Pravljice z Bajalko
Pravljično druženje z Alenko Spacal v okviru festivala Bobri
četrtek, 20. 3. 2025, 10.00 , Galerijo Škuc, za Vrtec Mojca
sreda, 26. 3. 2025, 10.30, Galerija Škuc, za OŠ Janeza Levca
Priporočena starost otrok: 4+
Trajanje: 90’
Alenka Spacal bo pripovedovala ljudske in avtorske pravljice. Pravljičarka razvija sodobno pravljičarstvo pod okriljem Bajalke, zavoda za založništvo in umetnost pripovedovanja. Verjame v posebno moč žive besede, zato pripoveduje brez rekvizitov, brez glasbe, brez scene, brez kostumov. Njena pripovedovanja temeljijo na glasu in gibih telesa, kar predstavlja nekakšno obliko pragledališča. Ob ljudskih pravljicah ni prisotna niti knjiga, avtorske pravljice pa pripoveduje ob slikanicah, da lahko otrokom pokaže tudi ilustracije. Pripovedovanju bo sledila likovna ustvarjalnica.
Alenka Spacal je pisateljica, ilustratorka in pravljičarka. Ustvarila je pet avtorskih slikanic: Plastelinčica in časopis (2022), Fižolčica beži pred fižolovo juho (2019), Modre ptičje misli (2018), Kako ti je ime? (2018) in Mavrična maškarada (2013). Avtorske in ljudske pravljice pripoveduje v vrtcih, šolah, knjižnicah, galerijah in na prireditvah za otroke. Razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah ilustracij doma ter v tujini. Njene ilustracije so bile večkrat nagrajene. Več o avtorici in njenem delu najdete na spletni strani: www.bajalka.si.
Mentorica: Alenka Spacal
Število otrok: največ 20
Tudi za otroke s posebnimi potrebami.
Galerija ŠKUC
Za ves material za ustvarjanje bo poskrbljeno.
Prijave in informacije: info@skuc.org, 01 40 35 30, vsak delavnik med 9.00 in 15.00, ter 01 421 31 42, vsak delavnik med 12.00 in 18.00.
Organizacija: Zavod Omrežje in Društvo ŠKUC
Program Društva ŠKUC sofinancirajo: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo, Javna agencija za knjigo in Urad RS za mladino.

Na obisku pri Heleni Tahir , voden ogled delovnega prostora in ustvarjalna delavnica
sobota, 29. 3. 2025, ob 11.00, Švicerija, Pod turnom 4 , za izven
dobimo se pred glavnim vhodom v Švicerijo
Priporočena starost otrok: 4+
Trajanje: 90’
Tokrat gremo na obisk k Heleni Tahir, umetnici, ki se ukvarja s slikarstvom, fotografijo, risbo in grafiko. Helena je diplomirala iz slikarstva in umetniške grafike na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Svoja dela je predstavila v osrednjih prostorih za sodobno umetnost tako na samostojnih kot na mnogih skupinskih razstavah doma in v tujini. Helena nam bo najprej razkazala svoj delovni prostor ter predstavila svoja zanimiva dela in umetniško prakso. Nato bomo tudi sami ustvarjalni. S Helenino pomočjo se bomo poskusili v nenavadnih grafičnih tehnikah ter ustvarili zanimive umetniške izdelke.
Helena Tahir (1992) se ukvarja s slikarstvom, fotografijo, risbo in grafiko, za katero je prejela nagrado Majskega salona (ZDSLU) za najboljšo mlado avtorico Sodelovala je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah v domačem in tujem kulturnem okolju, med drugim na Transformation of Image v Muzeju suvremene umjetnosti Zagreb, SlovenIndia v Narodni galeriji moderne umetnosti v New Delhiju, na samostojni razstavi V vrtincu v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, na prvi skupinski razstavi Nekje končati, nekje začeti v Ravnikar Gallery Space, kjer se je kasneje predstavila tudi s samostojno razstavo Poetika otroštva, ter 2020 na samostojni razstavi Nekje blizu v MGLC v Ljubljani.
Obisk vodi Nevena Aleksovski.
Tudi za otroke s posebnimi potrebami.
Število otrok: največ 10
Za ves material za ustvarjanje bo poskrbljeno.
Organizacija: Zavod Omrežje in Društvo ŠKUC
Prijave in informacije: info@skuc.org, 01 40 35 30, vsak delavnik med 9.00 in 15.00, ter 01 421 31 42, vsak delavnik med 12.00 in 18.00.
Program Društva ŠKUC sofinancirajo: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo in Urad RS za mladino.

K4 ROZA
sobota, 29. 3. 2025, Klub K4
cena vstopnice: 10 €, vstopnice že v prodaji: https://www.mojekarte.si/si/k4-roza/vstopnice-1198536.html
Konec marca bo ekipa K4 Roza poskrbela za nov LGBTQ+ spektakel!
Gostili bomo balkansko kvirovsko ikono, trans aktivistko, producentko, DJ-ko in multidisciplinarno umetnico Sonjo Sajzor. Za mešalko se ji bosta pridružila rotterdamska princesa Honey Dews in domači Hibiku.
Ljubljanski elektronski duo Mindtone (Lun Jemeršić & Tim Fermišek) na barski floor prinaša energijo brez kompromisov. Kot gonilna sila znamke ECLYPSE sta nase opozorila s singloma Reborn in Emerge ter s svežim remiksom Far Enough pri amsterdamski založbi Sommersville Records. S stalnim pretresanjem scene, novimi izdajami in udarno tedensko oddajo ECLYPSE Radio sta skupaj z vami pripravljena, da zavrtita plesišče v ekstazo.
___________________________
Arena:
Sonja Sajzor
Honey Dews
Hibiku
Glupa Pupa Kunt
Prof. Pederik Kunt
Miss Sin
Akira Ve

Bar
Mindtone
Instagram: https://www.instagram.com/mindtone.ofc/
Facebook: https://www.facebook.com/mindtone.ofc
Soundcloud: https://soundcloud.com/mindtoneofc
Artwork: Jakob Golob
___________________________
KLUB K4
Kersnikova 4, Ljubljana
www.klub-k4.si // www.facebook.com/klubk4
STAROSTNA OMEJITEV / AGE LIMIT: 18+
VSTOPNINA / ENTRANCE FEE:
Presale K4: 10€
Door K4: 15€
PRESALE/PREDPRODAJA:
INFO: info@klub-k4.si
GARDEROBA / LOST & FOUND
k4garderoba@gmail.com

in jaz komaj diham
PONOVITEV PREDSTAVE
ponedeljek, 24. 3. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc
torek, 25. 3. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc
Vstopnina: 10 € / 7 € za študentke, dijakinje, upokojene in breposelne osebe Število sedežev je omejeno. Rezervacije sprejemamo na info@skuc.org

Premiera: četrtek, 28. 11. 2024, ob 20. uri, Galerija Škuc, Ljubljana.
Ponovitev: sobota, 30. 11. 2024, ob 20. uri, Galerija Škuc, Ljubljana.
Avtorski projekt in jaz komaj diham je nastal kot odziv na besedilo Neke noči neke deklice nekje umirajo, Katje Gorečan , in študije Sexy But Psycho , dr. Jessice Taylor. Zgodovinska ideja tavajoče maternice (“the wandering womb“) se znajde v labirintu iskanja izhoda.
Intimno soočenje s tesnobo skozi telesnost in zvočne pokrajine nagovori začarani krog paničnih napadov in samodestrukcije. Predstava z elementi senzoričnega in gibalnega gledališča sopostavlja brezizhodnost samote ter empatijo kot težnjo po skupnosti in kolektivnem izkustvu živosti.

Vstopnina: 10 € / 7 € za študentke, dijakinje, upokojene in breposelne osebe Število sedežev je omejeno. Rezervacije sprejemamo na info@skuc.org

Avtorstvo in koncept: Katja Markič, Katja Gorečan, Rina Pleteršek Režija: Katja Markič Performerka: Rina Pleteršek Dramaturgija: Katja Gorečan Vizualno oblikovanje: Maja Poljanc Oblikovanje zvoka: Ana Jerina Zunanja sodelavka: Ivona Kruljac, dr. med, specialistka za otroško in mladostniško psihiatrijo Kreativna produkcija in odnosi z javnostmi: Miha Satler Izvršna produkcija: Jernej Škof Dolžina: 45 minut Produkcija: Zavod Omrežje Koprodukcija: Društvo ŠKUC, Zavod Carnica – Zavod za kulturo in turizem, Kulturno izobraževalno društvo PiNA Podpora: Mestna občina Ljubljana
Za pomoč pri projektu se zahvaljujemo: Alenki Vidrih za svetovanje pri somatskem pristopu, Nastji Mezek za pomoč pri kostumografskih elementih in Larisi Kazić za scensko svetovanje.

Popoldnevi družabnih iger v Info centru Škuc
ponedeljek, 24. 3., ob 16.00, Info ŠKUC
Iščeš prostor za druženje, ki od tebe ne terja niti centa?
Info center Škuc bo z letošnjim letom svoja vrata odprl za popoldanska druženja ob družabnih igrah. Nekaj družabnih iger bo na voljo na izposojo v centru, ostale pa prinesite seboj! Glede iger ni omejitve razen, da ni najdaljši session D&d
Namen popoldnevov družabnih iger je vam mladim ponuditi prostor, kjer se lahko družite brez tehnologije, v varnem prostoru, ki vam omogoča kreiranje lastnega programa.
Poleg nekaj družabnih iger (šah, Carcassone, Tako mačko koza sir, Briškula, Game of thrones monopoli, Activity, Enka...) bodo na voljo tudi prigrizki in topli napitki.
Hkrati vas vabimo, da svojim vrstnikom vašo najljubšo družabno igro predstavite in jih naučite pravil.
Zaradi lažje organizacije prostora in da bomo vedeli, koliko prigrizkov pripraviti, se nam prosim javi na info.center@skuc.org.
Program je financiran s strani Urada za mladino MOL.

Predstavljamo avtorsko predstavo po motivih Razpada Ize Strehar in Vladimirja Matjaža Zupančiča: HOČEM ŽIVET V CENTRU Predstava se dotika problematik skupnega življenja skozi prizmo študentskega stanovanja. Preko protagonistov Zale in Vladimirja gledalca popelje v svet manipulacij in kontrole. To nista dve predstavi. To ni uprizoritev dveh dramskih tekstov. Predstava Hočem živet v centru je v prvi vrsti refleksija likov obeh dramskih predlog. Premiera: 31. 3. 2025, ob 20.00 v Galeriji Škuc (RAZPRODANO) Prva repriza: 1. 4. 2025, ob 20.00 v Galeriji Škuc (rezervacije na info@skuc.org ) (RAZPRODANO)
Ponovitev: 14. 4. 2025, ob 20.00 v Galeriji Škuc
cena vstopnice: 7 €, 5 € študentje, dijaki, upokojenci
NEKAJ O NAŠI PREDSTAVI...
Če bi mi nekdo eno leto nazaj rekel, da se bo 31.3.2025 ob 20. uri v Škucu premierno igrala moja predstava, mu z največjo gotovostjo ne bi verjela. Lansko poletje mi je bilo dolgčas in sem si pogledala film Prasica, za katerega je scenarij napisala Iza Strehar. Film me je tako zelo nagovoril, da sem prebrala vse ostale objavljene tekste avtorice. In tako sem odkrila dramo Razpad. Kmalu po tem se je v meni prvič pojavila misel, da bi ta tekst rada uprizorila. Začela sem ga prebirat s svojimi prijatelji in bolj ko sem razmišljala, bolj me je medel nedefiniran čas in prostor dogajanja. Misel o uprizoritvi sem opustila vse do trenutka, ko sem znova prebirala Vladimirja Matjaža Zupančiča, eno izmed mojih najljubših dram že iz srednješolskih časov. Brala sem jo naglas, saj vedno naglas berem dramske tekste. Zdi se mi, da tako lažje razumem njihovo uprizorljivost. Med branjem sem naletela na stavek »Jaz, ti in Aleš. A smo družina ali nismo?«. Zdel se mi je nekam znan. In potem je kar naenkrat kliknilo. V drami Razpad Andrej in Lena še vedno shajata s svojo sestro Zalo izključno zato, ker so družina. Stanovanjska dinamika in ideja o družini sta tako vzpostavili povezavo, ki je bil glaven povod za odločitev, da bom združila ta dva teksta v eno predstavo. Ko se je ideja v moji glavi razjasnila, sem dokaj hitro nabrala preostanek ekipe, večina pa je bila del projekta še preden je nastal - torej že poleti, ko sem, kot po navadi, na glas razglabljala o “svojem novem konceptu”. Poiskati enajst igralcev in celotno avtorsko ekipo je bil, presenetljivo, najmanjši problem. Nekateri trdijo, da je gledališče mrtvo. Mnogi so prepričani, da mladi ne zahajajo več v teatre. Osebno se ne strinjam ne z enim ne z drugim. Ta projekt mi je pokazal, da je ogromno mladih, ki jih gledališče zanima in bi ga radi spoznali in soustvarjali. Skozi proces nastajanja predstave sem spoznala, da v svojem “boju za prostor v uprizoritveni umetnosti brez akademije” nisem sama. Da so okoli meni mnogi ljudje, ki prav tako kot jaz, niso imeli prostora v gledališču, imeli pa so ogromno željo in vztrajnost. Ko se toliko src, ki gorijo za teater, združi v eno veliko srce, je gotovo pričakovati čudovit proces. Če bi mi nekdo eno leto nazaj rekel, da se bo 31.3.2025 ob 20. uri v Škucu premierno igrala moja predstava, mu z največjo gotovostjo ne bi verjela. In imela bi prav. Predstava Hočem živet v centru ni moja predstava, temveč je zmes gledanja predstav, preteklih in prihodnjih projektov, popitega vina, pokajenih jointov, joka, smeha, garanja, igranja, branja, pisanja, poljubljanja in dretja celotnega kolektiva. Ta predstava je dokaz, da z dovolj veliko željo lahko pridemo tja, kamor si nikoli ne bi predstavljali, da bomo prišli. Ta predstava je razlog, da še verjamem v gledališče.
Tia Rozman
Produkcija: Zavod Omrežje, ŠKUC, režiserka: Tia Rozman, prva asistentka režije: Zala Stele, druga asistentka režije: Lana Papež, dramaturginja: Aja Markovič, svetovalka za gib: Anja Mejač, kostumografinja: Eva Jakopič, scenografinja: Lucija Klauž, glasba: Trina Bizjak, luč: Matjaž Končina Igrajo: Rok Petrovčič Vižintin, Patricija Sekelj, Matija Pevec, Urban Švigelj, Ajka Poljanšek Zorn, Iza Lesjak, Maks Mihajlović, Iza Lužar, Aljoša Nežmah, Špela Pehant, Tinkara Kolar *Projekt je sofinanciran iz strani Mestne občine Ljubljana. *Oba avtorja sta nam avtorske pravice za uporabo besedila podarila.

Društvo ŠKUC v ponedeljek, 31. marca 2025, ob 16.00 v Galeriji Škuc na Starem trgu 21, Ljubljana organizira delavnico/posvet Skupaj povezani v sodobni umetnosti in kulturi .
V letu 2025 nadaljujemo naše delo na področju kulture namenjene ranljivim skupinam. Delavnica bo namenjena pridobivanju novih znanj za delo z ranljivimi skupinami in izmenjavi naših izkušenj, orodij za delo z osebami iz ranljivih skupin ter pristopov, ki jih lahko uporabimo pri svojem delu.
Delavnico bodo vodile in z nami delile svoje bogate izkušnje s tega področja Blanka Delalut, Olivija Grafenauer in Andreja Otoničar Jafari iz Društva za kulturo inkluzije .
Društvo za kulturo inkluzije je nevladna organizacija. Namen in cilj društva je humanitarna dejavnost, vzgoja in izobraževanje ter aktivno razvijanje inkluzivne (vključujoče) kulture. Cilj društva je tudi uveljavljanje pravic otrok, mladostnikov in odraslih oseb s posebnimi potrebami in otrok ter mladostnikov z značilnim razvojem. V okviru tega podpirajo predvsem njihov razvoj in uspešno vključevanje v organizirane izobraževalne oblike ter širšo družbo.
Društvo deluje kot organizacija v javnem interesu na področju vzgoje in izobraževanja ter športa. Pridobili so tudi status invalidske organizacije.
Delavnica/posvet je namenjena vsem kulturnikom_icam, ki delajo z ranljivimi skupinami.
V kolikor bi bili za interesirani za sodelovanje, vas lepo prosimo za potrditev najkasneje do petka, 28. 3. 2025 na info@skuc.org ali na 041 714 876.
Projekt omogoča: Ministrstvo za kulturo RS

Na 101. rojstni dan začetnice slovenskega intimizma, pesnice Ade Škerl (1924−2009), bo v četrtek, 3. 4., ob 13. uri med Prijateljevo in Cimpermanovo ulico na Prulah potekalo uradno odprtje prvega parka v Sloveniji, poimenovanega po istospolnem paru, Parka Ade Škerl in Sonje Plaskan .
Ada Škerl je bila pesnica, ki je s svojo prvo pesniško zbirko Senca v srcu (1949) razburkala takratno prevladujoče »lopatarsko« literarno polje. Intimistična pesniška zbirka je bila nemudoma deležna negativnih režimskih kritik, češ da gre za čustveno, dekadentno poezijo. Po političnih spremembah v zgodnjih petdesetih je nato šele štiri leta kasneje izšla pesniška zbirka Pesmi štirih s prav tako intimistično poetično noto.
Velik del slovenske literarne zgodovine Adi Škerl še vedno ne priznava zgodovinske vloge začetnice intimizma, temveč jo vpisuje na t. i. žensko obrobje slovenskega pesniškega kanona, kot ugotavlja dr. Varja Balžalorsky Antić ali pa obravnava kot »ženski pol« Pesmi štirih , medtem ko na začetek intimističnega toka postavlja moško četverico, kar zgolj kaže na to, da prelomnost v androcentrični patriarhalni kulturi še vedno ostaja v domeni avtorjev.
Sonja Plaskan, kot v raziskavi življenja Ade Škerl ugotavlja pesnik in urednik Brane Mozetič, je bila Adina življenjska sopotnica kar 49 let, pokopani sta v skupnem grobu družine Plaskan. Plaskan in Škerl sta tudi soavtorici nekaterih književnih prevodov.
Prvo poimenovanje parka po istospolnem paru tako predstavlja pomemben zgodovinski mejnik ne le v zgodovini LGBTIQ+ gibanja v Sloveniji, temveč v zgodovinjenju doprinosa slovenskih ustvarjalk k znanosti in umetnosti, k dodelitvi zgodovinskega mesta, ki jim pripada. Naj ob tem samo omenimo, da je po ženskah poimenovanih le 3% ulic in javnih mestnih površin.
Pobudo za poimenovanje parka sta dala pesnik in urednik Brane Mozetič in direktor ZRC SAZU Oto Luthar.
Dogodek bo potekal v organizaciji ZRC SAZU, Roza_ZRC+, MOL in Društva ŠKUC.

IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV, monodrama
četrtek, 3. 4. 2025, ob 20.00, klub Monokel, premiera
petek, 4. 4. in sobota, 5. 4. 2025, ob 20.00, klub Monokel, ponovitvi
cena vstopnice: 10 €, 7 € študentje, dijaki, upokojenci, rezervacije vstopnic: barbara.hribar@gmail.com
V monodrami IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV gre za prvoosebno izpoved gospe Suad, osemdesetletne prebivalke Gaze, ki danes morda ni več živa. Ahmed Masud, palestinski pisatelj in dramatik, sicer profesor angleške književnosti na univerzi v Londonu, je leta 2014 o njej napisal dramo. In Hadži Suad, gospa Suad, kot jo je poimenoval, je hkrati postala še fikcija. Simbol odpora in nepodredljivosti palestinskega ljudstva. Dramska oseba, ki zaradi strašne resničnosti, v katero je ujet njen narod sredi največjega koncentracijskega taborišča na svetu, kot palestinska Mati Korajža postane za vedno živa.

Draga Potočnjak, fotografija z vaje B. Bučinel

Eda Čufer
Nekaj misli ob uprizoritvi Izdelovalke mrtvaških prtov
Danes zjutraj (18. 3. 2025) so me novice o brutalnem pokolu civilistov, med njimi več kot sto otrocih, v zgodnjih jutranjih urah ubitih v Gazi, prestregle, ravno ko sem se pripravljala na pisanje tega sestavka o Izdelovalki mrtvaških prtov – uprizoritvi, ki nastaja po besedilu palestinskega avtorja Ahmeda Masuda. Tekst se začne s prizorom, ki se je za mnoge uresničil danes zjutraj. Junakinja Hadži Suad v prvem prizoru premišljuje, ali je mogoče prav danes dan, ko bo umrla v enem od izraelskih zračnih napadov.
Čeprav je nastanek besedila spodbudila enainpetdesetdnevna vojna v Gazi leta 2014 (potem ko je avtor že več kot desetletje živel v Angliji), se zdi, kot da bi se dogajalo v realnem času leta 2025. To časovno prekrivanje postavlja pred nas, ustvarjalce predstave, izziv. Kako se znajti med fiktivnostjo literarno-gledališkega besedila in medijsko fikcionalizacijo realne genocidne vojne in progress ?
Absurdistični, nadrealistični in sarkastični ton in razvoj Masudovega besedila pod površino skriva resnično tragedijo generacij Palestincev, ki so svoja življenja preživeli v zasilnih domovih, taboriščih in getih. Hadži Suad nas v svoji pripovedi vodi od angleške kolonizacije pred katastrofo ( nakba ), s katero se leta 1948 začne nenehno preganjanje in razseljevanje Palestincev, do enainpetdesetdnevne vojne leta 2014 (in posredno do genocidne vojne 2023–2025, ki je v polnem teku). Med nakbo so bili ubiti Suadini starši in celotna družina, med prvo intifado je bil ubit sin, najdenček, ki ga je zapuščenega našla v kaosu nakbe ,leta 2014 pa se sooča z dejstvom, da je vnuk Gasan prebegnil v izraelsko vojsko, ki jo bo mogoče prav »tistega dne« ubila.
Ustvarjalci predstave se sprašujemo, ali je to drama absurda ali tragedija, ki se izteče v umor matere. Kako to delo uprizoriti in ga odigrati?
Ko je Susan Sontag leta 1993 prišla v oblegano Sarajevo in je tam z igralci štiri tedne postavljala na oder Beckettovo igro Čakajoč Godota , se mi je zdel izbor teksta skoraj tavtološko banalen, saj smo takrat, ujeti v efekt CNN-a , zares, kakor na Godota, čakali na mednarodno voljo in politično ter vojaško pomoč pri zaustavitvi vojne, ki se je pred našimi očmi razvijala v genocidno (Srebrenica). Toda mogoče sta Beckett in dramatika absurda prava smer v iskanju notranjih občutij, prek katerih bi se lahko povezali svetovi resnične osemdesetletne izdelovalke mrtvaških prtov iz Gaze, Masuda, ki v Londonu živi življenje, kakršnega ne bi mogel živeti, če bi ostal v Palestini, in nas, ki se trudimo v to vživeti in razumeti, seveda na osnovi lastnih izkušenj in informacij, ki jih imamo na voljo.
V Beckettovi drami, ki je bila napisana konec štiridesetih let prejšnjega stoletja, je Theodor Adorno odkrival preoblečeno tragedijo, ki sta jo spodbudili izkušnja holokavsta in moderna kriza smisla po drugi svetovni vojni. Ko smo bili v devetdesetih letih zgroženi nad pomanjkanjem mednarodne solidarnosti med vojno na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, ki so jo štiriindvajset ur na dan globalno predvajale multinacionalne kabelske in satelitske mreže, smo se pogosto spraševali, kam je izginil humanizem eksistencializma in absurdizma. Ali je treba krivdo iskati v relativizmu poststrukturalizma in postmodernizma? V ujetosti v vlogo gledalcev pokolov, ki ne morejo narediti ničesar? V Pogledu na bolečino drugega (2003) Susan Sontag piše prav o odzivu ljudi na medijske podobe aktualnega sodobnega vojnega nasilja. Ko so po planetu zaokrožili prvi posnetki in fotografije vojne v Sarajevu, katere tarča so bili civilisti, so ljudje čutili, da bi bilo treba nekaj narediti, takoj. Kasneje so se prizorov iz Bosne zasitili, ker se ta vojna ni in ni hotela končati.
Kako naj se torej odzovemo na slabih sto let trajajoče vse hujše krčenje in odvzemanje življenjskega prostora in na nenehno represijo nad palestinskim narodom, represijo, ki se razvija v odprt genocid, znova, pred našimi očmi? Sama bom sklenila z upanjem, da ga je še mogoče ustaviti in krivce zanj spraviti na sodišče.
KOLOFON:
Ahmed Masud: IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV
Prevajalka: Kristina Božič, režiser: Ivan Peternelj, igrata: Draga Potočnjak in Ivan Peternelj, dramaturginja: Eda Čufer, scenografka: Ema Kugler, kostumografka: Slavica Janošević, lektorica: Mateja Dermelj, oblikovalec gledališkega lista: Matej Peternelj, oblikovalec svetlobe: Borut Bučinel, tonska mojstrica: Lana Križaj, izvršna producentka: Barbara Hribar
Predstava je nastala v produkciji Društva za umetnost AVGUS in ŠKUC gledališča ob finančni podpori Mestne občine Ljubljana in Ministrstva za kulturo Republike Slovenija.
Zahvaljujemo se Slovenskemu mladinskemu gledališču in Tanji Velagić.

JAVNO POVABILO 2025
Društvo ŠKUC vabi ustvarjalke in ustvarjalce k sodelovanju pri projektih Muzika na Starem trgu , Teater v galeriji in ustvarjalnih delavnicah za otroke in mlade .
Muzika na Starem trgu in Teater v galeriji
Cikel koncertov Muzika na Starem trgu že od svojih začetkov poleg že izoblikovanih in uveljavljenih skupin, vključuje tudi mlade avtorje in izvajalce različnih glasbenih zvrsti (klasika, jazz, ambientalna, sodobna improvizirana glasba, etno, …). Prav slednje vabimo tudi v letu 2025 z javnim povabilom. V okviru cikla Muzika na Starem trgu si ŠKUC želi predstaviti nove, nekomercialne in še neuveljavljene ustvarjalce, ki bi želeli svoje delo predstaviti širši publiki v samem centru Ljubljane. Namen cikla je predstaviti raznolik program različnih glasbenih zvrsti ter zanimivih in inovativnih pristopov. V ta sklop se lahko uvrstijo tudi kombinacije različnih zvrsti umetnosti, kot je primer glasbenega performansa z igro ali glasbeno-vizualnega performansa, … Cikel koncertov Muzika na Starem trgu poteka skozi leto v Galeriji Škuc in v mesecu juliju pred Galerijo ŠKUC.
Teater v galeriji je gledališki festival, ki predstavlja aktualno gledališko produkcijo za otroke in odrasle. V letu 2025 ga bomo organizirali že dvaindvajseto leto zapored. Festival bo potekal v mesecu juliju na malem odru pred Galerijo Škuc, zahtevnejše predstave pa v prostorih galerije. Tudi v sklopu Teatra v galeriji želimo k sodelovanju privabiti nove, nekomercialne in še neuveljavljene ustvarjalce, skupine in kulturna društva, ki želijo predstaviti svojo produkcijo. ŠKUC si želi, da bi v okviru tega cikla predstavili nova dramska dela, dela mladih neuveljavljenih dramskih ustvarjalcev, ki lahko vključujejo otroške predstave, ulično gledališče, performans, body art in inovativne kombinacije gledališča z drugimi umetnostnimi zvrstmi. Pomemben dejavnik pri izboru sodelujočih bo tako tehnična izvedljivost projekta, kot umeščenost prostora v staro mestno jedro. Izmed prejetih prijav bo selektorska komisija izbrala najmanj šest umetnikov/skupin. Prijave naj vsebujejo kratko predstavitev avtorja ali avtorske skupine, predstavitev dela ter avdio, video in slikovni material. Društvo ŠKUC prejetega materiala ne vrača.
Ustvarjalne delavnice za otroke in mlade
Program Društva ŠKUC vključuje tudi ustvarjalno-izobraževalne delavnice za otroke (Škucove packarije) in mlade (Ustvarjalni ponedeljki). Enodnevne delavnice potekajo v Galeriji Škuc in Info centru čez celo leto, večdnevne delavnice pa izvajamo v času poletnih festivalov Živa književnost in Dobimo se pred Škucem. K sodelovanju vabimo ustvarjalce in ustvarjalke z različnih področij (likovna, glasbena, gledališka, literatura, sodobni mediji …). Pri izbiri bo pomembno vlogo igrala inovativnost vsebin in pristopov. Prijava naj vsebuje kratko predstavitev avtorja in predlog delavnice, trajanje in priporočljivo starost udeležencev.

Izbranim avtorjem oz. skupinam bo ŠKUC poleg honorarja omogočil tudi nadaljnje sodelovanje ter promocijo njihovega dela. Svoje prijave oddajte najpozneje do ponedeljka, 31. marca 2025, na naslov: Društvo ŠKUC, p. p. 4337, Ljubljana ali po elektronski pošti: info@skuc.org .