TRADICIONALNO BRANJE LAMBDE
Vabimo vas na pokušino letošnje knjižne bere in na prednovoletno druženje.
Četrtek, 19. 12. 2024, ob 20.00, Galerija Škuc
Pino Pograjc: Trepete
Veronika Razpotnik: Sršena pičim nazaj
Constance Debré: Play boy, prevod Iztok Ilc
Nataša Velikonja: Prispevki k zgodovini LGBT gibanja v Sloveniji 1984-2024
Anna Lidia Vega Serova: Tribade brez plemena, prevod Sara Virk
Brane Mozetič/Ana Lucija Šarić: Punček

Vabimo vas na Tradicionalno branje, kjer bomo predstavili slovenske novosti, z manjšim prevodnim dodatkom. Predvsem pa vas vabimo na druženje in pogostitev.
Branja omogoča: Javna agencija za knjigo RS

Torek, 17. 12., in sreda, 18. 12. 2024, ob 20. uri, Galerija Škuc, Ljubljana.
Nabrali smo zgodbe, ulovili svetlobe in sence, okruške, spomine, vozlje, usode. Z vami jih bomo stkali v novo zgodbo, s katero želimo poustvariti prostor spomina, način življenja, prostor razmišljanja, kot točko srečevanja in povezovanja, kot razmislek prepleta pradavnih zgodb in zgodb današnjih žensk, ki klešejo v kamen popolnoma druge zgodbe. Ker ima vsak kamen tisočero usod in za vsakim stoji ena lomilka, ena Marjana, ena Sibila.

Idejna zasnova in postavitev avtoric in avtorja: Barbara Kapelj, Larisa Vrhunc in Gabriele Fuso Režija, scenografija in kostum: Barbara Kapelj Glasba: Larisa Vrhunc Nastopajoče: Sibila Leskovec, Ženski pevski zbor Barje z dirigentom Klemenom Jerincem in Barbara Kapelj
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so omogočili izvedbo tega projekta: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo, Galerija Škuc, Cava Petrovica, Casa C.A.V.E, Silvan Omerzu, Zavod Generator, Festival Mesto žensk.

Včasih veš, nekje je zapuščenost (zvočna igra)
Premiera zvočne igre z neposrednim radijskim prenosom
Berta Bojetu Boeta: Pogovori v hiši Karlstein

Ponedeljek, 23. decembra, ob 20.00 v galeriji ŠKUC in na 3. programu Radia Slovenija – programu ARS

Igralka, pesnica in pisateljica Berta Bojetu Boeta (1946–1997) je petnajst let igrala v Lutkovnem gledališču Ljubljana in bila ena od ustanoviteljic in igralk Koreodrame, kjer je bila leta 1984 premierno uprizorjena njena poetična drama Pogovori v hiši Karlstein. Štiri leta pozneje je igra z naslovom Besede iz hiše Karlstein izšla kot pesniška zbirka. Berta Bojetu Boeta ostaja samosvoje, a skoraj prezrto ime v slovenskem ustvarjalnem univerzumu. Na izviren način se loteva tem primarnega čutenja in globokega čustvovanja, dojemanja intime in ljubezni. V središču je žensko telo, prek katerega zaznava in prvinsko dojema svet. Njen ustvarjalni opus je tematsko, motivno in vsebinsko povezan.

»Kje so moje zapuščenosti? Zrastle bodo kakor nekje gozd.«
Berta Bojetu Boeta

V Pogovorih v hiši Karlstein Berta Bojetu Boeta v poetičnih podobah, ki so tu, kot sama pravi, »za slutnjo in ne za gotovost«, z mehkobo in sočutjem obravnava intimna in boleča čutenja naše eksistence. Izgube, rane, globoko vpisane v telo. Brezkompromisno ustvarja razpoko v svet, v hišo, sistem, ki ga pretresa birokratska in dodelana urejenost. Neskončno delo, da bi se zagotovila odtujenost, izzove z brezkompromisnostjo krika in z mehkobo sočutja. Z iskanjem besed za vse tisto, kar noče in ne more biti poimenovano.
»Prelomilo jo je v mehke krče in telo ji je počilo na hrbtu obeh rok, se odprlo do lopatic in pognalo perje; čudno se je razširilo in postajalo perut.«
Berta Bojetu Boeta
»V procesu smo raziskovali relacijski prostor odnosov za uprizarjanje zahtevnih čustvenih stanj. Nekaj zelo lepega, močnega in transformativnega je v tem, ko se uzremo v bolečini. Strahu. Jezi. Žalosti. Upanju. Stik s temi globokimi čutenji nosi posebno avro lepote in mehkobe. Ranljivosti in dostopnosti. Te ptice , ki si jih delimo, smo želeli uzreti s sočutjem in jih preliti v format uprizoritve, kjer jih lahko začutimo ne samo na kognitivni, temveč na globoko telesni, psiho-organski ravni,« je skupinski proces predstavila režiserka Saška Rakef . Skladateljici pri projektu sta bili Ingrid Mačus in Bojana Šaljić Podešva : »Menim, da je izmed vseh mojih sodelovanj s Saško Rakef pri tem delu uspel najgloblji spoj vseh izraznih sredstev, vseh vstopajočih umetniških intenc. Forma je zato samosvoja, je homogena zlitina energije zvočnih plasti, ki se pretakajo skozi zvočnike in kovinske plošče, besednih pomenov in igre oziroma giba; lahko bi rekli, da prostor transformirajo enovite, pulzirajoče skulpture iz zvoka in telesa.« In po besedah Ingrid Mačus je »raziskovanje zvočne razsežnosti besedila odpiralo možnost za stik z globljimi plastmi sedimentiranih zaznamujočih življenjskih izkušenj, kar se je med projektom utelesilo kot organski dialog med pomenom in občutkom. Razvejana zvočno-poetične slika se ponekod razrašča v večplastnost ritualnih ponavljanj, ponekod pa se izčisti v prosojne linearnosti.« Igralka Mojka Končar pa je izkušnjo strnila z besedami: »Ustvarjalni proces Pogovorov v hiši Karlstein bi najbolje povzela kar z Bertinimi besedami: 'To je obračun s seboj in pogovor med vsemi mrtvimi, z vsemi pozabljenimi, z vsemi zavrženimi. To je srečanje s samim seboj, preden odideš. Kam? Saj ne vemo.' To je zame odsev v zrcalu, je blazni ples, je trganje ptičjega krila na hrbtu, ki zaplapola okrog pasu slehernice in vseh njenih predic. Je molitev, ki ne čaka na boga, ker nas je že davno zapustil, in je bolečina, ki nas oblikuje, da iz rane poženejo nove begonije. Zdi se, da sta Jozefina I in Jozefina II postali zvočna kompozicija in beseda, ali pa beseda in glasba, petje in gib, ki se tako prepletata, da sta pravzaprav eno. To pa je mogoče zaradi tesnega sodelovanja z zvočnimi mojstricami, ki so me obdajale v tem procesu, da smo lahko ustvarile tak preplet naših izraznih poti v tej prvi in 'zadnji uri Jozefine', kot je rekla Berta, ki zato postane tudi moja, njena, naša in srčno upam, da tudi vaša.«
Oblikovanje zvoka podpisuje Urban Gruden , vizualno podobo Lucija Zucchiati , oblikovanje svetlobe Domen Lušin , neposredni prenos Matjaž Miklič . Dramaturginja pri projektu je bila Vilma Štritof , lektorica Mateja Juričan . Izdelava kostuma Nika Dolgan . Pogovori v Hiši Karlstein so nastali v koprodukciji 3. programa Radia Slovenija – programa ARS in ŠKUC gledališča. Premiera zvočnega performansa z neposrednim radijskim prenosom na programu ARS bo v ponedeljek, 23. decembra, ob 20.00 v galeriji ŠKUC in na 3. programu Radia Slovenija – programu ARS.

TECHNO OLDIES GOLDIES CHRISTMAS EDITION
Sreda, 25. 12. 2024, ob 23.00, Klub K4, Ljubljana
Vrača se stara šola z originalnim učiteljskim zborom!
Prvi semester v Štirki se zaključuje z lekcijo surovega techno minimalizma devetdesetih, ko so bili DJ-ji še preveč zaposleni z vinili in tehnikalijami, da bi lahko iz DJ bootha pošiljali srčke. Kar ne pomeni, da ne bo veliko srčnih vinilov od Detroita do Berlina.
Oldis šef Dojaja bo skupaj s Consumer soborcem Plotzem in kranjskim fotrom Veztaxom temeljito obdelal poglavja z naslovi Jeff Mills, Robert Hood, DJ Rolando, Joey Beltram, Pacou, Johannes Heil, DJ Hell, ne bodo pa umanjkala niti poskočna angleška poglavja kot so Ben Sims, Mark Broom, James Ruskin itd.
Na malem flooru bo house zgodovino predavala kranjska legenda Mexx. Najbolj vitalni del techno zgodovine si zasluži praznični dan, zato zapišite datum 25. decembra. Žeži!
Techno Floor
Dojaja (Kvalitat ) Plotz ( Consumer Recreation )
Veztax ( Vezotonik )
House Floor
Mexx

Štart: 23h - 5h Vstopnina: 15€ Predprodaje ni tko da prit hitr!

___________________________ KLUB K4 Kersnikova 4, Ljubljana FB: www.facebook.com/klubk4 IG: klub_k4 STAROSTNA OMEJITEV / AGE LIMIT: 18+
INFO: info@klub-k4.si GARDEROBA / LOST & FOUND: info@klub-k4.si

Lepo vabljene_ na odprtje samostojne razstave Doruntine Kastrati No Burning, No Wounds v petek, 13. decembra, ob 19. uri!

No Burning, No Wounds 13. 12. 2024 - 23. 1. 2025 Umetnica: Doruntina Kastrati Kuratorka_: Tia Čiček

Obrazstavni dogodki
13. 12. ob 18. uri : ogled razstave z umetnico Doruntino Kastrati in kuratorko_ Tio Čiček (v angleščini) 13. 12. ob 19. uri : odprtje razstave 17. 1. ob 18. uri : ogled razstave s kuratorko_ Tio Čiček (v slovenščini)

Razstava Doruntine Kastrati No Burning, No Wounds , v Galeriji Škuc na ogled od 13. 12. 2024 do 23. 1. 2025, raziskuje prikrito realnost ženskega industrijskega dela. Umetnica vzpostavi estetiko vzdržljivosti, ki pa ne temelji na pretresljivosti posameznih zgodb, temveč s tankočutnim prepletom intimnih vpogledov in tovarniške snovnosti razkriva napore delavk v ponavljajočih se in podcenjenih tovarniških okoljih. Razstava odpira prostor za razmislek o sistemskih neenakostih, zaradi katerih je žensko delo hkrati nepogrešljivo in nevidno.

Doruntina Kastrati (1991) je kosovska umetnica, ki deluje na področju kiparstva, instalacije, zvoka in filma. Ukvarja se z odnosom telesa do biopolitične moči, pri čemer izpostavlja globalna vprašanja dela. Leta 2014 je prejela nagrado za mladega vizualnega umetnika Narodne galerije Kosova, leta 2017 pa nagrado Hajde x 6. Kastrati je bila rezidenčna umetnica ISCP v New Yorku (2015), Art House v Skadru (2018) in Initiators v Atenah (2018). Njeno delo je bilo med drugim predstavljeno na Manifesti 14, ETH Zürich, v Kunstvereinu Hamburg, MAXXI in Kadistu. Z delom The Echoing Silences of Metal and Skin je zastopala Kosovo na 60. beneškem bienalu in si prislužila posebno omembo za nacionalno udeležbo, trenutno pa pripravlja novo delo za bienale v Šarjahu leta 2025.

Več o razstavi!

Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

VID MARKO JOŠT
četrtek, 16. 1. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc
Vstopnica 8 €, priporočene rezervacije na info@skuc.org
Vid Drašler / bobni
Marko Jenič / violina
Jošt Drašler / kontrabas
Nastop treh glasbenikov, katere druži volja do ustvarjanja v polju improvizirane glasbe ter raziskovanja zvočnega potenciala svojih inštrumentov. V svoj nabor glasbenega izražanja vključujejo različne zvočne učinke, od šuma do tišine, ter raznolike tehnike igranja. Skupaj delujejo v zasedbah Oholo! in Olfamoštvo, njihovo sodelovanje pa je moč opaziti tudi v povezavi z drugimi oblikami umetniškega izražanja, kot so pesniški večeri, sodobni ples in gledališče.
Društvo ŠKUC sofinancira: mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo in Urad za mladino RS

S3E2 Podkast in čajanka z vešo:
Špela Setničar - Vse, kar ti moram povedati
Link do epizode Špela Setničar podkast: https://spotifycreators-web.app.link/e/u7BhnVDZUOb
Asocicacije: od nosa do Freuda in dalje
Jezikovni vozli: škrince, subistitucija, letargičen
Leksikon: Od kod inspiracija za Špelin način oblačenja in kaj ima s tem Timotee Špelame.
Degustacija: Ljubimki, Konec sveta, Granatovci in nekaj o porcesu nastajanja naslovnice
Inspiracija za naslovnico Frida Kahlo: Two fridas
https://www.fridakahlo.org/the-two-fridas.jsp
Knjižna priporočila: Svatava Antošová - Ne ubij me še, Radmila Lazić: Brez anestezije, Constance Debre - Play boy
Špela Setničar je radijska napovedovalka, voditeljica, scenaristka in pesnica. Zaključuje vzporedni magistrski študij na AGRFT in Filozofski fakulteti. Sinhronizira celovečerne animirane filme, reklame za luksuzne avtomobile, buržujske šampone in stopa po odrskih deskah tujih gledališč.
V poeziji jo navdušuje iskreno pripovedovanje, največkrat osvobojeno metafor in olepševanj. Pesniške zanke rešuje s humorjem, prav tako tudi izzive, s katerimi se v življenju vseskozi srečuje - včasih, kot Angel Pornstar (pesničin alter ego), spet drugič, kot posameznica, ki se s svetom vedoželjno srečuje.
Njena prva pesniška zbirka Vse, kar ti moram povedati je estetski zapis o smrti, kot se je v spremnem zapisu izrazila njena dolgoletna prijateljica in pesnica Veronika Razpotnik. Vendar ne samo o smrti, temveč tudi o romantični destruktivnosti, ki jo povzročijo intenzivni odnosi, potovanja, spomini in navsezadnje - smrtna bolezen.
Fotka portreta IG grafika: Ela Elizabeta Romih
Fotka na selfiju: v studiu, ko snemava podkast
Oblikovanje naslovnice zbirke: Katja Horvat
Literarne glasove ustvarjajo: Tanja Matijašević z gosti,
ŠKUC s podporo Javne agencije za knjigo,
grafična podoba: Anja Cimerman

ŠKUCOVE PACKARIJE 2025
Brezplačne gledališke predstave, ustvarjalne delavnice in pravljična druženja za otroke, vsako soboto med 18. januarjem in 22. februarjem 2025, ob 10. uri dopoldne v Galeriji Škuc, Stari trg 21, Ljubljana
Brezplačne vstopnice lahko rezervirate vsak dan med 12. in 18. uro preko telefona01 421 31 42 ali e-pošte info@skuc.org .

P R O G R A M
sobota, 18. januar 2025, ob 10:00
ENA ZAJČJA , lutkovna predstava v izvedbi LG Zapik
2+, 35'
POKUKAJMO V SVET UMETNOSTI: PISANI ODTISI , vodstvo po razstavi in ustvarjalna likovna delavnica; v svet umetnosti nas bo popeljala Nevena Aleksovski

sobota, 25. januar 2025, ob 10:00
STRAH , lutkovna predstava, v izvedbi LG Tri v sodelovanju z Lutkovno skupino Bobek
3+, 35'
NA OBISKU: MAJA BABIČ KOŠIR ,vodeni ogled ateljeja in ustvarjalna delavnica, vodi Nevena Aleksovski
+5, 90'

sobota, 1. februar 2025, ob 10:00
ZAOBLJUBA REKI , glasbeno lutkovna predstava v izvedbi Alje Bulič
3+, 35'
POBARVAJ SVOJO STEKLENIČKO! , likovna delavnica, vodi Alja Bulič

sobota, 8. februar 2025, ob 10:00
KAMENA JUHA , predstava v izvedbi LG Karabola
4+, 40'
POKUKAJMO V SVET UMETNOSTI: KLEPETKI , vodstvo po razstavi in ustvarjalna delavnica recikliranja, vodi Nevena Aleksovski

sobota, 15. februar 2025, ob 10:00
RAZGIBANE ŽIVALII , ustvarjalna delavnica recikliranja, vodi Petra Gosenca (Društvo GUMB)

sobota, 22. februar 2025, ob 10:00
IZ KAOSA V KOZMOS! , glasbeno obogatena ura pravljic z Matejo Fi
2+, 40'
NA OBISKU: KATJA POVŠE ,vodeni ogled ateljeja in ustvarjalna delavnica, vodi Nevena Aleksovski

Društvo ŠKUC si pridržuje pravico do naknadne spremembe programa.
Hvala vsem, ki so nam omogočili projekt:
Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Urad RS za mladino, Ministrstvo za kulturo, Javna agencija za knjigo RS, Turizem Ljubljana, Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana, Mercator, Dana d.d., Druga violina, Slaščičarna pri vodnjaku, Biro center, Ciciban, Cicido in trgovina Mumino.

V letu 2024 sta Zavod Omrežje in društvo Škuc izvajala projekt Kultura je tudi zame.

Namen projekta je bil, da se mladi seznanijo s kulturnimi ustanovami v Ljubljani na njim prilagojen način, se ustvarjalno izražajo ter seznanijo s prostori in umetniškimi mediji, ki jih še ne poznajo. Tekom projekta smo opolnomočili ranljive skupine in jim ponuditi obisk kulturnih institucij in delavnice, saj verjamemo, da so kulturni prostori namenjeni vsem.

Srečanja so potekala v obliki delavnice ali obiska galerije ter pogovora o videnem. Pri razstavah, ki smo jih obiskali smo si vedno vzeli čas in ogled prilagodili mladim, na voljo smo bili za širšo razlago in odgovore na vprašanja. Prav tako smo na delavnicah uporabljali različne tehnike in materiale, s pomočjo katerih so mladi lahko izrazili občutke in vtise, ki so jih dobili ob ogledu razstave.

V projekt smo vključili mlade s posebnimi potrebami, z zelo različnimi oviranostmi. Sodelovali smo s Centrom Janeza Levca in na ta način v projekt vključili zelo različne mlade. Prav tako smo v projektu sodelovali z mladimi s težavami v duševnem zdravju, skupino mladih, ki se aktivno vključujejo v pogovorno podporno skupino, ki poteka v Info centru Škuc.
Udeleženci so se spoznali z interaktivnimi razstavami, novimi mediji in z nekonvencionalnimi načini izražanja. Ogledali smo si razstave v galeriji Kresija, v Zgodovinskem atriju Mestne hiše Ljubljana, v galeriji Škuc, delavnice pa so izvajale Maša Cvar, Nevena Aleksovski, Nina Pernat, Tamara Mihalič, Inge S. Zajec in Laura Fajfar.
projekt je sofinancirala Mestna občina Ljubljana.

Za korak k prepovedi konverzivnih praks v Evropski uniji
Konverzivne prakse so pogovorno znane tudi kot konverzivna »terapija«, gre pa za različne poskuse oz. prakse t. i. »zdravljenja«, ki spreminja in zatira spolno usmerjenost posameznika, njegovo spolno identiteto in/ali spolni izraz s pomočjo psiholoških, fizičnih ali duhovnih posegov. Po zadnjih podatkih evropske Agencije za temeljne pravice iz leta 2023 je bilo v Sloveniji 23% LGBTIQ oseb izpostavljenih takšnim praksam.
Evropsko državljansko pobudo lahko podprete s podpisom na tej povezavi.
Skupaj lahko dosežemo spremembe ter zagotovimo varno okolje za LGBTIQ+ osebe!

Evropsko komisijo pozivamo, naj predlaga pravno zavezujočo prepoved praks za spreobrnitev spolne usmerjenosti LGBTQ+ oseb v Evropski uniji: prakse za spreobrnitev spolne usmerjenosti so ukrepi za spremembo, zanikanje ali potlačitev spolne usmerjenosti, spolne identitete in/ali spolnega izraza oseb LGBTIQ+.
Združeni narodi so takšne prakse zaradi njihove diskriminatorne, ponižujoče, škodljive in lažnive narave opredelili kot mučenje, v čedalje več državah pa jih prepovedujejo.
EU ima ključno vlogo pri varstvu temeljnih pravic in bi se morala boriti proti vsem nečloveškim praksam. Komisija bi morala predlagati direktivo, s katero bi prakse za spreobrnitev spolne usmerjenosti dodali na seznam evropskih kaznivih dejanj, in/ali spremeniti predlagano direktivo o enakosti (2008), tako da bi vključili prepoved teh praks.
Poleg tega bi morala Komisija v boju proti zakonskemu moratoriju uveljaviti tudi nezavezujočo resolucijo, v kateri bi pozvala k splošni prepovedi praks za spreobrnitev spolne usmerjenosti v EU.
Nazadnje pozivamo Komisijo, naj spremeni direktivo o pravicah žrtev, tako da bodo v njej določeni minimalni standardi glede pravic in zaščite žrtev praks za spreobrnitev spolne usmerjenosti ter glede podpore tem žrtvam.
Vse države članice bi morale prepovedati prakse za spreobrnitev spolne usmerjenosti ali pregledati obstoječe prepovedi.
Evropsko državljansko pobudo lahko podprete s podpisom na tej povezavi .