Obenem v pesmih raziskuje smiselnost naše, človeške obsesije z lepoto, s površinsko odvisnostjo od lepega. Skozi vse te izkušnje (in kasneje skozi pisanje) pa najde mir in moč, skozi katera se je zmožna spopasti z mnogimi drugimi pošastmi.
Pesniška zbirka se zaključi s sklopom, ki celotno zbirko katarzično postavi v kontekst – vsi porazi in vse zmage na poti do zdravja se za nekaj časa zdijo nepomembni, saj pesnica izve, da pacientka, s katero si je delila sobo, ni preživela. Ob slovesu od ženske, s katero sta si delili isti up in isto bolečino, ugotovimo, da včasih ne preostane drugega kot razpreti roki in pustiti vetru, da nas odnese. In da te stvari moramo povedati. – Veronika Razpotnik in Pino Pograjc

ADAM BORZIČ: Sveti svet. Sveti seks
Adam Borzič (1978, Praga) je češko-hrvaški pesnik, esejist, prevajalec in psihoterapevt, ki v svoji poeziji subtilno združuje mistično in telesno, intimno in zgodovinsko, znano in neznano. Njegovo ustvarjanje velja za eno najbolj izrazitih v sodobni češki poeziji, je hkrati globoko osebno in univerzalno, podobno reki, ki se vije skozi pokrajine duha in telesa, prelamlja meje med zunanjim in notranjim svetom ter v vsakdanjosti razkriva presežno. Svojo literarno pot je pesnik pričel z zbirko Razpiranje (2011), v kateri je že izpisal manifest osebnega in duhovnega zanosa, ki tudi skozi nadaljnje ustvarjanje ostaja prežet z metafizičnim hrepenenjem, ljubeznijo, erotično napetostjo in poglabljanjem v skrivnosti. Bogat, razkošen jezik in presenetljive metafore v prvencu prinašajo prostor umetniškega raziskovanja ranljivosti, kjer se osebna soočenja prelivajo v širši človeški kontekst. Ta širina se še bolj izrazi v zbirki Vreme v Evropi (2013), v kateri se pesnikova intimna občutja soočajo z valovi zgodovine. Pesmi kot glasovi šepetajo o nasilju časa, o razklanosti Evrope, o ljudeh, katerih življenja so prepletena z nenehno spremembo, pri čemer avtorjeva govorica prehaja med individualnim in kolektivnim, medtem ko družbeno angažirani verzi ustvarjajo močne odmeve, opozarjajoč, da preteklost ni nikoli zares preteklost, temveč vedno del sedanjosti, ki jo nosimo v sebi.
Globoko angažirana in hkrati izrazito osebna poetika dobi novo dimenzijo v zbirki Orfične linije (2015), pesnik se v njej poda v prostor mita, tu se lirika prepleta z esejistiko, pesmi pa ob filozofskih in zgodovinskih referencah oživljajo ples sobivanja mistike in čutnosti, ki razkriva globlje resnice o življenju in svetu. Ta dinamični ples se nadaljuje v Zahodno-vzhodnih zrcalih (2018), Borzičev glas pa vzpostavlja dialog med kulturami, prehaja med renesanso in sufizmom, zahodno filozofijo in vzhodnjaškimi meditacijami, kar ne pomeni zgolj mostu med tradicijami ali pesniški eksperiment, temveč glede na pretekla dela označuje povratek k preprostosti in jasnosti. Prek fiktivnih introspekcij zgodovinskih osebnosti bralcu in bralki prinaša univerzalnost izkušnje, v kateri verzi delujejo kot zrcala, odsevajoč raznolike obraze človeštva, ter so, ne glede na to, kateri svet nagovarjajo, vsi del istega iskanja odgovorov na vprašanja, kaj pomeni biti človek in kaj pomeni živeti.
Zbirka Storži ob zori se zvito smejijo (2020) ponovno preobrne ton Borzičeve poezije, pesnik se povrne k nežnim, čutnim besedilom, ki raziskujejo lepoto vsakdanjosti – ne kot nekaj oddaljenega, temveč kot nekaj, kar se skriva v igri svetlobe in sence, v dotiku ali v tišini trenutka. Pesmi, ki se z lahkotnostjo prepletajo s humorjem, z igro in s preprostimi čudeži, pri tem razkrivajo tudi globoke pomene, saj skozi intimne okvire avtor vpeljuje kompleksna vprašanja človeka in sveta. Ob tem je jasno, da Borzič raziskuje ljubezen v vseh njenih razsežnostih in dimenzijah, izpostavlja svojo biseksualnost in prikazuje lepoto erotike in odprtih odnosov, ki presegajo družbene norme ter ponujajo prostor za svobodno izražanje čustev in identitete. Vrhunec Borzičeve poetike doseže zbirka Legende (2021), v kateri se budizem, zgodovina, strast in minljivost, ki prežemajo celotno njegovo ustvarjanje, združijo v polifonijo glasov, razkrivajoč bistvo življenja. Pesniške podobe so bogate z duhovnimi in kulturnimi vplivi, ki gradijo kozmološki zemljevid – kot legendo, ki jo je treba znova odkriti in zapisati. Pesnik ne ponuja odgovorov, temveč odpira vprašanja, ki segajo od vsakdanjih do transcendentalnih razsežnosti in v bralcu/bralki odmevajo še dolgo po tem, ko je zadnja beseda prebrana. Adam Borzič v svoji poeziji ustvarja svet, v katerem se čutno in presežno nenehno prepletata, kot dihanje – nežno, a vztrajno, vedno prisotno, vedno v gibanju. Z izborom Sveti svet. Sveti seks. slovenskim bralcem ne ponuja le vpogleda v svojo pesniško ustvarjalnost, temveč jih vabi na potovanje vase, v srečanje z drugimi in s presežnim, njegova beseda se kaže kot zrcalo, ki ponuja prostor za premislek, in magija, ki odpira vrata v globlje razumevanje bivanja. – Pesmi sta iz češčine prevedla Aljaž Koprivnikar in Anja Simič.

ŠKUC / zbirka Lambda
PINO POGRAJC: Trepete
Pino Pograjc v svojo drugorojeno zbirko Trepete prenese občutja iz svojega življenja, sprva s tkanjem družinskih vezi, ki razkrivajo osebno zgodovino, nato s smerokazom odhodov in mest, v katera se vračamo zato, da bi lahko še enkrat izbruhnili. Pesmi nas opomnijo na to, da smo pod kožo še vedno le ranljivi spremljevalci svetov, v katerih se nahajamo. V Pograjčevem družinskem drevesu bivajo poleg sorodnikov tudi prijatelji, otopeli ljubimci in nenazadnje mi, bralci. Krvna sorodstva so v Trepete spletena z nihanji v preteklost, z zbadljivim humorjem in z zgodbami, ki jih ne moremo utišati. Avtor se tako znajde v Pančevu in ob opisovanju svoje izkušnje mesta razmišlja o umorjenem gejevskem aktivistu Dejanu Nebrigiću. Znajde se v zakajeni sobi, kjer je poljubljane zgolj kulisa za razbijanje misli, ki privrejo od spodaj: »samota mi zveže dlani / za hrbtom, / zato ne znam reči ne. « S s pripovedno natančnostjo nas preseli v tudi nek čas, kjer smo varni pred pritiski sedanjosti: »ko hodiva do tvoje sobe, / komaj čakam, / da me slepiš do jutra.«
Trepete je nadaljevanje Trgetanja , avtorjevega prvenca, in se kot nekakšni pesniški »repete« v mikro-proznih sintezah dialogov in izpovedne lirike še bolj odkrito razpira pred nami. A namesto črnih platnic nas preseneti belina, ki odstira nasprotje ali pa morda za razliko od prve zbirke spominja na nedolžnost, objem otroštva. Podoba, ki jo je za Trgetanje zasnovala oblikovalka Jana Kumberger, zdaj v polarnem nasprotju skozi očesno zrklo bralke spusti tudi nekaj svetlobe.

ÉRIC JOURDAN: Strašna angela
Éric Jourdan (rojen kot Jean Roger Gaytérou, po posvojitvi pa uradno Jean-Éric Green) je francoski pisatelj (1930–2015), ki je za svoja raznovrstna dela uporabljal še druge psevdonime. Že odraslega ga je posvojil znameniti francoski pisatelj ameriških korenin Julien Green. Medtem ko Jourdanovi številni romani odkrito preigravajo gejevske vsebine, pa je Green svoja nagnjenja zaupal le svojemu dnevniku, ki je postal dostopen šele po njegovi smrti.
Jourdan je napisal svoj prvi roman Strašna angela še zelo mlad in ga objavil leta 1955. Knjiga je bila takoj prepovedana in umaknjena iz prodaje, tako da je v celoti izšla šele trideset let kasneje. Pierre in Gérard vsak s svojega zornega kota pripovedujeta o svoji mladostniški ljubezni, v kateri zavračata družbene vrednote sveta, v katerem živita, in se preko vseh meja predajata strastni spolnosti; okušata bolečino in nasilje, se poigravata s smrtjo, sestro erotične predaje. Teme, ki so se pojavljale v literaturi že stoletja, je avtor prikazal tako poetično in hkrati neposredno, da je delo zbodlo puritanske kroge. Posebej za slovensko izdajo je spremni zapis prispeval Jourdanov nečak Jean-Paul Garnaud. Roman je prevedel Brane Mozetič.

VERONIKA RAZPOTNIK: Sršena pičim nazaj
Sršena pičim nazaj je druga pesniška zbirka Veronike Razpotnik, ki na prvi bralski vtis ni tak rollercoaster kot prvenec Krekspot na požarnih š tengah (Hiša poezije, 2021). Kljub navidezni zadržanosti tudi novejše pesmi natančno usekajo, saj njihov (za)pik bralko_ca mestoma dvigne s stola. Ne/umeščenost in izguba lastnega ne/doma razgali samoumevno domačijskost kot tuj teren, na katerem je odraščajoče dekle vrženo v zgodnjo vadbo mačizma, spolnega nadlegovanja, razvrednotenja ženske pozicije ter drugih (hetero)normativnih veščin. In četudi so morda vse to prividi na lastne oči, se tej objektivizaciji lahko zoperstavi šele s pesniško refleksijo in kot pesniška subjektka druge in sebe suvereno piči, obredno pa tudi s substancami; tistih prepovedanih naj bi se odvajali, s predpisanimi naj bi se zdravili. A takole piči sršena nazaj pesnica Veronika Razpotnik: potem pa me ozdravite / sramu ko me ljubimka vidi golo / navala misli v možganih / nepojasnjene panike večkrat na dan / praznega večernega strmenja v steno.
Občutek domovanja se v zbirki polagoma preobraža in tudi sprevrača v transnacionalnost, berlinska srečanja, zmenke s podzemno železnico in flixbusom, prijateljska zavezništva in slednjič v razmerje s trans/nebinarno osebo, kar poruši trd(n)e okove spolnega binarizma, te najboljše podlage za zgodnje spolno ukalupljanje brez ostankov. Razširjeni muzej toksičnih razmerij zavzema pretekle odnose, na katerih pa se igrajo podaljški na zdajšnje odnose, in v tem procesu se kalijo ideje, čustva, znamenja in verzi, s katerimi se poskuša preglasiti tisti radiator iz otroštva, ki je brez prestanka piskal. – Suzana Tratnik

CONSTANCE DEBRÉ: Play boy
Constance Debré (1972) je v zadnjih letih s svojimi kratkimi romani ( Play boy , Love me tender , Nom , Offenses ) dodobra razburkala francosko literarno sceno. Čeprav Play boy (2018) strogo gledano ni njen prvenec, pa ga tako obravnava, saj označuje popolnoma novo življenje, kakršnega je začela živeti po štiridesetem letu. Na pragu srednjih let naredi radikalen rez, opusti stabilno odvetniško službo, moža, in na svobodo spusti dolgo tlečo ljubezen do žensk. Preskusi jo v vseh odtenkih, od plašnega prvega spoznavanja do erotično bogatih doživetij. Pri tem za ženske nima izbranega okusa, od prve ljubimke, starejše od sebe, poročene in z otroki, do precej mlajše, hčere družinskega prijatelja. Razmerja so večinoma negotova, zvez se prejkone naveliča, kar ve že vnaprej. Njeno mamilo so negotovost, kaotičnost, nepredvidljivost, ki jih je navajena iz časa odraščanja ob narkomanskih, čeravno visoko situiranih starših. Njena levitev pa se neredko zatika ob pomislekih očeta, moža, ki ji prepreči stike s sinom, in ob nesproščenih ljubimkah. Debré je politično nekorektna, arogantna, s skorajda že nastopaško razčiščenimi protislovji, prezirljivo nastrojena do svoje družine in hkrati ponosna na aristokratsko in visoko meščansko poreklo s kar nekaj zvenečimi imeni (oče znan novinar, stari oče prvi premier v de Gaullovi vladi, praded ustanovitelj moderne pediatrije v Franciji). V kratki, a spretno zgoščeni pisateljski gesti izvemo marsikaj o družinskem ozadju, deležni smo nekaj vpogledov v odvetniško delo in odnos do obtožencev, ki jih zagovarja, toda basso continuo je iskanje erotičnega in ljubezenskega absoluta, in zdi se, da vsako razmerje, ki ji ga za korak približa, hkrati fraktalno odpira nove meandre nedoseženega. – Roman je prevedel Iztok Ilc.

NATAŠA VELIKONJA: Prispevki k zgodovini LGBT gibanja v Sloveniji 1984–2024
Prispevki: k zgodovini LGBT gibanja v Sloveniji se ne začenjajo s prvim festivalom Magnus leta 1984, temveč z letom 1532, z novoveško kazensko zakonodajo Karla V., ki seveda ni prvi kodeks prepovedi homoseksualnih odnosov v evropski družbi. Vsa ta dolga zgodovinska nadaljevanka izkazuje zločinsko postopanje oblasti do nenormativnih spolnih in seksualnih dejanj in identitet. Ta zločinskost oblasti ostaja nespremenjena, in četudi nas vsaj v teh krajih ne izganjajo več, ne obglavljajo in sežigajo na grmadah, ne pošiljajo v zapore in uničujejo življenja z javnimi pogromi, pa ostaja elementarno omalovaževanje, pravzaprav prezir, oblasti enako. Zavedamo se: v obdobjih družbenih zaostritev smo LGBT populacije tudi danes prve na seznamu nezaželenih in preganjanih. Naša stvarna zavest je vseskozi pripravljena na nov pogrom.
Na to stanje se LGBT skupnosti in ljudje odzivamo tudi z delovanjem v organiziranih gibanjih. LGBT gibanje v Sloveniji je močno in dinamično, ima štiridesetletno kilometrino z visoko intenzivnostjo in sposobnostjo za boj in odpor. Četudi se zdi, da so protidiskriminacijski zakoni na mnogih področjih bolj ali manj urejeni, pa to še zdaleč ni dovolj, na delu ostaja nešteto vzporednih reakcionarnih družbenih atavizmov. Konservativna družbena morala je še vedno tako zelo prisotna, da je življenje onkraj LGBT varnostnih mrež – v kolikor te niso le urbana legenda – domala nezamisljivo, in to mislim na vseh področjih, od javnega, poklicnega do zasebnega, družinskega in društvenega življenja, od kulture in umetnosti do izobraževanja, in to vseskozi, od eksistenčnega do eksistencialnega, od mladosti do starosti. – Nataša Velikonja, iz uvodnika

ANNA LIDIA VEGA SEROVA: Tribade brez plemena
Anna Lidia Vega Serova (1968, Leningrad) je kubanska slikarka, pesnica, pisateljica in prevajalka. Objavila je šest zbirk kratke proze, štiri romane in tri pesniške zbirke. Njena dela so bila prevedena v številne tuje jezike, zanje pa je prejela veliko nagrad doma in po svetu, med drugim prestižno odlikovanje kubanskega kulturnega ministrstva »Distinción por la Cultura Cubana«. Živi in ustvarja v Havani.
Antološka zbirka Tribade brez plemena , ki združuje osemnajst kratkih zgodb iz avtoričinih različnih ustvarjalnih obdobij, predstavlja lep sprehod po njenem kratkoproznem opusu. Rdeča nit teh oblikovno dokaj raznolikih besedil so junakinje (in antijunakinje) v različnih življenjskih legah, ki se borijo za svoj prostor pod soncem, in se srečujejo s samoto, z nezadovoljstvom, izkoriščanjem in z drugimi izzivi. Spoznavamo vse od ponosnih lezbijk s številnimi ljubimkami, preko žensk, ki le občasno tkejo platonska ali erotična prijateljstva z drugimi predstavnicami svojega spola, pa vse do transspolnih oseb. Tako imajo te zgodbe precej raznovrstne poudarke, ki se gibljejo skozi prikazovanje kompleksnosti in nestanovitnosti medčloveških odnosov, družbeno ekonomskih vplivov na življenje slehernic ter navsezadnje gole, resnično gole telesnosti … Zaradi nazornih in brezkompromisnih opisov so avtorico primerjali z znamenitima piscema Charlesom Bukowskim in Raymondom Carverjem. Kljub temu da v skladu s svojim rusko-kubanskim poreklom dogajanje umešča na območje svojih dveh domovin, zlasti trenutne, so to zgodbe z močno univerzalno noto, ki nagovarjajo (in tako rekoč zadevajo) bralstvo po vsem svetu. – Kratke zgodbe je prevedla Sara Virk.

Sofinanciranje programa: Javna agencija za knjigo RS

JAVNO POVABILO 2025
Društvo ŠKUC vabi ustvarjalke in ustvarjalce k sodelovanju pri projektih Muzika na Starem trgu , Teater v galeriji in ustvarjalnih delavnicah za otroke in mlade .
Muzika na Starem trgu in Teater v galeriji
Cikel koncertov Muzika na Starem trgu že od svojih začetkov poleg že izoblikovanih in uveljavljenih skupin, vključuje tudi mlade avtorje in izvajalce različnih glasbenih zvrsti (klasika, jazz, ambientalna, sodobna improvizirana glasba, etno, …). Prav slednje vabimo tudi v letu 2025 z javnim povabilom. V okviru cikla Muzika na Starem trgu si ŠKUC želi predstaviti nove, nekomercialne in še neuveljavljene ustvarjalce, ki bi želeli svoje delo predstaviti širši publiki v samem centru Ljubljane. Namen cikla je predstaviti raznolik program različnih glasbenih zvrsti ter zanimivih in inovativnih pristopov. V ta sklop se lahko uvrstijo tudi kombinacije različnih zvrsti umetnosti, kot je primer glasbenega performansa z igro ali glasbeno-vizualnega performansa, … Cikel koncertov Muzika na Starem trgu poteka skozi leto v Galeriji Škuc in v mesecu juliju pred Galerijo ŠKUC.
Teater v galeriji je gledališki festival, ki predstavlja aktualno gledališko produkcijo za otroke in odrasle. V letu 2025 ga bomo organizirali že dvaindvajseto leto zapored. Festival bo potekal v mesecu juliju na malem odru pred Galerijo Škuc, zahtevnejše predstave pa v prostorih galerije. Tudi v sklopu Teatra v galeriji želimo k sodelovanju privabiti nove, nekomercialne in še neuveljavljene ustvarjalce, skupine in kulturna društva, ki želijo predstaviti svojo produkcijo. ŠKUC si želi, da bi v okviru tega cikla predstavili nova dramska dela, dela mladih neuveljavljenih dramskih ustvarjalcev, ki lahko vključujejo otroške predstave, ulično gledališče, performans, body art in inovativne kombinacije gledališča z drugimi umetnostnimi zvrstmi. Pomemben dejavnik pri izboru sodelujočih bo tako tehnična izvedljivost projekta, kot umeščenost prostora v staro mestno jedro. Izmed prejetih prijav bo selektorska komisija izbrala najmanj šest umetnikov/skupin. Prijave naj vsebujejo kratko predstavitev avtorja ali avtorske skupine, predstavitev dela ter avdio, video in slikovni material. Društvo ŠKUC prejetega materiala ne vrača.
Ustvarjalne delavnice za otroke in mlade
Program Društva ŠKUC vključuje tudi ustvarjalno-izobraževalne delavnice za otroke (Škucove packarije) in mlade (Ustvarjalni ponedeljki). Enodnevne delavnice potekajo v Galeriji Škuc in Info centru čez celo leto, večdnevne delavnice pa izvajamo v času poletnih festivalov Živa književnost in Dobimo se pred Škucem. K sodelovanju vabimo ustvarjalce in ustvarjalke z različnih področij (likovna, glasbena, gledališka, literatura, sodobni mediji …). Pri izbiri bo pomembno vlogo igrala inovativnost vsebin in pristopov. Prijava naj vsebuje kratko predstavitev avtorja in predlog delavnice, trajanje in priporočljivo starost udeležencev.

Izbranim avtorjem oz. skupinam bo ŠKUC poleg honorarja omogočil tudi nadaljnje sodelovanje ter promocijo njihovega dela. Svoje prijave oddajte najpozneje do ponedeljka, 31. marca 2025, na naslov: Društvo ŠKUC, p. p. 4337, Ljubljana ali po elektronski pošti: info@skuc.org .

ŠKUCOVE PACKARIJE 2025
brezplačne gledališke predstave, ustvarjalne delavnice in pravljična druženja za otroke
vsako soboto med 18. januarjem in 22. februarjem 2025, ob 10. uri dopoldne v Galeriji Škuc, Stari trg 21, Ljubljana
Brezplačne vstopnice lahko rezervirate vsak delovnik med 9. in 15. uro preko telefona01 430 35 30 ali e-pošte info@skuc.org.

P R O G R A M
sobota, 18. januar 2025, ob 10:00
ENA ZAJČJA , lutkovna predstava v izvedbi LG Zapik
2+, 35'
Vsi imamo radi domek, posebej, če je v njem toplo. Zajček ima v njem tudi mehko posteljico s pisano odejico, pa gre vendar ven v mraz, veter in sneg – da bi osličku odnesel darilo. Naslednje jutro se tudi na njegovem pragu znajde darilo. Le kdo ga je prinesel v tem vremenu? Nastopata: Urška Cvetko in Andraž Jug, režija: Jelena Sitar, likovna podoba: Igor Cvetko, glasba: Urška Cvetko Premiera: 1. december 2024
POKUKAJMO V SVET UMETNOSTI: PISANI ODTISI , vodstvo po razstavi in ustvarjalna likovna delavnica; v svet umetnosti nas bo popeljala Nevena Aleksovski
Najprej si bomo ogledali razstavne eksponate na aktualni razstavi v Galeriji Škuc. Na delavnici bomo vstopili v svet grafičnega ustvarjanja. Igrali se bomo z različnimi načini ustvarjanja odtisov, predvsem pa bomo uporabljali posebne folije za pripravo svojih izvirnih motivov iz katerih nato bodo nastale pisane grafike.

sobota, 25. januar 2025, ob 10:00
STRAH , lutkovna predstava, v izvedbi LG Tri v sodelovanju z Lutkovno skupino Bobek
3+, 35'
Kdo se boji črnega moža? Nihče – več! Kdo se boji Straha? Zakaj bi se ga bali; saj je znotraj votel, okoli ga pa nič ni. Kaj pa če to ne drži? Vsakogar je nečesa strah; tudi medveda in zajčka in mačko in miško. Rajši se vprašajmo, ali strah nosimo v sebi ali je okrog nas. Zgodbica Jane Milčinski govori o Strahu, ki bi rad bil strašen pa mu to ne uspeva. Režija, glasba, scena: Andrej Adamek, likovna podoba in lutke: Mateja Šušteršič, Andrej Adamek, poslikava lutk: Neva Vrba, poslikava scene: Tina Grabar, igra in animacija: Mateja Šušteršič, Ksenija Ponikvar
NA OBISKU: MAJA BABIČ KOŠIR ,vodeni ogled ateljeja in ustvarjalna delavnica, vodi Nevena Aleksovski
+5, 90'
Dobimo se ob 10.30 uri v Galeriji Škuc, po predstavi se bomo skupaj z Neveno Aleksovski odpravili na obisk ateljeja v Šiški.
Maja Babič Košir (1978) je diplomirala in magistrirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, pod mentorstvom prof. Dube Sambolec. Leta 2007 je zaključila podiplomski študij kreativne ilustracije in tehnik vizualne komunikacije na EINA v Barceloni. Sodelovala je v številnih samostojnih in skupinskih razstavah v Evropi, veliko na Portugalskem in v Španiji, kjer je živela in ustvarjala skoraj 10 let. Umetnica nam bo najprej razkazala svoj delovni prostor ter predstavila svojo umetniško prakso, ki večinoma temelji na uporabi najdenih in zavrženih predmetov in materialov. Z umetnico se bomo nato pogovorili o različnih stvareh s področja njenega ustvarjanja, umetniškega poklica ter sodobne umetnosti na splošno. Sledila bo ustvarjalna delavnica na kateri bomo, s pomočjo umetnice, tudi sami ustvarjali svoje umetnine iz različnih kosov odpadnega materiala.

sobota, 1. februar 2025, ob 10:00
ZAOBLJUBA REKI , glasbeno lutkovna predstava v izvedbi Alje Bulič
3+, 35'
Vodna vila Virka razkrije, da se je reka znašla v nevarnostih, zaradi katere izginjajo živali, ki prebivajo v njej. Da bi rešila reko in njene prebivalce, vila potrebuje pomoč pogumnih otrok. Otroci pomagajo očistiti smeti iz reke, opozorijo tovarno, da ne sme v reko zlivati umazanije, preženejo betonski jez itd., na koncu pa izrečejo zaobljubo, s katero postanejo pravi varuhi in varuhinje rek. Skozi predstavo se v imaginarnem svetu učijo, da se je treba v realnem življenju povezati in aktivirati za učinkovito varovanje vodnih virov oz. celotne narave. Po predstavi sledi likovna delavnica: POBARVAJ SVOJO STEKLENIČKO! , vodi Alja Bulič

sobota, 8. februar 2025, ob 10:00
KAMENA JUHA , predstava v izvedbi LG Karabola
4+, 40'
Popotnik s svojim letečim kolesom pristane v nekem čudnem kraju: Na ulici ni nikogar in nihče mu noče odpreti vrat. Zakaj se vsi skrivajo v svojih hišah? Kaj se bo zgodilo, ko bo začel kuhati skrivnostno kameno juho? Tradicionalna portugalska pravljica z ročno izdelanimi lutkami in glasbo v živo. Zgodba o blagodejnosti odpiranja srca. Izdelava lutk in scenografija, glasbeni aranžma, animacija: Fei Reizidou, kitara, vokal: Janez Špendov, prevod, lektura: Jana Kreča, Janez Špendov, tolkala, vokal: Tzina Kardiolaka, Fei Reizidou
POKUKAJMO V SVET UMETNOSTI: KLEPETKI , vodstvo po razstavi in ustvarjalna delavnica recikliranja, vodi Nevena Aleksovski
Svet lutk je čudovit, zanimiv in igriv. Da ustopimo v ta pravljični svet dejansko ne potrebujem veliko – na tokratni delavnici le kos papirja, nekaj barvic in svojo domišljijo. Ustvarjali bomo namreč Klepetke – ročne lutke iz papirja. Lutkam bomo tako vdahnili življenje, z njimi se poistovetili, se pogovarjali ter jim dovolili, da nas popeljejo v pravljični svet domišljije in igre.

sobota, 15. februar 2025, ob 10:00
RAZGIBANE ŽIVALI , ustvarjalna delavnica recikliranja, vodi Petra Gosenca (Društvo GUMB)
Na delavnici se bomo potopili v živalski svet ter iz pisane kartonske embalaže s prepogibanjem, sestavljanjem, rezljanjem in risanjem sestavili ptiče, krokodile ter druga bitja iz živalskega kraljestva.

sobota, 22. februar 2025, ob 10:00
POMAGAJMO MEDVEDKU, MEDVEDKU SLADKOSNEDKU , interaktivna glasbeno-lutkovna predstava z Matejo Fi
2+, 40'
"Slišala sem ptičko pet, zapela je tako,
Medved Rudi je zbolel in lačen je zelo.
Nikogar nima, sam je tam.
Želodček kruli dan na dan.
O ne, ne, ne!
Tako ne gre!
Pomagajmo mu mi!"
Z otroki gremo na razburljivo pot, polno presenečenj. Nesemo mu dobrine, dobrote in tisto najboljše zdravilo. Na poti srečamo veliko živali, naša družba se bogati. Prečimo različne naravne življenjske prostore, ki jih s poslušalci ozvočimo. Izvirno gledališče izpod rok slikarja Mitje Ficka. Napet splet zgodbe s prvoosebnimi dogodivščinami poslušalcev. Slovenske ljudske pesmi in nekaj Matejinih avtorskih. Glasbila in zvočila, ki narišejo bogastvo narave.
NA OBISKU: EMA KOBAL ,vodeni ogled ateljeja in ustvarjalna delavnica, vodi Nevena Aleksovski
Tokrat se bomo na obisk odpravili k Emi Kobal. Predstavila nam bo svojo umetniško prakso in delovni atelje, kjer večinoma riše in tiska grafike na majhni stiskalnici. Pri svojem delu uporablja tudi druge materiale, kot sta glina in tekstil, pogosto pa izdeluje tudi majhne skulpture v tehniki, imenovani papirmaše. Na koncu bo sledila delavnica, na kateri bodo otroci lahko s pomočjo preproste grafične tehnike s penasto gumo tiskali svoje grafike. Izrezane motive bomo lahko v različnih barvah odtisnili tudi na daljšo skupinsko grafiko.
Škucove packarije so del LUV FESTA 2025, ki ga organizira Turizem Ljubljana .


Program Društva ŠKUC omogočajo: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo in Urad RS za mladino

Hvala vsem, ki so nam omogočili projekt:
Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Urad RS za mladino, Ministrstvo za kulturo, Javna agencija za knjigo RS, Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana, Mercator, Dana d.d., Druga violina, Slaščičarna pri vodnjaku, Biro center, Ciciban, Cicido in trgovina Mumino.

S3E4 Podkast in čajanka z vešo:
Katarina Šeme - Sumatra in Iz Jame
Knjižna veša Tanja Matijašević, se je tokrat zapodila v stripe in v goste povabila čudovito Katarino Šeme. Pogovarjali sta se o njeni striparski poti, preverili kako plastičen kozarček reagira na vroč čaj in se spustili v svet pod zemljo in v svet obkrožen z morjem. Tudi v jezikovnih vozlih sta se zapletli v zanimive izraze.

Asocicacije: od knjige do poplav in civilne zaščite do kužike Cho, @antikat_motion @anikat_comics in skupna prijateljica Polona.
Časovni stroj: Katarina je svojim sovrtčarskim prjatučkom risala medvedke in to je njen origin story, malo pa so njeni knjižni začetki povezanimi tudi s tem, da je njena sestra Marija zavrnila sodelovanje skupno za skupno knjigo (ko sta bilo v osnovki), vmes boste slišali še moje opravičilo Karolini Umetnini in kaj je bilo potrebno založbi VigeVageKnjige poslati na razpis za izdajo prvenca Sumatra;
Jezikovni vozli: kložje, kukrle, zuofen, đalan đalan.
Leksikon: najljubša jed, katere 3 stvari bi vzela s seboj na rezidenco?
Degustacija: Sumatra: pogovor med protagnistko in njeno sostanovalko; Iz Jame: začetek reševalne akcije; s Katarino se preiskusiva v igri vlog :)
Knjižna priporočila : Katarina Goboč Čeh - Nihče nikogar ne spozna, Hubert & Zanzim - Moška koža;

Katarina Šeme (1993) je ilustratorka in 2D računalniška animatorka, dela pa tudi kot grafična oblikovalka. Leta 2017 je na ljubljanski ALUO diplomirala iz vizualnih komunikacij. Kot grafična oblikovalka je delala v Sloveniji, na Cipru in v Belgiji. Štipendija ji je omogočila leto študija tradicionalnih umetnosti in kulture v Indoneziji, ki je služilo kot navdih za njen prvi risoroman Sumatra - Leto na tropskem otoku (2022). Katarina pa je tudi jamarka in je sodelovala pri reševanju ponesrečene jamarke iz Vranjedolske jame aprila 2023, o čemer govori njen drugi risoroman Iz jame (2024). Živi in dela v Ljubljani. V zadnjih letih veliko svojega prostega časa posveča tudi treniranju svoje psičke, ki je lansko leto že uspešno opravila izpit za reševalnega psa in se uvrstila v osrednjeslovensko enoto za reševanje in iskanje pogrešanih oseb.
Sumatra : leto na tropskem otoku . Založništvo in izdelava - Ljubljana : Zavod VigeVageKnjige, 2022. Iz jame. Založništvo in izdelava - Ljubljana : Zavod VigeVageKnjige, 2024.

Literarne glasove ustvarjajo: Tanja Matijašević z gosti,
ŠKUC s podporo Javne agencije za knjigo,
grafična podoba: Anja Cimerman

"Mujcek Muri in Mujca Maca: Folie à Deux"
14. 2. 2025, ob 21.00, Galerija Škuc, Stari trg 21, Ljubljana
cena vstopnice: 8 €, priporočene rezervacije na info@skuc.org
House of Kunt pripravlja teatralno drag uprizoritev Mujcek Muri in Mujca Maca:Folie à Deux, navdahnjeno po slovenski otroški klasiki Kajetana Koviča, v izvedbi Nece Falk, Maček Muri.
Predstava je v svoji vizualni pestrosti kabaretski spektakel, ki preko pripovedovanja zgodbe, publiki ponudi oblilo humorja in žgečljive porednosti.
Nastopajoči: Iza Kunt, Trafika Čik Kunt, Prof. Pederik Kunt, Akira Ve
Predstava je del LUV FESTA 2025, ki ga organizira Turizem Ljubljana .


Program Društva ŠKUC omogočajo: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo in Urad RS za mladino

Tehnopolis (klubski večer)
Petek, 14. 2. 2025, 23.00-5.00, Publika Bar, Ljubljana.
Predprodaja vstopnic: https://www.entrio.si/event/ tehnopolis-x-publika-22954
Napoved naslednjega eventa ljubljanskega underground tehno gibanja TEHNOPOLIS, ki bo v petek, 14. 2. 2025, v klubu Publika Bar – Ljubljana. Na tokratnem dogodku bomo predstavili izid novega EP-ja »ENDLESS« Nepalskega producenta in novomedijskega umetnika JOONDROID aka Abiral Khadka, ki se bo predstavil s svojim live-actom na analognih mašinah. Na dogodku bodo DJ-ali še legendarni ljubljanski multi umetnik SHEKUZA, skriti talent TINCHTOV in tehnokrat ELECTROSAURUS.
Announcement of the next event of the Ljubljana underground techno movement TEHNOPOLIS, which will be held on 14.02.25 at the Publika Bar club – Ljubljana. At this event, we will present the release of the new EP "ENDLESS" by Nepalese producer and new media artist JOONDROID aka Abiral Khadka, who will present himself with his live-act on analog machines. The event will feature DJs and legendary Ljubljana multi-artist SHEKUZA, hidden talent TINCHTOV and technocrat ELECTROSAURUS.
Časovnica/Timeline:
23 – 00 – ELECTROSAURUS 00 – 01 – TINCHTOV 01 – 02 – JOONDROID Live 02 – 04 - SHEKUZA 04 – 05 - TINCHTOV
VABLJENI !!!

Vstopnina/ Entrance fee :
Predprodaja/ Presale : 10€ ( https://www.entrio.si/event/ tehnopolis-x-publika-22954 ) Na vratih/ At entrance: 13€ < 0:00 > 15€

Projekt podpira Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana. / The project is supported by the Ministry of Culture and the City of Ljubljana.

ROZA
Sobota, 15. 2. 2025, ob 22. uri Zorica bar, ob 23. uri Klub K4, Ljubljana .
vstopnice že v prodaji: https://www.mojekarte.si/si/roza/vstopnice-1196685.html
Listen, folks, Klub K4, the best club, everyone knows it. It’s iconic, okay? Ampak zdaj je čas, da ga naredimo queer again! Big energy, amazing people, najboljša scena v Ljubljani. Some say, 'K4 je legenda!' and they’re right. Believe me, we’re bringing it back—better, bolj divje, bolj fabulous kot kdajkoli prej. Let’s do it together. Make K4 queer again!
Ob tem imenitnem uvodu vas polni vznesenosti opominjamo, da se bo dogodek, ki bo združil umetnost, sijaj in bukoličnost pomladnega duha, začel ob 22:00 v Zorici. Naše transnacionalne dive iz Haus of Vulva vas pričakujejo z izbrano mariborsko eleganco in vas vabijo z epohalno pesnitvijo, ki prekipeva od umetniškega genija njihovih nadzemeljskih umov.
Haus Of Vulva: Pomladni Vulvariaté
Ptički se ženijo in rožce cvetijo Vabimo vas na Vulva gostijo!
Gregorjevo kmalu že trka na vrata, zato s sabo pripelji še brata!
Dan se daljša, popki brstijo Pridi in vidi kaj Vulve rodijo.
Vidme! - K vem da se ti sline cedijo.
Po drag opulenci v Zorici se bo dogajanje prestavilo v drobovje kluba K4, na veliki floor kjer Naj, Hibiku in sava obljubljajo nedosegljivo ekstazo popularne glasbe.
V zavetje manjšega plesišča pa vabimo vse, ki iščejo surovo moč temačnih zvokov. Fantje iz kolektiva Kibernet Kriminalität bodo vaši zvesti vodiči po globinah tehno ritmov.

Zorica (ob 22:00):
Haus of Vulva
Arena (ob 23:00):
Naj Hibiku sava
Bar (ob 0:00):
Lucius Light ( https://soundcloud.com/lucius_light ) ASTWØ ( https://soundcloud.com/astwo ) Etmoth ( https://www.instagram.com/etmoth_/ )

Artwork: Jakob Golob

KLUB K4 Kersnikova 4, Ljubljana www.klub-k4.si // www.facebook.com/klubk4 STAROSTNA OMEJITEV / AGE LIMIT: 18+
VSTOPNINA / ENTRANCE FEE: Show Zorica :15€ Combo (show Zorica + K4) : 20€ Presale K4: 10€ Door K4: 15€
PRESALE/PREDPRODAJA: https://www.mojekarte.si/si/roza/vstopnice-1196685.html INFO: info@klub-k4.si GARDEROBA / LOST & FOUND k4garderoba@gmail.com

Vsakdanje življenje LGBTIQ+ oseb v Sloveniji (raziskava)
Vljudno vas vabimo k sodelovanju pri tretji izvedbi sociološke raziskave o vsakdanjem življenju LGBTQ+ oseb v Sloveniji, ki sta jo Alenka Švab in Roman Kuhar prvič opravila leta 2004, potem pa ponovno leta 2014.
Po desetih letih se raziskava ponavlja, da bi ugotovili, kako se je spremenil položaj LGBTQ+ oseb v Sloveniji. Vljudno vabljeni_e k sodelovanju v anketi tudi, če ste v tej raziskavi že sodelovali_e v prvi ali drugi izvedbi.
Dostop do ankete: https://1ka.arnes.si/lgbtq
Hvala za sodelovanje in deljenje ankete naprej!

Dlina Volny – dark disco/darkwave/post-punk petek, 7. 3. 2025, ob 21h, Klub Gromka Za fane: Boy Harsher, Nuovo Testamento, Riki, Kontravoid, Body of Light
Vstopnice že v prodaji: https://www.mojekarte.si/si/dlina-volny/vstopnice-1196749.html
cena vstopnic: 10 € v predprodaji, 13€ na dan
https://dlinavolny.bandcamp.com/
https://www.facebook.com/dlinavolny
https://www.instagram.com/dlina_volny/ https://www.youtube.com/watch?v=pakWr8_qO0U
Da ne bodo vaša darkwaverskih ritmov željna palpitacijska srca predolgo trpela, bodo v časovni prepad med lanskim disko žurom z Nuovo Testamento in temačnim romantiziranjem brezupa s Kontravoid, ki nas obišče konec maja, padli Dlina Volny.
Ne samo časovno, tudi stilsko se manifestirajo nekje v prerezu prej omenjenih izvajalcev. Zmorejo poskočnejše ritme, ki bodo naše defektne noge pognale v sramote vredne plesne gibe, na splošno pa so zasidrani v temačnejših tonih.
Ob zvokih, ki jih iztisnejo iz svojih glasbenih prsi v naša dehidrirana ušeska, se vzbudi neko posebno vzdušje nostalgične melanholije. Zvočna ekvivalenca odtujenega občutka, ko se ravno prebudite iz intenzivnih sanj in v trenutku pozabite, o čem so se šle, a čustva, ki smo jih doživljali ob njih, še ostajajo.
Vsak ton preveva svojevrstna žalost s kančkom svetlobe in upanja, ki brli na samem robu vidnega spektra. Je še neka meglica rahlega optimizma, ki se počasi vije okoli davno zapuščene brutalistične arhitekture.
Za zvočno podobo zadnjega albuma je zaslužen sam Dean Hurley, ki je dosti pripomogel pri samemu zvoku ter glasbi pri nekaterih filmih nedavno pokojnega Davida Lyncha. Naj mu bo zemljica sumljivo lahka!
Koncert omogočata: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana

ŠKUC KSB in Društvo KAPA predstavljata: Radar Men From the Moon & The Canyon Observer
Sobota, 22. 3. 2024, ob 20h, Gala Hala, AKC Metelkova Mesto
Vstopnica 15 €, na dan koncerta 18 €
Vstopnice že v prodaji: https://www.mojekarte.si/si/radar-men-from-the-moon-the-canyon-observer/vstopnice-1197066.html
Cenjeni in precenjeni ušesni sadomazohisti, pripravite se na epicenter zvočne nečimrnosti in vsesplošnega (pre)obilja decibelnih kalorij!
Radar se opisujejo kot eksperimentalni kolektiv, kjer ni nič fiksnega. Razumljivo. Od njihovega zadnjega koncerta v naših logih je odbila že dekada in takrat so se nam predstavili kot zasanjan space rock kolektiv.
Skozi leto je njihov zvok šel skozi stilsko turbulenco iz katere je prišel globoko poškodovan z globokimi fizičnimi ter psihičnimi brazgotinami. Kot, da bi glasba odrasla. Brezskrbno zasanjanost je povozila težka industrijska mašinerija vsakdana in za seboj pustila samo čustveno uničenje.
Kot potek skozi film življenja, ki se začne kot brezskrbna podpovprečna risanka na slovenskem jutranjem kanalu. Čez čas se prelevi v zblojeno romantično dramo o odraščanju in nekje po prvi četrtini zapade (in ostane) v eksperimentalni psihološki grozljivki.
Sanjavost se je prelevila v temačno, nevrotično vzdušje. Glasbo preveva atonalnost, distopičen brezup, hipnotična repetitivnost, vokali, ki jočejo po brezupu. Intenzivna izkušnja, kjer so sadistični glasbeni sladokusci veseli, da se je ta kolektiv odločil za glasbo namesto terapije.
Svoj zadnji album, poetično imenovan Vomitorium, so izdali pri kultni založbi Fuzz Club, ki bi jih lahko opisali kot A24 glasbe. Gre za 8 potovanj skozi mentalne pokrajine, kjer je vsaka bolj zlomljena od druge. Vsaka v svojem stilskem kraju, a vsak kraj nedvomno del države RMFTM, ker jim je v prenasičenem glasbenem podzemlju uspelo ustvariti svoj prepoznaven zvok.
Stilska evolucija ne pride brez kadrovskih sprememb v zasedbi, ker so nesrečneži število svojih bobnarjev zredili na dva s čimer repetitivna, represivna koračnica ritem sekcije še bolj udarja po našem šibkem črevesju.
Ko smo že pri čustvenih ranjencih, ki so skozi svojo evolucijo do zvočnega kaosa pridobili še enega bobnarja, ne moremo brez omembe slovenskih proizvajalcev tektonskih premikov The Canyon Observer.
En dogodek, dva izvajalca, štirje bobnarji. To bi morali biti prepovedano. Na srečo/žalost, še ni.

Radar Men from the Moon https://www.facebook.com/@radarmenfromthemoon https://radarmenfromthemoon.bandcamp.com/album/vomitorium https://www.youtube.com/watch?v=2Simx4JqBkA https://www.youtube.com/watch?v=x7JUm059huM

The Canyon Observer https://www.facebook.com/TheCanyonObserver https://kaparecords.bandcamp.com/album/figura https://youtu.be/5L_IZUMrpdw?si=DSnTBxv5sxlA3rnR
https://www.youtube.com/watch?v=BaRRTVjidqs
Music policy: Experimental, industrial, noise, post-punk, sludge, free jazz in druge glasbene zvrsti, kjer ni bil prisoten Adderall
Za fane: Swans, Godflesh, The Cosmic Dead, Amenra, Cult of Luna, Neurosis

Koncert omogočata: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana

V letu 2024 sta Zavod Omrežje in društvo Škuc izvajala projekt Kultura je tudi zame.

Namen projekta je bil, da se mladi seznanijo s kulturnimi ustanovami v Ljubljani na njim prilagojen način, se ustvarjalno izražajo ter seznanijo s prostori in umetniškimi mediji, ki jih še ne poznajo. Tekom projekta smo opolnomočili ranljive skupine in jim ponuditi obisk kulturnih institucij in delavnice, saj verjamemo, da so kulturni prostori namenjeni vsem.

Srečanja so potekala v obliki delavnice ali obiska galerije ter pogovora o videnem. Pri razstavah, ki smo jih obiskali smo si vedno vzeli čas in ogled prilagodili mladim, na voljo smo bili za širšo razlago in odgovore na vprašanja. Prav tako smo na delavnicah uporabljali različne tehnike in materiale, s pomočjo katerih so mladi lahko izrazili občutke in vtise, ki so jih dobili ob ogledu razstave.

V projekt smo vključili mlade s posebnimi potrebami, z zelo različnimi oviranostmi. Sodelovali smo s Centrom Janeza Levca in na ta način v projekt vključili zelo različne mlade. Prav tako smo v projektu sodelovali z mladimi s težavami v duševnem zdravju, skupino mladih, ki se aktivno vključujejo v pogovorno podporno skupino, ki poteka v Info centru Škuc.
Udeleženci so se spoznali z interaktivnimi razstavami, novimi mediji in z nekonvencionalnimi načini izražanja. Ogledali smo si razstave v galeriji Kresija, v Zgodovinskem atriju Mestne hiše Ljubljana, v galeriji Škuc, delavnice pa so izvajale Maša Cvar, Nevena Aleksovski, Nina Pernat, Tamara Mihalič, Inge S. Zajec in Laura Fajfar.
projekt je sofinancirala Mestna občina Ljubljana.

Za korak k prepovedi konverzivnih praks v Evropski uniji
Konverzivne prakse so pogovorno znane tudi kot konverzivna »terapija«, gre pa za različne poskuse oz. prakse t. i. »zdravljenja«, ki spreminja in zatira spolno usmerjenost posameznika, njegovo spolno identiteto in/ali spolni izraz s pomočjo psiholoških, fizičnih ali duhovnih posegov. Po zadnjih podatkih evropske Agencije za temeljne pravice iz leta 2023 je bilo v Sloveniji 23% LGBTIQ oseb izpostavljenih takšnim praksam.
Evropsko državljansko pobudo lahko podprete s podpisom na tej povezavi.
Skupaj lahko dosežemo spremembe ter zagotovimo varno okolje za LGBTIQ+ osebe!

Evropsko komisijo pozivamo, naj predlaga pravno zavezujočo prepoved praks za spreobrnitev spolne usmerjenosti LGBTQ+ oseb v Evropski uniji: prakse za spreobrnitev spolne usmerjenosti so ukrepi za spremembo, zanikanje ali potlačitev spolne usmerjenosti, spolne identitete in/ali spolnega izraza oseb LGBTIQ+.
Združeni narodi so takšne prakse zaradi njihove diskriminatorne, ponižujoče, škodljive in lažnive narave opredelili kot mučenje, v čedalje več državah pa jih prepovedujejo.
EU ima ključno vlogo pri varstvu temeljnih pravic in bi se morala boriti proti vsem nečloveškim praksam. Komisija bi morala predlagati direktivo, s katero bi prakse za spreobrnitev spolne usmerjenosti dodali na seznam evropskih kaznivih dejanj, in/ali spremeniti predlagano direktivo o enakosti (2008), tako da bi vključili prepoved teh praks.
Poleg tega bi morala Komisija v boju proti zakonskemu moratoriju uveljaviti tudi nezavezujočo resolucijo, v kateri bi pozvala k splošni prepovedi praks za spreobrnitev spolne usmerjenosti v EU.
Nazadnje pozivamo Komisijo, naj spremeni direktivo o pravicah žrtev, tako da bodo v njej določeni minimalni standardi glede pravic in zaščite žrtev praks za spreobrnitev spolne usmerjenosti ter glede podpore tem žrtvam.
Vse države članice bi morale prepovedati prakse za spreobrnitev spolne usmerjenosti ali pregledati obstoječe prepovedi.
Evropsko državljansko pobudo lahko podprete s podpisom na tej povezavi .

Prostori gibanja – 40 let LGBT skupnosti v Ljubljani
Mestni muzej Ljubljana 24. 10. 2024 – 23. 3. 2025
Razstava o prostorih za združevanje, podporo in organizirano zagovorništvo gibanja LGBT, ki že 40 let sooblikujejo urbano kulturo in družabno življenje Ljubljane.
V četrtek, 24. 10. 2024, ob 19.00 v Mestnem muzeju Ljubljana odpiramo razstavo Prostori gibanja LGBT skupnosti v Ljubljani. Soavtorici razstave − Corinne Brenko, kustosinja Mestnega muzeja Ljubljana ter Suzana Tratnik, pisateljica in aktivistka – poskušata z razstavo odgovoriti na vprašanje, kako si je LGBT-gibanje v zadnjih štirih desetletjih prizadevalo za lastne prostore refleksije, socializacije, upora in ustvarjalnosti, kar je bilo pred prebojem novih družbenih gibanj tako rekoč nepredstavljivo. Razstavo spremlja katalog z besedili, ki jih podpisujejo Corinne Brenko/Tina Fortič Jakopič, Mitja Blažič, Nina Dragičević, Marina Gržinić, Linn Julian Koletnik, Roman Kuhar, Maja Lukanc, Suzana Tratnik, Nataša Velikonja in Metod Zupan.
Razstava pred obiskovalca_ko z dokumenti, predmeti in pričevanji prinaša zgodbo, kako so vse od začetkov dejavnosti v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pionirski posamezniki in posameznice ter skupine premikali meje družbenih norm in kot civilno gibanje nepreklicno zaznamovali urbano ljubljansko okolje in širšo regijo. Na zemljevid Ljubljane so zarisali fizične in mentalne prostore delovanja in srečevanja – in nekaj teh prostorov poskušamo rekonstruirati na pričujoči razstavi. S predmeti, umetninami, fotografijami, dokumentacijo, transparenti in drugim gradivom z aktivističnih akcij, s katerimi so pripadnice_ki LGBT-skupnosti izražale_i svojo neomajno aktivistično držo, razstava nagovarja k refleksiji prehojene poti med marginalizacijo in emancipacijo ter izpostavlja pomembne kulturne in politične mejnike, ki so pripomogli k družbenemu razvoju, tako z vidika ozaveščanja kot tudi z vidika kulturnih in političnih bojev za dostojno življenje vsake_ga posameznice_ka, ne glede na osebne okoliščine.
Festival Magnus leta 1984, začetek organiziranega gejevskega in lezbičnega gibanja v Sloveniji Homoseksualna razmerja so bila v srednjem in novem veku na Slovenskem prepovedana in pogosto so bile zanje predvidene hude kazni. V obdobju socializma je Jugoslavija – in z njo Slovenija kot njena najbolj liberalna republika – doživljala postopno spreminjanje spolnih norm. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je odnos do spolnosti začel liberalizirati, vzporedno s trendi v zahodnih liberalnih demokracijah in na socialističnem Vzhodu. Leta 1977 je Slovenija kot prva republika v bivši Jugoslaviji dekriminalizirala sporazumne homoseksualne odnose med moškimi.
Pomembna prelomnica se je zgodila leta 1984 s prvim festivalom Magnus, ki ga je pod naslovom »Homoseksualnost in kultura« organiziral ŠKUC-Forum. Ta dogodek danes štejemo za začetek organiziranega gejevskega in lezbičnega gibanja v Sloveniji in v takratni Jugoslaviji. S tem festivalom je skupnost vstopila v javni prostor in se začela uveljavljati kot relevanten in enakovreden del družbe. Poleg demokratičnih vrenj in novih civilnodružbenih gibanj je osemdeseta leta zaznamovala tudi epidemija aidsa. Po prvem primeru okužbe v Jugoslaviji leta 1985 je ozaveščanje o tej bolezni postalo sestavni del slovenskega gejevskega aktivizma. V aktivizmu so namreč prepoznali večplastno nevarnost HIV-a in aidsa kot zdravstvene grožnje, ki jo bremeni tudi dejavnik družbene stigmatizacije.
V tistem času si je skupnost prizadevala tudi ustvariti varne in trajne prostore srečevanja, druženja, podpore in organiziranega zagovorništva: na Kersnikovi 4 so imele do leta 1997 svoje prostore prve lezbične in gejevske organizacije, v klubskih prostorih K4 pa so potekali legendarni nedeljski gejevsko-lezbični večeri. Leta 1993 je skupnost z zasedbo vojaškega kompleksa na Metelkovi pridobila možnost neprekinjenega delovanja. Ustvarjala je tudi živahno medijsko krajino, ki je omogočala kroženje pomembnih informacij in beleženje zgodb in bojev skupnosti ter ponujala druge perspektive, ki so kljubovale stereotipnim reprezentacijam (ali molku) osrednjih medijev.
A kljub prizadevanjem, da bi homoseksualnost postala del javnega diskurza, je bila homofobija še vedno močno razširjena. Kajti skupnost in posamezniki_ce so še vedno doživljali nasilje (fizično, verbalno), k čemur so pripomogli tudi dolgotrajni procesi za pravno priznanje pravic LGBT-oseb. Na poskuse marginalizacije, ustrahovanja in izključevanja se je skupnost odzivala kreativno in solidarno. Ko leta 2001 dveh gejevskih pesnikov in aktivistov niso spustili v ljubljanski lokal Cafe Galerija, je ta dogodek postal povod za organizacijo prve parade ponosa leta 2001, polemika glede izbora dreg skupine Sestre za nastop na Evroviziji leta 2002 pa je bila priložnost, da se tudi mednarodno javnost opozori na stanje LGBT-populacije v Sloveniji.
Vse od ustanovitve gibanja v osemdesetih letih so namreč aktivistke_i poskušale_i doseči, da bi bila v predloge za razširitev jugoslovanske ustave – in pozneje nove ustave samostojne države – spolna usmerjenost uvrščena v kontekstu prepovedi diskriminacije in torej enakopravnosti. LGBT-posamezniki_ce, skupine in organizacije so desetletja dosledno predlagali primerne zakonske ureditve, ozaveščali javnost in zahtevali spremembe. Pomemben dosežek se je zgodil 16. junija 2022, ko je ustavno sodišče Republike Slovenije določilo, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol. V skladu s to odločitvijo je Slovenija postala prva postsocialistična država v Evropi, v kateri se lahko istospolna_i partnerja_ici formalno poročita in skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji, kot veljajo za raznospolna zakonca. Nerazrešeno pa ostaja vprašanje pravnega priznavanja spola za transspolne osebe, torej postopek spremembe osebnih dokumentov tako, da ustrezajo spolni identiteti osebe.
40 let LGBT gibanja Razstava je del celoletnega zaznamovanja zgodovinske prelomnice, in poteka v partnerstvu Mestnega muzeja, Društva ŠKUC, Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter v sodelovanju z drugimi področnimi organizacijami. Info o dogodkih: https://40lgbt.si Veseli bomo vašega obiska!

Poslušate lahko naslednje podcaste:
o endomitrozi: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Endometrioza-e23osn0
Bistro pri lačnem študentu: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Bistro-pri-lanem-tudentu-e1vdl0j
38. Festival LGBT filma: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/38--festival-LGBT-filma-e1rpdco
Svetovni dan duševnega zdravja: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Svetovni-dan-duevnega-zdravja-e1p5hs9
Zvok mladosti: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Zvok-mladosti--osrednji-dogodek-ob-Evropskem-letu-mladih-2022-e1jevv2
Mladi in politična participacija: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Mladi-in-politina-participacija-e1heb18
Perkarno delo: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Prekarno-delo-e1fq1lm
o prostovoljstvu : https://anchor.fm/dashboard/episode/e13pgpi
o Paradi ponosa: https://anchor.fm/dashboard/episode/e13ilq5
o kulturi avtonomnih prostorov: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Stanovanjska problematika: https://podcasters.spotify.com/pod/show/ni-nam-vseen/episodes/Stanovanjska-problematika-e1doq9k
o lažnih novicah : https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
EVS prostovoljec v Berlinu: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Življenje z manj odpadki: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH
Mladi in duševno zdravje: https://open.spotify.com/show/1uhCJLyYCHW0s5MxvqIyAH

Objavljamo novo knjižico z naslovom Skupaj obvladujemo hiv stigmo , ki je nastala z izmenjavo vidikov ljudi s hivom in zdravstvenih delavcev na stigmo povezano s hivom, z namenom da bi se stvari izboljšale.

Knjižica je bila sofinancirana s sredstvi Ministrstva za zdravje.

Pri Društvu ŠKUC je izšel zbornik »Primeri dobrih praks s področja informiranja mladih v Sloveniji«. V zborniku lahko najdete dobre prakse s področja informiranja mladih, si preberete zakaj je informiranje mladih pomembno ter kaj vse se na področju informiranja mladih dogaja v Sloveniji. Zbornik je nastal v okviru Ljubljanske mreže info točk, ki se ukvarja z informiranjem mladih v Ljubljani. link do zbornika je tukaj: http://www.lmit.org/wp-content/uploads/2021/01/SKUC-ZBORNIK.pdf Zbornik je financiral Urad za mladino MOL.

LEZBIČNA (LGBT+) KNJIŽNICA IN ARHIV vsak četrtek in petek, med 15.00 in 19.00, Metelkova 6, 1000 Ljubljana, (julij, avgust zaprto) Lezbična (LGBT+) knjižnica in arhiv , projekt Lezbične sekcije Škuc-LL , zaobjema delovanje specializirane knjižnice in arhiva, ki sta namenjena lezbičnim in gejevskim študijam (LGBT), študijam spolov in seksualnosti, človekovim pravicam in razvoju GLBT+ skupnosti in gibanja v Sloveniji. Je edina tovrstna specializirana zbirka v Sloveniji ter v širši regiji in je v teku let postala referenčna, saj pokriva področje, s katerim se sistematično ne ukvarja nobena druga splošno izobraževalna ali specializirana knjižnica ali ustanova v Republiki Sloveniji. Neprekinjeno deluje od maja 2001. Zbirka Knjižnice zaobjema preko 6000 bibliografskih enot (klasično knjižno gradivo, avdio in vizualno gradivo), ki se deli na strokovno literaturo (teorija); pravne dokumente EU in R Slovenije (zakoni in predpisi na področju GLBT); priročnike za varstvo človekovih pravic; slovensko leposlovje (poezija, proza); tuje in prevodno leposlovje (poezija, proza); periodiko (revije, serije); poljudno gradivo (stripi, vodiči); avdio-vizualno gradivo (zvočni zapisi, VHS, DVD, fotografije, plakati, transparenti); dokumentarno gradivo (arhivski dokumenti); medijski arhiv; slovensko GLBT bibliografijo. Zbirka je klasificirana v skladu z osnovnimi bibliotekarskimi standardi. Lezbična (LGBT+) knjižnica in arhiv predstavlja znotraj samega AKC Metelkova enega od členov metelkovskih knjižnic (skupaj s knjižnico Mirovnega inštituta , StripBurgerja , SCCA in Škratove čitalnice ), obsežnih kolekcij, ki v prostoru Slovenije ohranjajo in negujejo javno dostopni fond predvsem sodobnih teoretskih in umetniških zvrsti, nepogrešljivih za razvoj kritičnega mišljenja. Pripravila: Nataša Velikonja, koordinatorka Lezbične knjižnice projekt omogoča: Mestna občina Ljubljana