Naročam se na e-novice
poziv mladi umetniki infoskuc web
P O Z I V
Z A
M L A D E
U M E T N I C E _ K E
Odprt poziv za ilustriranje kartic Kaj me osreči
Iščemo mladega_o ilustratorja_ko, ki bo letos v sklopu natečaja “Kaj me osreči” oživil najlepše misli mladih!
Mreža L’MIT vsak leto zbira kreativne in inspirativne odgovore na vprašanje “Kaj me osreči?”. Najboljše misli prenesemo v ilustracije, ki jih nato natisnemo na pisane razglednice, ki so na voljo v vseh info točkah L’MIT. Letos bomo izbrali 6 odgovorov, ki jih boš morda ravno ti upodobil_a v šestih preprostih ilustracijah.
Ilustracije so enobarvne (črne) in umeščene na barvno podlago, zato naj združujejo enostavnost in izraznost. Obseg dela:

6 ilustracij na karticah (10x15cm) + priprava na tisk
Rok za oddajo končne verzije kartic: 1. 8. 2025
Honorar: 500 eur

Obseg natečaja:

Povabilo je odprto za mlade umetnike_ce do 35. leta.
Za prijavo nam pošlji portfolio in link do tvojega Instagram profila. (če ga imaš)
Poleg tega pričakujemo, da priložiš primer ilustracije kartice v črnobeli (vektorski ali rastrski) tehniki v velikosti 10x15cm: Kaj me osreči? KAVA, ker je priložnost, da vidim svoje prijatelje.

Rok za oddajo prispevkov, na podlagi katerih bomo izbrali ilustratorja_ko, je 18. 5. 2025.
Prispevke pošlji na info.skuc@lmit.org .
Odločitev o izboru bo sprejela komisija sestavljena iz Nine Urh, priznane ilustratorke, ki je dolga leta oblikovala kartice, Nevene Aleksovski, slikarke ter Maše Cvar, koordinatorke Ljubljanske mreže info točk.
Več o natečaju in kartice iz preteklih let si lahko pogledate tukaj .
preberite več
lea Culletto znak
L E A
C U L E T T O
C O M B I N G
T H R O U G H
R A Z S T A V A
Lepo vabljene_ na odprtje razstave Combing Through v petek, 11. 4., ob 19. uri!
_________
Combing Through
11. 4.–6. 5. 2025, Galerija Škuc
Umetnica: Lea Culetto Kuratorki: Urška Aplinc, Lara Plavčak
Razstava Combing Through ( Prečesana ), na ogled med 11. 4. in 6. 5. 2025 v Galeriji Škuc, predstavlja najnovejši projekt Lee Culetto, v katerem se ukvarja z družbeno-kulturnim pomenom las in poraščenosti. S feministične perspektive raziskuje zgodovino las in njihovo dvojnost – hkrati živi in mrtvi, cenjeni in nagnusni – pri tem pa odkriva mite in narative, v katerih so lasje simbolizirali moč ter identiteto, a še pogosteje služili nadzoru ženskega telesa, ki je moralo (in še vedno mora) ustrezati patriarhalnim normam lepote in podrejenosti. Razstava je nastala v koprodukciji z Zavodom SCCA-Ljubljana, s čimer nadaljujemo večletno sodelovanje.
Več o razstavi: https://www.galerijaskuc.si/si/exhibition/combing-through/

Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.


preberite več
K4-roza-kviroslavija
K 4
R O Z A
K4 ROZA
Sobota, 3. 5. 2025, ob 23. uri, Klub K4, Ljubljana.
vstopnice že v prodaji: https://www.mojekarte.si/si/roza/vstopnice-1199703.html
Dragi tovariši in tovarišice, pionirčki in mladina mavrične Kviroslavije!
Vaši koraki so lahkotni, a odločni. Vaši nastopi – bodisi na ulici, v klubu ali na odru drag performansa – so manifest poguma, identitete in svobode! Ne bojte se sijati. Ne bojte se biti to, kar ste. Vi niste obrobje – vi ste avantgarda!
Naj vsak drag nastop postane proslava našega obstoja. Naj vsak nasmeh postane simbol nove dobe. Neomajno naprej – s perjem v laseh, šminko na obrazu in srcem v pravih vrednotah! Živela mladina mavrične Kviroslavije! Živeli pionirčki svobode! Živela drag scena bratstva in enotnosti!

DJs:
Marino Naj Đakka
+ nastopi kraljic preobleke:
Babsi Adler Karmen Daš Prof. Pederik Kunt Eric Dagger Akira Ve
Music policy: pop, dance, new wave, balkan, tehno, Lepa Brena, Jovanka Broz, BRATSTVO IN JEDINSTVO

Artwork: Jakob Golob

KLUB K4 Kersnikova 4, Ljubljana www.klub-k4.si // www.facebook.com/klubk4 STAROSTNA OMEJITEV / AGE LIMIT: 18+
VSTOPNINA / ENTRANCE FEE: Presale K4: 10€ Door K4: 15€
PRESALE/PREDPRODAJA: https://www.mojekarte.si/si/roza/vstopnice-1199703.html INFO: info@klub-k4.si GARDEROBA / LOST & FOUND k4garderoba@gmail.com
preberite več
hočem živet splet
H O Č E M
Ž I V E T
V
C E N T R U
Predstavljamo avtorsko predstavo po motivih Razpada Ize Strehar in Vladimirja Matjaža Zupančiča: HOČEM ŽIVET V CENTRU Predstava se dotika problematik skupnega življenja skozi prizmo študentskega stanovanja. Preko protagonistov Zale in Vladimirja gledalca popelje v svet manipulacij in kontrole. To nista dve predstavi. To ni uprizoritev dveh dramskih tekstov. Predstava Hočem živet v centru je v prvi vrsti refleksija likov obeh dramskih predlog. Premiera: 31. 3. 2025, ob 20.00 v Galeriji Škuc (RAZPRODANO) Prva repriza: 1. 4. 2025, ob 20.00 v Galeriji Škuc (rezervacije na info@skuc.org ) (RAZPRODANO)
Ponovitve:
14. 4. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc (RAZPRODANO)
6. 5. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc
21. 5. 2025, ob 20.00, Galerija Škuc
9. 6. 2025, ob 20.00 Galerija Škuc
cena vstopnice: 7 €, 5 € študentje, dijaki, upokojenci
NEKAJ O NAŠI PREDSTAVI...
Če bi mi nekdo eno leto nazaj rekel, da se bo 31.3.2025 ob 20. uri v Škucu premierno igrala moja predstava, mu z največjo gotovostjo ne bi verjela. Lansko poletje mi je bilo dolgčas in sem si pogledala film Prasica, za katerega je scenarij napisala Iza Strehar. Film me je tako zelo nagovoril, da sem prebrala vse ostale objavljene tekste avtorice. In tako sem odkrila dramo Razpad. Kmalu po tem se je v meni prvič pojavila misel, da bi ta tekst rada uprizorila. Začela sem ga prebirat s svojimi prijatelji in bolj ko sem razmišljala, bolj me je medel nedefiniran čas in prostor dogajanja. Misel o uprizoritvi sem opustila vse do trenutka, ko sem znova prebirala Vladimirja Matjaža Zupančiča, eno izmed mojih najljubših dram že iz srednješolskih časov. Brala sem jo naglas, saj vedno naglas berem dramske tekste. Zdi se mi, da tako lažje razumem njihovo uprizorljivost. Med branjem sem naletela na stavek »Jaz, ti in Aleš. A smo družina ali nismo?«. Zdel se mi je nekam znan. In potem je kar naenkrat kliknilo. V drami Razpad Andrej in Lena še vedno shajata s svojo sestro Zalo izključno zato, ker so družina. Stanovanjska dinamika in ideja o družini sta tako vzpostavili povezavo, ki je bil glaven povod za odločitev, da bom združila ta dva teksta v eno predstavo. Ko se je ideja v moji glavi razjasnila, sem dokaj hitro nabrala preostanek ekipe, večina pa je bila del projekta še preden je nastal - torej že poleti, ko sem, kot po navadi, na glas razglabljala o “svojem novem konceptu”. Poiskati enajst igralcev in celotno avtorsko ekipo je bil, presenetljivo, najmanjši problem. Nekateri trdijo, da je gledališče mrtvo. Mnogi so prepričani, da mladi ne zahajajo več v teatre. Osebno se ne strinjam ne z enim ne z drugim. Ta projekt mi je pokazal, da je ogromno mladih, ki jih gledališče zanima in bi ga radi spoznali in soustvarjali. Skozi proces nastajanja predstave sem spoznala, da v svojem “boju za prostor v uprizoritveni umetnosti brez akademije” nisem sama. Da so okoli meni mnogi ljudje, ki prav tako kot jaz, niso imeli prostora v gledališču, imeli pa so ogromno željo in vztrajnost. Ko se toliko src, ki gorijo za teater, združi v eno veliko srce, je gotovo pričakovati čudovit proces. Če bi mi nekdo eno leto nazaj rekel, da se bo 31.3.2025 ob 20. uri v Škucu premierno igrala moja predstava, mu z največjo gotovostjo ne bi verjela. In imela bi prav. Predstava Hočem živet v centru ni moja predstava, temveč je zmes gledanja predstav, preteklih in prihodnjih projektov, popitega vina, pokajenih jointov, joka, smeha, garanja, igranja, branja, pisanja, poljubljanja in dretja celotnega kolektiva. Ta predstava je dokaz, da z dovolj veliko željo lahko pridemo tja, kamor si nikoli ne bi predstavljali, da bomo prišli. Ta predstava je razlog, da še verjamem v gledališče.
Tia Rozman
Produkcija: Zavod Omrežje, ŠKUC, režiserka: Tia Rozman, prva asistentka režije: Zala Stele, druga asistentka režije: Lana Papež, dramaturginja: Aja Markovič, svetovalka za gib: Anja Mejač, kostumografinja: Eva Jakopič, scenografinja: Lucija Klauž, glasba: Trina Bizjak, luč: Matjaž Končina Igrajo: Rok Petrovčič Vižintin, Patricija Sekelj, Matija Pevec, Urban Švigelj, Ajka Poljanšek Zorn, Iza Lesjak, Maks Mihajlović, Iza Lužar, Aljoša Nežmah, Špela Pehant, Tinkara Kolar *Projekt je sofinanciran iz strani Mestne občine Ljubljana. *Oba avtorja sta nam avtorske pravice za uporabo besedila podarila.
preberite več
FB-event
I Z D E L O V A L K A
M R T V A Š K I H
P R T O V
M O N O D R A M A
IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV, monodrama
PONOVITVE:
nedelja, 25. 5., ob 20.00, Klub Monokel
ponedeljek, 26. 5., ob 20.00, Klub Monokel
torek, 27. 5., ob 20.00 Klub Monokel
cena vstopnice: 10 €, 7 € študentje, dijaki, upokojenci, rezervacije vstopnic: info@skuc.org
petek, 4. 4., ob 20.00 Klub Monokel
sobota, 5. 4., ob 20.00, Klub Monokel
četrtek, 10. 4., ob 20.00, Klub Monokel
četrtek, 3. 4. 2025, ob 20.00, klub Monokel, premiera
V monodrami IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV gre za prvoosebno izpoved gospe Suad, osemdesetletne prebivalke Gaze, ki danes morda ni več živa. Ahmed Masud, palestinski pisatelj in dramatik, sicer profesor angleške književnosti na univerzi v Londonu, je leta 2014 o njej napisal dramo. In Hadži Suad, gospa Suad, kot jo je poimenoval, je hkrati postala še fikcija. Simbol odpora in nepodredljivosti palestinskega ljudstva. Dramska oseba, ki zaradi strašne resničnosti, v katero je ujet njen narod sredi največjega koncentracijskega taborišča na svetu, kot palestinska Mati Korajža postane za vedno živa.

Draga Potočnjak, fotografija z vaje B. Bučinel

Eda Čufer
Nekaj misli ob uprizoritvi Izdelovalke mrtvaških prtov
Danes zjutraj (18. 3. 2025) so me novice o brutalnem pokolu civilistov, med njimi več kot sto otrocih, v zgodnjih jutranjih urah ubitih v Gazi, prestregle, ravno ko sem se pripravljala na pisanje tega sestavka o Izdelovalki mrtvaških prtov – uprizoritvi, ki nastaja po besedilu palestinskega avtorja Ahmeda Masuda. Tekst se začne s prizorom, ki se je za mnoge uresničil danes zjutraj. Junakinja Hadži Suad v prvem prizoru premišljuje, ali je mogoče prav danes dan, ko bo umrla v enem od izraelskih zračnih napadov.
Čeprav je nastanek besedila spodbudila enainpetdesetdnevna vojna v Gazi leta 2014 (potem ko je avtor že več kot desetletje živel v Angliji), se zdi, kot da bi se dogajalo v realnem času leta 2025. To časovno prekrivanje postavlja pred nas, ustvarjalce predstave, izziv. Kako se znajti med fiktivnostjo literarno-gledališkega besedila in medijsko fikcionalizacijo realne genocidne vojne in progress ?
Absurdistični, nadrealistični in sarkastični ton in razvoj Masudovega besedila pod površino skriva resnično tragedijo generacij Palestincev, ki so svoja življenja preživeli v zasilnih domovih, taboriščih in getih. Hadži Suad nas v svoji pripovedi vodi od angleške kolonizacije pred katastrofo ( nakba ), s katero se leta 1948 začne nenehno preganjanje in razseljevanje Palestincev, do enainpetdesetdnevne vojne leta 2014 (in posredno do genocidne vojne 2023–2025, ki je v polnem teku). Med nakbo so bili ubiti Suadini starši in celotna družina, med prvo intifado je bil ubit sin, najdenček, ki ga je zapuščenega našla v kaosu nakbe ,leta 2014 pa se sooča z dejstvom, da je vnuk Gasan prebegnil v izraelsko vojsko, ki jo bo mogoče prav »tistega dne« ubila.
Ustvarjalci predstave se sprašujemo, ali je to drama absurda ali tragedija, ki se izteče v umor matere. Kako to delo uprizoriti in ga odigrati?
Ko je Susan Sontag leta 1993 prišla v oblegano Sarajevo in je tam z igralci štiri tedne postavljala na oder Beckettovo igro Čakajoč Godota , se mi je zdel izbor teksta skoraj tavtološko banalen, saj smo takrat, ujeti v efekt CNN-a , zares, kakor na Godota, čakali na mednarodno voljo in politično ter vojaško pomoč pri zaustavitvi vojne, ki se je pred našimi očmi razvijala v genocidno (Srebrenica). Toda mogoče sta Beckett in dramatika absurda prava smer v iskanju notranjih občutij, prek katerih bi se lahko povezali svetovi resnične osemdesetletne izdelovalke mrtvaških prtov iz Gaze, Masuda, ki v Londonu živi življenje, kakršnega ne bi mogel živeti, če bi ostal v Palestini, in nas, ki se trudimo v to vživeti in razumeti, seveda na osnovi lastnih izkušenj in informacij, ki jih imamo na voljo.
V Beckettovi drami, ki je bila napisana konec štiridesetih let prejšnjega stoletja, je Theodor Adorno odkrival preoblečeno tragedijo, ki sta jo spodbudili izkušnja holokavsta in moderna kriza smisla po drugi svetovni vojni. Ko smo bili v devetdesetih letih zgroženi nad pomanjkanjem mednarodne solidarnosti med vojno na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, ki so jo štiriindvajset ur na dan globalno predvajale multinacionalne kabelske in satelitske mreže, smo se pogosto spraševali, kam je izginil humanizem eksistencializma in absurdizma. Ali je treba krivdo iskati v relativizmu poststrukturalizma in postmodernizma? V ujetosti v vlogo gledalcev pokolov, ki ne morejo narediti ničesar? V Pogledu na bolečino drugega (2003) Susan Sontag piše prav o odzivu ljudi na medijske podobe aktualnega sodobnega vojnega nasilja. Ko so po planetu zaokrožili prvi posnetki in fotografije vojne v Sarajevu, katere tarča so bili civilisti, so ljudje čutili, da bi bilo treba nekaj narediti, takoj. Kasneje so se prizorov iz Bosne zasitili, ker se ta vojna ni in ni hotela končati.
Kako naj se torej odzovemo na slabih sto let trajajoče vse hujše krčenje in odvzemanje življenjskega prostora in na nenehno represijo nad palestinskim narodom, represijo, ki se razvija v odprt genocid, znova, pred našimi očmi? Sama bom sklenila z upanjem, da ga je še mogoče ustaviti in krivce zanj spraviti na sodišče.
KOLOFON:
Ahmed Masud: IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV
Prevajalka: Kristina Božič, režiser: Ivan Peternelj, igrata: Draga Potočnjak in Ivan Peternelj, dramaturginja: Eda Čufer, scenografka: Ema Kugler, kostumografka: Slavica Janošević, lektorica: Mateja Dermelj, oblikovalec gledališkega lista: Matej Peternelj, oblikovalec svetlobe: Borut Bučinel, tonska mojstrica: Lana Križaj, izvršna producentka: Barbara Hribar
Predstava je nastala v produkciji Društva za umetnost AVGUS in ŠKUC gledališča ob finančni podpori Mestne občine Ljubljana in Ministrstva za kulturo Republike Slovenija.
Zahvaljujemo se Slovenskemu mladinskemu gledališču in Tanji Velagić.
preberite več
kontravoid evropska turneja
K O N T R A V O I D
A U X
A N I M A U X
K O N C E R T
Darkwave/synthpop večer s KONTRAVOID in AUX ANIMAUX 28. 5. 2025, ob 21h, Klub Gromka
Cena vstopnice: 12 € in 15 € na dan koncerta
Vstopnice že v prodaji na: https://www.mojekarte.si/si/kontravoid-in-aux-animaux/vstopnice-1197380.html
Ljubitelji temačnejih elektronskih tonov, pozor v naše loge prihaja ameriški prvak darkwave/ebm podzemlja, Kontravoid. Težka industriala, new wave, ki spominja na izgubljene midi kasete zgodnjih 80ih. V Ljubljani se mu pridruži švedska glasbenica Aux Animaux, ki slovi po temačni, ekspresivni glasbi, intenzivnih koncertih in močno vizualno noto.
Kontravoid – darkwave/ebm/synthpop https://kontravoid.bandcamp.com/music https://www.youtube.com/kontravoid https://www.facebook.com/kontravoid
https://www.instagram.com/kontravoid/?hl=en
Aux Animaux – darkwave/synthpop https://auxanimaux.bandcamp.com/ https://www.youtube.com/@auxanimaux
https://www.facebook.com/auxanimaux
https://www.instagram.com/auxanimaux/?hl=en
Koncert omogočata: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana
preberite več
CIKLON 22 5 25 fbevent
S H A P E ( S ) W I T C H
K O N C E R T
C I K L O N
CIKLON: SHAPE(S)WITCH
četrtek, 22. 5. 2025, ob 20.30, Galerija Škuc
vstopnica: 5 €, priporočena rezervacija info@skuc.org
shape(s)witch je elektronski avdio duo, ki glasbo ustvarja v živo z ritem mašino, električnimi klaviaturami, efekti in s semplanjem obdelanih vokalov. V svoje ustvarjanje velikokrat vključuje tudi modularne sintetizatorje zvoka in field recordinge. Zvočna pokrajina je včasih zasanjana, spet drugič apokaliptična in ritmično plesna, z njo pa lora in ebe izražata napetosti in anksioznosti sodobnega postkapitalističnega pekla.
IG profil: https://www.instagram.com/shape_s_witch?igsh=ZThlem96bWM5MXRs
Za poslušat: https://radiostudent.si/kultura/r-a-d-a-r/shapeswitch
Cikel Ciklon omogočata: Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo


Ciklon je cikel dogodkov, ki so zasnovani tako, da dajejo vidnost in prostor queer glasbenicam in glasbenim skupinam v lokalnem (lgbt+) varnem odrskem prostoru. S ciklom glasbenih in diskurzivnih dogodkov Ciklon povezujemo lokalne glasbene ustvarjalke (tudi mlajše generacije) z glasbenicami iz sosednjih (Avstrija, Hrvaška) in ostalih držav (Švedska) ter tako vzpostavljamo mrežo glasbenic v evropskem prostoru z namenom povezovanja, izmenjevanja ideje, izkušenj ali izzivov.
preberite več
dead meado splet
D E A D
M E A D O W
K O N C E R T
Dead Meadow
Torek, 3. 6. 2025, ob 2.00, Gala Hala Vstopnica v predprodaji17 € in že v predprodaji na https://www.mojekarte.si/si/dead-meadow/vstopnice-1199705.html
Vstopnica na dan koncerta 20 €. Dead Meadow – psychedelic/stoner rock Kultni psihedeliki Dead Meadow so začeli svojo pot leta 1998 v Washingtonu in takoj pritegnili pozornost s svojo interpretacijo zasanjanih ter težkih tonov 60ih in 70ih. Svoje vplive so pobirali od titanov, kot so Pink Floyd, Led Zeppelin, Black Sabbath in jih peljali skozi svoj zvočni filter in ustvarili samosvoje speve. Na novi turneji bodo predstavljali svoj 10. album Voyager to Voyager. Album vsebuje močno čustveno noto, ker je zadnja z njihovim pokojnim basistom ter ustanovnim članom Steve Killom, ki je podlegel bitki z rakom v letu 2024. A kljub spopadu z boleznijo je sam posnel vse bas linije za zadnji album. Večinoma s kavča, ker je komajda stal in je malo po koncu snemanja umrl. https://deadmeadow.bandcamp.com/
https://www.facebook.com/DeadMeadowOfficial
https://www.instagram.com/thedeadmeadow
https://www.youtube.com/watch?v=VysAMCuxrP0
Za fane: All Them Witches, Colour Haze, Mars Red Sky, Kyuss, Naxatras
Koncert omogočata: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana

preberite več
lea splet
N A
O B I S K U
L E A
C U L E T T O
Na obisku pri Lei Culetto
sobota, 26. 4. 2025, ob 11.00, Galerija Škuc
Tokrat bomo v Galeriji Škuc obiskali umetnico Leo Culetto. Ogledali si bomo njeno razstav in ustvarjali na zabavni delavnici. Skupaj bomo raziskovale_ svet naravnih materialov in ustvarile_ čisto svoj bioplastelin! Pod vodstvom Lee Culetto , umetnice in mentorice, bodo otroci spoznali, kako iz naravnih sestavin pripraviti okolju prijazen plastelin, ki je varen za igro in ustvarjanje.
Delavnica spodbuja kreativnost, senzorično raziskovanje in trajnostno razmišljanje. Vsi materiali so zagotovljeni, s seboj prinesite le dobro voljo in radovednost!
od 7. leta naprej. Brezplačno.
OBVEZNA PRIJAVA NA: info@skuc.org
Organizacija: Zavod Omrežje in Društvo ŠKUC
Program Društva ŠKUC sofinancirajo: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo in Urad RS za mladino.
preberite več
KVIRO (1200 x 628 pik)
K V I R O P I S J E
Četrtek, 24. 4. 2025, ob 19. uri, ŠKUC-Kulturni center Q/Klub Tiffany, Ljubljana.
Na literarni dogodek se za branje (če se identificirate kot kvir ali s katero izmed kratic LGBTQIA+) prijavite z obrazcem: https://forms.gle/ajHbjm5baBNRv9e88
Kviropisje so literarni dogodki, kjer smo odprte_i za vse literarne zvrsti kvir oziroma LGBTQIA+ izraza: poezija, proza, dramatika, prevajana kvir dela, scenaristika, performans, glasbena besedila (in glasbeni nastopi!), esejistika, dnevništvo in tako dalje.
Na vsakem dogodku Kviropisja so na voljo tudi vse novoizdane knjige založbe ŠKUC po znižani ceni:
– Valentijn Hoogenkamp: ANTIBOY
– Anna Lidia Vega Serova: TRIBADE BREZ PLEMENA
– Nataša Velikonja: PRISPEVKI K ZGODOVINI LGBT GIBANJA V SLOVENIJI 1984-2024
– Ingo Jesen Vitman Öri: SIN SVOJE ROKE
– Natalie Diaz: POSTKOLONIALNA LJUBEZENSKA PESEM
– Constance Debré: PLAY BOY – Veronika Razpotnik: SRŠENA PIČIM NAZAJ
– Pino Pograjc: TREPETE
– Éric Jourdan: STRAŠNA ANGELA
– Peter Andonovski: POLETJE, V KATEREM TE NI
– Hélène de Monferrand: SUZANNIN DNEVNIK
Se vidimo in se poslušamo! Vabljene_i!

Kviropisje pripravljajo:
Vodja organizacijske ekipe: Pino Pograjc . Organizacijska ekipa: Jana Zorko, Jernej Škof, Miha Bizjak, Angela Steiner. Fotografija: Marcel Obal. Oblikovanje in kolaži: Angela Steiner . Produkcija: Zavod Omrežje in Društvo ŠKUC

Dogodek je del projekta Mladi in prihodnost LGBT+ skupnosti, ki se izvaja v okviru programa Erasmus+, sofinanciranega s strani Evropske unije.

Program Kulturnega centra Q poleg lastnega vložka podpirajo Urad za mladino Mestne občine Ljubljana, Urad Republike Slovenije za mladino in JAK.

ŠKUC – Kulturni center Q obvešča:
Klub Tiffany predstavlja varen prostor, ki ga sooblikujemo vsi_e, namenjen GLBTQ skupnosti, kjer je prepovedano vsakršno verbalno ali fizično nasilje. Prav tako se ne tolerira homofobije, bifobije, transfobije, seksizma, nacionalizma, rasizma in drugih oblik zatiranj.
Vse obiskovalke_ce prosimo, da to upoštevajo in hkrati opozorijo ekipo na pojav nasilja. To lahko storite osebno ali nam pišete na kulturnicenterq@gmail.com in FB stran Klub Tiffany .
preberite več